121
Poučni in zabavni drobiž.
Ognjena zemlja. Ta potok pripada Argentini in Čileju in je še le malo preiskan. Le dva Francoza sta zadnji Čas preiskala severni del. Prepričala sta se, da podnebje ni tako surovo, kakor se je mislilo. Eastlinstvo ni posebno raznovrstno, živalstvo je pa dosti bolje zastopano. Na otoku je mnogo železne rude. Na njem prebiva kacih 3000 Indijancev, ki so na nizki stopinji civilizacije. Hodijo nagi, in prebivajo v slabih kočah, žive se pa samo z lovom. Fizično so pa jako dobro razviti, veliki, močni in gibčni.
Gnomij, imenuje se nova kovina, ki so jo zasledili v niklu in kobaltu. Po svojih svojstvih je jako podoben poslednjima kovinama.
Riba — zidar. V rekah Severne Amerike dobi se riba, ki v vodi iz kamnov gradi gradičke za svoj zarod.
Borba ribe s ptico. V Bavangerfordu v Norvegiji so opazovali, kako je morski orel planil na ribo, ki je prišla na vrh vode, in vanjo zasadil kremplje. Močna riba se je spustila v dno in potegnila za seboj orla, p redno je mogel iz ribe potegniti svoje kremplje.
Luna in ognjeniki. Prof. Palmieri je nedavno na neapoljski akademiji znanosti razlagal, da se je opazilo, da ognjeniki posebno bljujejo ob mlaji in ob polni luni.
122
Redke kovine. Povedali sino že, da s-e je poslednji Čas platina jako pcdražila, ker je postala jako redka Se redkejši in dražji je pa žlahna kovina: iridij, katerega funt velja 1800 gld. Se redkejši in dražji so pa berilij, barij in diinidij. Funt berilija velja 8000, barija 9000 in dimidija celo 12000 gld.
Nižave v Srednji Aziji. Zadnje zemljepisne preiskave so pokazale, da so v Srednji Aziji kraji, ki so za 50 metrov nižje nego površina Tihega morja.
Grenlandija. Novejša potovanja po Grenlandiji so pokazala, da je ta otok, ki je po obsegu svojem dvakrat tako velik kakor Francija, le jeden sam velik lednik. Vendar si ne smemo misliti, da je na Grenlandiji veden mraz Po letu je na Grenlandiji jasno nebo, kakor v Italiji in je včasih 20° gorkote. Le to je, da je poletje prekratko, da bi se ves sneg in led raztajal. Kjer pa sneg odleze, pa rastejo najlepše cvetlice.
Solnčna svetloba. O tem kakšne barve je solnčna svetloba, še niso učenjaki jedini. Da ni taka, kakor jo vidimo, je gotovo, ker se solncni žarki različno krojijo prodirajoč skozi zračne plasti. Nekateri mislijo, da je modra, drugi, da je bela. Poslednje je verojetnejse.