Ktjv«<ji i
Za pol leta . Za Ne« York Za
državah	g
. . . $6.00	f
. - . $3.00	S
>leto . $7.00	I o leto $7.00
GLAS NARODA
^TW kvfcaS
Hal slovenskih delavcev ▼ Ameriki
----_-----. Doily m
tfce United State*.
■ famed every day except St^uUyi |	and local Holiday*.
TELEFON CHelse* 3—3871
MO. 110 — ŠTEV 120.
Ent«r6duBtcoBdClMi Matter 1+pUmber 21, 1908, jt U» Port Offic* at Mew York. M. Y., nador Act tfContgg^* 1WIQ ___KIWYOK, TUESDAY, MAY 23, 1933. — TOREK, 23. MAJA 1933.	——
TELEFOH: CHels*& 3—387«
VOLUME XXX — LETNIK TU
AMERIKA SE JE ODLOČILA ZA SODELOVANJE
GOVOR ROOSEVELTOVEGA ZASTOPNIKA NAPRAVIL VELIK VTIS NA DELEGATE
V slučaju vojne nevarnosti se bo Amerika odrekla svoji nevtralnosti ter ne bo ovirala mednarodne akcije proti napadalcu. — Norman H. Davis je zahteval v Ženevi, naj narodi tako skrčijo svoje armade, da bodo zadostovale za domačo policijsko službo.
ŽENEVA, Švica, 22. maja. — Danes je imel pred mednarodno razorožitveno konferenco nadvse značilen govor posebni Rooseveltov zastopnik Norman H. Davis.
Glavne točke njegovega govora so naslednje:
—Zdaj se moramo začeti resno baviti s perečim problemom in odločiti, če naj se narodi prično raz-oroževati ali naj se vrnejo k predvojnemu sistemu tekmovanja v oboroževanju.
Zavladal je tak položaj, da ne smemo več odlašati. Ce začnemo tekmovati v obroževanju, vemo, kakšne posledice bi to imelo. Prej ali slej bo svet zopet pahnen v vojno.
Skoro si ni mogoče predstavljati, da bi se začeli odgovorni voditelji te ali one dežele obotavljati v tem oziru.
Mi smo pripravljeni razorožiti se do take mere kot bodo to storile druge države. Nas končni cilj je pa, zmanjšati armade do take meje, da bodo služile le za domačo policijsko službo.
Angleški načrt zahteva odpravo vsega ofenzivnega orožja. Ker pomenja ta načrt resnično razorožitveno odredbo, se brez vsakih pridržkov strinjamo ž njim. Kakorhitro bo mir ogrožen, bomo vedno pripravljeni stopiti v posvetovanja z drugimi narodi.
Ako bodo države ugotovile napadalca in bomo mi istega mnenja z drugimi državami, se bomo vzdržali vsega, kar bi oviralo druge države pri vzposta-.vitvi miru.
Po našem mnenju je treba ustanoviti nekak sistem nadzorovanja, da bomo uspešno in točno izvedli vse razorožitvene odredbe.
Ako bo vsak narod prispeval svoj delež k splošni razorožitvi, se zamoremo ozirati v bodočnost z resnično zavestjo varnosti in zaupanja.
—	Poslanica predsednika Roosevelta, — jasno dokazuje, — je rekel Davis, — da bodo Združene države zastavile vso svojo moč in ves svoj vpliv ter prevzele svoj delež odgoornosti, da bo razorožitev definitivna in uspešna.
Davisov govor so z veliko pozornostjo poslušali delegati 50 držav. Ko je končal, ni hotel biti ploskanju ne kraja ne konca.
Tukaj splošno prevladuje mnenje, da je Amerika opustila svojo izolacijo in svojo nevtralnost ter bo vbodoče sodelovala pri rešitvi važnih mednarodnih problemov.
Davis je opozoril delegate, da je treba v zadevi razorožitve nekaj doseči, ker bodo v nasprotnem slučaju narodi zopet začeli tekmovati v oboroževanju.
—	Ce bi se to zgodilo, — je dejal, — bodo posledice neizogibne. Prej ali slej se bo mirovna mašine-rija, ki je bila izza leta i 91 8 s takimi napori zgrajena, zrušila, dočim bo svet pahnen v novo vojno.
Posebni ameriški odposlanec je priporočil drastično razorožitev ter dostavil, da bo šla Amerika v tem pogledu istotako daleč kot bodo šle ostale države.
Angleški tajnik za zunanje zadeve, Sir John Simon, se je o Davisovem govoru zelo pohvalno izra-
Zli
—	Združenim državam se toplo zahvaljujemo za naklonjenost, ki so jo nam izkazale v naših prizadevanjih.
Jugoslavija pazi na Hitlerja
IZBOLJŠANJE I VETERANI V INDUSTRIJI SO PRIČELI
! RUSIJA JE
Industrija se polagoma o živi ja. — Tovarne sprejemajo de!avce. — Tudi plače se izboljšujejo.
ODGOVORILA
Philadelphia, Pa^ 22. maja. — Vidno izboljšanji' v zaposlenosti v Philadelphiji in okolici je razvidno iz poro«'ila državne komisije glede zaposlenosti. To poročilo pravi, tla je bilo zadnji teden v industriji opaziti v »m* je izboljšanje v zaposlenosti kot zadnji dve leti.
Dalje prafvi poročilo, da sn mnoge ponudbe služIl .stalnega znaea-ja.
— Zadnji leden je v phila-delpbskein okrožju kazal v zaposlenosti stremljenja navzgor, — zagotavlja komisija. — Četiuli je zaposlenost v primeri s potrebo še majhn:*. j.* vendar sedanji preobrat .zadosten dokaz za novo zaupanje v boljšo bodočnost.
Lafayette, Ala., 22. maja. — IVadiiiki WV.st Point Manufacturing Company naznanjajo, da je nanovo zaposlila ,"»00 delavcev v svojih petih tovarnah v Lanett, Shaw mu t. Fairfax. Laiidale in Ui-verview in da vse tovarne delajo ves i"-;us.
Poleg tejra pa st* družba tudi pripravlja, tla .zopet prične z delom v svoji tovarni v Lafayette, kjer bn zaposlenih 200 delaveev. Ta tovarna je bila dve leti zaprla.
Annison, Ala., 22. maja. — Kav natelj Southern Cotlmi Mills. < >t 1 <» Latsc h. naznanja, tla je družba svojim delaveeni v Oxford in Mun-ford i/.boljšala plače za 10 odstotkov. Pri tem je prizadetih okoli 72"» uslužbencev. Plat-* so bile znižane za od 10 oiLstotkov pred osmimi meseci.
"laznjiv" vulkan
. I
Durango, Colo., 22. maja. — J Coloradski "lažnjivi" vulkan Car-i bon Mountain je vžgal go'zd. Iz najvišjega vrba gore, ki se je preti I več meseci pričela rušili, vlraja plamen in plin ter je celo pokrajino za k ril gost dim.
V notranjosti gore je bilo v so-botrf ponoči slišati velike eksplozije, nakar je z vrha pričel d vi pa-1 ti ogenj. Takoj so pričeli tudi vlia-jati plini iz :H."> tVvljev dol gre razpoke. (Jo/d ob vrhu se je 'takoj vžgal.
Vsled eksplozije so se zopet pričeli plazovi, ki si valili na tisoče ton kamenja in prišli v dolino.
Vrh Carbon Mountain je pričel pokati v decembru. Pokazale so se velike razpoke, nakar so se pričeli plazovi. Kna stran gore se je po-po pol noma zrušila v dolino in nastale so nove razpoke. Pred nekaj tedni je bilo zopet slišati več eksplozij in i;z razpok so pričeli prihajali plini, v soboto ponoči pa .so se prikazali prvi plameni.
(ieologi pravijo, da pora stopi najbrže n^ velikih skladih premoga, ki .se je na nepojasnjen način vžgal in se bo najbr/e zrušila eela gora in bo zgoreda.
ODHAJATI
Pred odhodom so obiskali grob svojega tovariša. Veterani so razočarani, ker niso ničesar dosegli.
Washington, D. C., 22. maja. — Veterani >o s- v nedeljo poslovili od Wa.shingtona.
Tret inn veteranov se nahaja na potu domov, ostali pa bodo stopili v državno orgauizaeio za delo v gozdovih.
V.si veterani so razočarani, nekateri celo jezni, kajti odhajajo, ne da bi prišli kaj bližje do svojega eilja — da bi bil plačan vojaški bonus.
Spomin na lansko armado veteranov. ki so bili izgnani iz AVash-ingtoua. je bil oživljen, ko je tisoč veteranov korakalo iz Port Hunt na narodno Arlington pokopališče, kjer so se poklonili ob grobovih svojih tovarišev Williama Huška in Erica Carlson, ki *ta bila lansko leto v juliju ubita, ko so zvozili vojaki prikorakali po Pennsylvania Ave. in so požgali koče veteranov. Enako spoštovanje .so izkazali ob grobu neznanega vojaka.
Oblasti so poslale samo enega policista, da je nadzoroval tisoč veteranov. Chariest Fritseh. kis.' je izprehnjal oh vrstah veteranov in se .z njimi pogovarjal.
HOOVER SE JE POMLADIL
Bivši predsednik se vneto zanima za razvoj F. D. Rooseveltove politike. — Zaenkrat še ne ve, česa se bo lotil.
1 Ruska posest železnice o-groža mir. — Izgube pri železnici so velike. — Države hočejo zaplesti Rusijo v vojno.
Moskva, Rusija, 22. maja. — V lust u "Iz vest j a" obravnava Kari luadek vprašanje o kitajski vzhodni železnici in pojasnjuje, zakaj sov jet i ne goljufajo Kitajske, ako so ponudili železnico Japoneem v nakup.
Vse. kar reče Radek, se sme smatrati =za mišljenje Rusije, kajti sovjetska vlada si mnogokrat izbere to pot. mesto da. bi naravnost port dala svoje mnenje.
lladekov članek pravi:
—	Kitajski ' buržoazi, ki izgubljajo eno pokrajino za drugo, ne da bi se skušali vstavljati, mislijo, da morajo sovjeti ohraniti kitajsko vzhodno železnico za Kitajsko, navzlic temu. da trpimo veliko iz-
j gubo, se podajamo v nevarnost nietln-arodnepa spora in železniški uslužbenci izgubljajo svoja življenja.
—	Xekateri krogi skušajo prisiliti so v jet \ tla bi preklicali pro-ilajo železnice - kar bi vtrdilo mir z Japonsko in odstranilo vzroke za vojno — s tem. tla pravijo, tla Moskva s tem goljufa kitajski narod.
FRANCIJA SVETUJE ALEKSANDRU NAJ OMILI D1KTAT0RSTV0
DUNAJ, Avstrija, 22. maja. — Kot pravijo poročila, ki prihajajo iz Beograda, je Hitlerjev prihod do vlade ustvaril v Jugoslaviji dvojestranski položaj. Na eni strani misli kralj Aleksander, ki se pri svojem diktatorstvu zanaša na silo, da mu daje na-zijska vlada zadosten vzgled, da njen bojeviti značaj utrjuje diktatorski način vlade. Mnogo je Jugoslovanov, ki odobrujejo močno Hitlerjevo roko. Hitlerjev miroljubni govor v državnem zbru ni bil v Jugoslaviji sprejet s posebnim zadovoljstvom.
PAPEŽEV ZASTOPNIK DOSPEL VZDR. DRŽAVE
S parnikom "Conte di Savoia" je dospel v Združene države nadškof Amleto Giovanni Cieognani. Odpotoval je v Washington, kjer bo posloval kot papežev zastopnik.
Palo Alto, Cal., 22. maja. — Ko se je bivši predsednik Herbert Hoover po petnajst h letih javne službe umaknil v privatno življe-nje, se je oddahnil, ker je sedaj rešen velikih skrbi.
Iloover. kakor tudi njegova žena, čuti posebno veliko olajšavo, ker so minula štiri posebno naporna leta v Beli hiši.
Njegova lica so postala- rdeča, gube skrbi so izginile. Izgleda deset let mlajši kot pa v Beli hiši. Z a sedaj ima v mislili samo en načrt : počivati, da se mu zopet vrne zdravje, nekaj časa uživati življenje in se smejal i.
Četudi je odložil veliko in odgovorno breme, vendar se še* vedno zanima za razvoj nove politike. Kot nekdanji svetovni potnik t udi sedaj pogosto obiskuje rudarske okraje .zapada, katere je poznal že pred leti in pri katerih je bil t tuli zapowlen kot mlad rudarski inžinir.
Mrs. Iloover gre pogosto v San Francisco, medtem ko je Iloover-ja le rekdokdaj videti v mestu, kjer je nekdaj imel svoj urad.
Iloover vstaj.il zgodaj .zjutraj in hodi na izprehod v bližnje gozdove. -Navadno ga spremlja. pes. ki ga je vzel a seboj iz Bvle liSe.
Do sedaj se še ni odločil za svoj prihodnji poklie. Poleti -bo največ ribaril in ga bo na ta šport večkrat spremila tudi njegova soproga.
Mrs. Hoover je zopet stopila v
Radek pravi, tla vsi resno misleči Kitajci razumejo položaj in o-do-brujejo rusko politiko, ki stori vse, kar more, da. nasprotuje .svetovnemu i m peri jalizmu. Proti koncu .vvojetra elanka pojasnjuje Ua-tlek. kaj zop.*t splet karijo imperija! Lstieiii narodi:
— Imperialist i. ki se r-.ku.-ajo izogniti vojne med .seboj, jo hočejo obrniti na železniško vojno, v katero bi bila zapletena Rusija, da bi jo s tem oslabili in bi bilo za nje tem lažje zadušiti narodno.giba nje v kolonijalnih deželah.
LIGA PROTI
PARAGVAJU
Žeiteva, Švica, 20. maja. — Liga narodov je sporočila Ligiiiemu odboru za Chaco. da bo razglasila embargo za orožje za Paragvaj, ker je napovedal vojno Boliviji. Ako se sovražnosti-ne vstavijo in dokler se .spor ne poravna mirnim potom, je iLiga prisiljena nastopiti po .svojih pravilih in državi, ki se je pregrešila proti Ligmim predpisom. odpovedati finančne Ln trgovski- zveze.
Asunoien, Paragvaj, 20. maja. — Bolivijske čete so bile v vročeni boju in z velikimi izgubami premagane pri trdnjavah Toledo in Zenteno.
La Paz, Bolivija 20. maja. — Tiolivijsko ar mad no poveljstvo naznanja. da j;- bilo v bojih v -bližini trdnjave Aree ubitih 50 Para-
gvajeev.
vodstvo girl scouts. Pri temama toliko opravila;, da še vse pohištvo ni pospravljeno, ki sta ga pripeljala iz AVasliingtona.
Prejšnji predsednik vsak večer mnogo bere, zlasti tehnične razprave, magazine in časopise.
SPOR NA IZTOKU _SE JE POOSTRIL
Kitajska sablja je zadela japonskega vojaka. — Mesto noče biti odgovorno. — Dogodi ja j v japonskem poslaništvu.
Peiping-, Kitajska, 22. maja. — Ker je nek mlad Kitajec s sabljo udaril japonskega vojaka. St> mi-rovna pogajanja v severni Kitaj-!ski nemogoča.
j Dogodek, katerega smatrajo Ja-I ponci za tak«• zelo važn.-ga. se je izvršil pri vhodu v japonske vojaške barake t>b japonske^i po.sla-ništ vu.
Prodniki pushnišl va pravijo. tla je bila eela .zadeva izročena japonskemu poveljniku v severni Kitajski. generalu Kutar.»» Xakamura. v rešitev.	>,
Poročilo ti dohodku je bi!t» p.»-slauo vojnemu ministru narodne vlade, generalu Ho Ving-čingu. Vsebino tega poročila Japonci niso objavili.
Kitajsko javno mišljenja je. tla kitajske oblasti za to niso odgovorne. ker je bil napad izvršen na uliei v mejah japonskega poslaništva, kjer Kitajci ne izvršujejo svoje oblasti. Toda Kitajci dvomijo o na rodu ost i napadalca, ki ^e še veti no nahaja v japmisk i h rokah.
•Sovražnosti v severni Kitajski so ponehale, toda Japonci severno otl Peipiuga in ob reki I.wan .se počasi pomikajo proti Peipingu in Tientsinu. kot zatrjuje kitajsko zunanje ministrst vo.
Kot se poroča, so Japonci severno oil Peipinga -zavzeli Mlviin. ki so ga Kitajci prost o voljno.za pustili. Vsled japonskega, prodiranja proti Peipingu prihaja vedno mnogo kitajskih beguncev v Pei-ping.
Japonska in mančukuo armada ob reki Lmian se nahaja 50 milj od Tientsina. toda ne kažejti nikake-ga znamenjjc da bi hoteli prodirati dalje proti jugu.
Moskva, Rusija, 22. maja. — Časopisje v Moskvi je objavilo svaril" na japonske militarist«', da se naj varujejo vsake protisovjetkke agitacije. Svarilo opozarja Japonec, "da so japonski izzivalci na krivem potu. ako mislijo, da .je sovjetski Daljni iztok ali pa trans-bajkaLska pokrajina Mandžurija ali Džehol".
"Pra'vda" pravi: — Sovjetski naljni iztok in Transbajkal sta dobro zavarovana — 'bolj zavarovana. kot pa si morejo domišljevati novi p rot i sovjetski hujskači.
— Srečolovski elementi v japonskem imperijalizrnu so pijani nad
Stališče upornih Hrvatov je bilo vsled Hitlerja zelo omajano. Hrvate zahtevajo premembo mirovne pogodbe in sedaj imajo le malo upanja, da bi .se izvrta kaka prememba.
X;i tlrugi strani pa je nevarnost bojevite (Nemčije pod Hitlerjem prestrašila Jugoslavijo in vsled tega m' bodo mogoče pričela med Jugoslavijo in Italijo pogaja::;- -a pijatelj.sk o pogodilo.
•Xekateri viri. zatrjujejo, da Francija in Cvhoslovaška priii-skata na kralja Aleksandra, »la «»-lajša diktatorstvo, da bi .s tem t»-jačil jugoslovansko državo za slučaj. ako pogajanja z Italijo ne u-spejti.
Xekateri dobro poučeni kritji v Franciji st» tudi kralju Aleksandru priporočali, da reši hrvatski problem s tem. da dovoli Hrvatski linijo pod u je go vo asebno zvezo, kot je bila nekdaj avstro-ogrska monarhij*.
STRAJK V PATERSOWU
Paterson, N. J., 32. maja. — De-Delav.sk i voditelji, .so razglasiti štrajk v predilnici žitle in za»[iaj-kalt» je 7."»(M) predilcev.
M00NEY BO DOBIL NOV PROCES
San Francisco, Cal., 22. maja. — Državno najvišje sodišče je zavrnilo danes predlog profesorja o'Uara, naj se ne dovoli novega proces;* Thomasu J. Moonevu. ki je bil obsojen izaradi bombnega atentata. Moonev bo tt>rej dt>bil nov proces, ki se bo jutri pričei. Njegov glavni zagovornik bo Fr. 1*. Walsh iz Yorka.
JEZOVI SE RUŠIJO
Memphis, Tenn., 52. maja. — Preobloženi jezovi St. Francis reke so se blizu Bertig. Ark., zruši-, li in votla je preplavil* nanovo več tisoč, a krov zemlje'in več sto družiti je moralo zbežati iz svojih domov. . ,
Jezovi so pričeli pokati ob dveh zjutraj. Zrušilo se je 34 jezov. Xa obeh straneh reke v državah 2ILs-»ouri in Arkansasa bo vsled tega voda preplavila'500.000 akrov zem-lje. :Xajbolj so prizadeti okraji Dunklin v državi Missouri in (xreene, Craighead in Olav v državi Arkansas......
lahkimi .zmagami nad hlapčevskimi Kitajci. Toda japonski milita-risti najbrže precenjujejo svoje možnosti. iNikdar nismo dvomili o njihovih resničnih težnjah in vsled tega nas ne botJor nikdar neprica« kovano zgrabili.
"»L
ODA"
i
HEW YORK, TUESDAY, MAY 33, 1933.
TRE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
Glas Naroda"
by
PUBLISHING COMPANY (A Corporation1
and iddraaaM of above otflcwi:
New fwk Cttr. N. I.
DELO ŽENA IN OTROK
OlrA-8 NA MOD A (Volet of Ike People)
Krarr Du Bxcopc Sundays ami HotMijri
leto t«U* m
0 0 0*000ooO
la 96.00
i^c® o o • • •«
le Mrt lato

fc* New York sa celo lato......$7.00
Ca pol lota ....................($3.60
Za lao^pitfo ea orto leto......<97-00
Za pol leta .................... 93.04
Subscription Yearly 90.00
Adfertlwneot on Agreement
"Qlaa Naroda" lahaja vaakl dan laraenAt nedrij In praaniko*.
breo podplaa In ooebnoatl me ne prlottfujejo. Denar nirj se blagovoli po Monor Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee tndl prejAnJe blvattMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"QLA8 NARODA", 219 W. 18th Street. New York. N- Y.
i: CHelaea 1^3811
PO ZAČRTANI POTI
Poslanica, ki jo jo poslal Franklin D. Roosevelt kon-JJTC.su in v kateri priporoča kontrolo na<l industrijo in o-iiv)j«'nje gospodarske akt ivnosti. zel»> zimčihia za prtd-j*e*iiuka.
Vsebina poslanice je tako jasna, da jo mora sleherni razumeti, iirtoeasno pa veje iznje Vluh odločnosti, s katero *e je lotil predsednik težavnih problemov.
Predsednik Združenih držav junaško prevzema izredne polnomoči, ki mu nalagajo nadaljno težko odgovornost za dobrobit naroda in proevit dežele.
Prepričanje, da<bodo jyoselm«* odredbe, ki vključujejo
»krajšanje delovnega, rasa iu minimalne plače, j>ovečale produkeij.ske stroške raznih iitdustrij, v*led česar se bo pojavila nevarnost sebične konkurenta .
Da od.««trani to nevarnost, zahteva diktatorsko o»Mast, ki mu bo omogočila, neglede na prot ii rustne postave, uveljaviti potrebne regulacije, s katerimi bo izstrebil škod-Jjivce.
V normalnih časih bi take zahteve povzročile v kongresnih krogih pravcato paniko, ka jti kaj takega bi smatrali za nevaren korak v smeri prot i s«ni jaliziranjn dr/a ve.
T<xla sedanji časi niso normalni, in dokler je predsednik pripravljen prevzeti vso odgovornost nase, kongres rad ust reže vsaki njegovi želji.
Z istim pogumom j«- predlagal, naj ><• dovoli tri tisoč .tristo milijonov dolarjev za javna tlela.
Za obresti in za odplačevanje tefogromne vsote bo trčijo vsako leto dvesto dvajset milijonov dolarjev. Te denar Upa dobiti z davkom na prodajo.
Davek na prodajo ibi bil le toliko časa v veljavi, da bodo na razpolago dnigi viri dohodkov/ Pri tem je imel v mislih davek na pivo, vino in žganje, ko bo odpravljena prohibieija.
< lanom kongresnega odseka, ki se bavi z da veno zakonodajo, je rekel: — Tet len dni časa vam dani, da sestavite tozadevna priporočila. Oe po enem tednu ne boste prišli do nikakega zaključka. Iiotn predložil svoje lastne načne.
To je z drugimi be**-« Lam i rečeno: — Nasprotovanja iz političnih razlogov ne l>om lrj>el. Stvar je nujna. Če »e ne morele s*porazumeti, bom z veseljem prevzel vase l>reme.
Malo je, (bilo ameriških predsetlnikov, ki so tako govorili. Toda Franklin D.'Roosevelt vrti svoj krepelee tako spretno, da ni čutrtt udarec v.
On ni samo voditelj, par pa tudi spreten politik.
Najbolja politična. j>oteza, ki jo je storil dosedaj, je naslednja: —
— Za izboljšanje razmer in za povratek prosperitete je poffcrebnih nad. tritisoč milijonov dolarjev. Za odplaee-vanje te vsote je potrebnih vsako leto dvesto milijonov dolarjev. V to svrho bo uveljavljen davek na prodajo, oil katerega bo sleherni prizadet. Ta davek bo ]>a odpravljen kakor hitro bo osemnajsti amendment preklican.
Brez dvoma »e bodo države podvizale in ga IkkIo pre-klicale čimprej mogoče.
Dvajset milijonov mož je. ki bi radi delali, pa dela ne dobe. Xa drugi strani pa je v tovarnah, delavnicah, rndnikih in na plantažah "tnojjo milijonov žena in otrok, za katerih teto in dušo bi bijo bolje, da tu« hi delali tamkaj. Ta st-rastn nered je glasna priča tega, da j? treba temeljito spremeniti današnji družabni red. Z »»no je treba iztrgati kapitalistu iz rok in jo vrniti čin vest vi i, da bo izvrševala poklice. J ki so ji od Boga dani. Marsikje se že odpirajo oči in se pojavljajo stremljenja, da se delo žena iti o t rok omeji oziroma prepove.
W Ikj odveč, ee si ogledamo neko. liko najnovejših pojavov, ki kažejo napore držav, da se vprašanje dela žena in otrok uredi.
Na Kitajskem nameravajo odpraviti tkz. innitsai t. j. prodajo otrok I njim osebam, katerim morajo služiti ti otroci do svoje smrti. Posamezni kitajski magistrati so dobili nahkg. da ngotove število teh sužnjev in čim preje odpravijo to barbarstvo.
V	Braziliji so izdali nove pred pise o za;>o>lilvi mladine. Zaposlitev mladine od 14 leti je najstrožje prepovedana, mladina med 14 in li^ letom pa m* sme zaposliti le, ee je jtopolnoma zdrava in ee to dovolijo Marši.
V	Indiji pripravljajo zakon <> odpravi zastavitve otrok. Starši za-
I stavijo delovno silo svojih otrok svojim upnikom in dokler ni dolg 'jjopolngma poplačan, smejo upniki te otroke do skrajnosti izrabljati, i Xa Japonskem IkkIo noseče delavke delale v.zadnjih treh mesecih le do 0 ur dnevno. Po porodu inora dobiti delavka « <lo S tedenski dopust. Za doječe matere mora biti v vsaki tovarni |>o«eben prostor, kjer morejo otroke dojiti.
V Združenih državah Severne Amerike .se opaža, da število zapo slenih otrok le nekoliko pada. vendar jih je še mnogo zaposlenih v domači industriji, v konzervnih tovarnah in v u lien i trgovini.
I Tudi Mednarodni urad dela se j se resno trudi, da bi pripravil dr-
1'žave do tega. da bi spopolnile svojo socialno zakonodajo in predvsem : uredile delo žena in otrok. Današnji čas krizi- in ogromne brezposelnosti je v trm ozirn ugoden. Preje je bilo to težje, ker je primanjkovalo delovne moči. danes je pa to kaj lahko.
Pri reševanju tega vprašanja se moramo zavedati pa. še tega. da še i ni vse rešeno, ee prepovemo ženi in j otrokom delati v industriji in po-jljedelstvn. Predvsem moramo oče-! toni, sinovom, bratom in možem zvi-Jšati njih plače. da bodo niojrli skr-' I»eti za sv-»je družine, šele potem 'moremo izpeljati druge reforme.
v Ameriki
20. maja zjutra je bilo vlomljeno v prostore J os. Pozelnika. ki ima dobro poznano kejrlišče. rt*. .stavranf in prodajo .sinodk na St. Clair Ave. v Clerelandu. Težka .ši-j>a v vratih jn hilj na k«v»e razbita. (Lopovi so odnesli vse eiifaret«^ ki jih je imel Prucelaik. v zalogi, lazbili so tnali stroj za prodajo peanuts, {»obrali rente in prav po vatulaUko opustošdi jirostore. Oei-\idiio so 4>iJi mladi pridanimi, ki so izvršili tzloein. <'ndno je le. da nih-i-f uiiVsar slišal ni, kajti razbit! tako močno šipo mora povzročiti ropot, ki daleč č u je,	lega
so pa lopovi morali muditi dalj časa v prostorih, da so nabrali blago.
—	MLss M.try 1'dovieh, o kateri muo poročali, da je nevarno zbolela. je sedaj že toliko "okrevala, da se je zopet lahko podala v "Warrejisvill *. O., i oda zaenkrat še n«- more vršiti deia in se nahaj;i št-vedno pod zdr.i vni.sk i m varstvom.
—	V četrtek .z j u rt a j je umrl v (hieagu obče poznani Frank S tono". bivši -zlatarski trgover, star našeljenee in "pijonir v vrstah S. V. P. .1. Xjegova žena Josephine mu j • v zadnjih hipih dala kri v transfuziji, da ga reši. pa je bilo zaman. V bolniei je r»iJ nekaj tednov. Star je bil 53 let.
Pokojni je bil doma i* Otovea pri Otiomlju ter je prišel v Ameriki* leta lK9"». Nastanil se je v Ohieagu. kjer je bil vsa leta nje-
gov dom, toda znan j<- bil po slovenskih naselbinah sirom Amerike, kajti prešnja leta je mnogo potoval v zvezi s svojo trgovino, kakor njegovu dva brata Jakob in John. Frank je bil najmlajši od tr«-h bratov, pa je prvi umrl. Jakob, ki je najstarejši, živi zdrav v pokoju v Californiji. John, ki jo bil prvi podpr-dsrdnik SXP.J, je težko bolan, paralizirau že nad 20 h-t.
—	11. maja je umrla v okrajni lsolnieniei v Milwaukee. 42-ietna Katie Tanišič, »loma iz Makalj na štajerskem. PodJegla je srčni hibi. V Ameriki je bivala 20 let ter zapušča moža in 17-letno ln-erko. Bila jn člruiiea društ.v.i "Venera'', ki ji j- oskrbelo eivilni pogreb.
—	Stra jk m!"karjev v gorenjem Michigan! 1 in Wisconsin u, kateri j«* nekaj easa grozil, je za enkrat preložen. Mlekarji pravijo, da bo-do.še nekoliko počakali, da vidijo, kaj bo prinesla Rooseveltova inflacija iti njegovo zagotovilo, da se bo prvo upoštevalo farmer je. Farmer ji pravijo, da niso to «imo niti tolik«» prejeli za mleko, da bi plačali krmo. katero so morali kupiti tza krave, kaj šele da jim kaj ostalo za delo in drugo. Xek farmer se je te dni grozno jezil, rekoč: "Vrag naj vizauie tak sistem! Štiri kvari e nil-ka sem moral prodati. da sem so kupil en pa jut pi-ve. IV mislijo, da hotno tako orali. se proklelo motijo".

S
CE NAMERAVATE V DOMOVINO?
PUita nam takoj bo brezplačna nkvodila in aagofcarljamo Vam, da bwte po oeni tor udobno potovali
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU

ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoee poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako Rvrlio je denar name. njen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev,
naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo.
DECLARATION FOR MONEY ORDER
I herewith declare that Money OFder No. aent by me for the purpose of —---
Is
and Is not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment"in a foreign country.
I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th. 1833, the executive order of March 10tht 1933 or any regulation issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
(Date)
KI BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI V8AKO POfiUJATEV
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ' "Glas Naroda"
nc west ista
NEW york N. y.
Barberton, Ohio.
V imenu (iospodinjskeirn kluba društva. "Jiomovina" .se zahvaljujem vsem. ki .so nam pomagali, da naš Klub tako dobro napreduje. Obenem naznanjam, da priredi Klub v soboto zveeer 27. maja doma eo zabavo.
Ijrrale S4* bodo karte, za tiste, kateri radi plešejo, bo po harmonika na razpolago.
Xa svidenje dne 27. maja. Upam. da ln> naša dvorana napolnjena, ker vstopnina je sam«» 10 ventov.
\a roenik.
Barberton, Ohio.
Zapi.snik	barberton^kili
podpornih društev /. dne^l. aprila —Xa jmvabilo društva -sv. .Jožefa JvSKJ .se je zbralo dne 21. aprila zveeer v mali sobi dvorane Domovina 17 zastopnikov, kateri sb zastopali sledeča druživa:
•"Domovina*. Frank Poje in John l'jeit" ; Možefa" KSKJ. Joseph Le k san. Fred. IMovieli. Ant<»n <)z-bolt in Char! .S lirunski; ".Marije" KSK-J, <Jei-trude I{uj»ert. Mary Sc-mrov. Anna IWumski; "Triglav" S.VIM. .John Jankovieh. Frank Li-kovieh in Anton Jakieli; "Marlin" JSKJ. Anton Okolish iti Anton Za^ar; '"Majnik" SDZ. Frank Cie i;i Albina Poljanee; "Magrie Jiuiiors" SDZ, Umi.v Maeek.
Sort)rat Leksau pojasni, da je bil potreben današnji ^est-atiek. da .se nekaj ukreiif m-d p<xsani«^.nimi društvi v naselbin j. da s»« zavarujejo društvene blagajne. IVeillri gano. da .se izvoli predsednika iu zltpLsuikarja za današnjo .sejo. So-brat Jjekivan prevzame mest«* predsednika in so.sestra Poljauee mest i zapisnikarjem. Vname se precejšnja debata. Koneeno se sk! ti-, da ne more niliee pristopili v gori o-lueujena društva, a ko ni poravna! dolgov pri društvih, pri katerih je bil ali j.- še ."lan. Izkazati si-mora s pismenim i/kazilom pri društvu, h katremu zeli pristopi ti. Tajniki posameznih društev
7>*t lahko Se sami pr-proeajo o resničnosti izjav takih ka ndrdat ov. To velja za vse zaostale ase-menic od 1. januariji Hl2:> naprej.
Zastopnik društva -ISK.l pri-pomni. tla njihova organizacija že irua nekaj slienega v svojih pravilih. Vkljub temu se nam pridružujejo in hočejo z nami sodHov ti. tlt»kler ni.so v nevarnosti, da kršijo pravila J-S K-I.
Predsednik poroča, da je povabil lf) društev, a odzvalo se jih je le 7. Sklenjeno, da se jih je še enkrat poskuša pridobiti v naš krog. da sodelujejo /. nami. Sklenjeno, da se pošlje na vsako društvo, zastopano na tej -»<-ji, dva iztisa t ga zapisnika. Drušlvo naj potem pošlje enega na glasilo organizacije. h kateri spada, v priobeilev.
%
Društvo "Domovina" nima lastnega glasila, .zato bo prosilo "(Mas tXarodn" za objavo. Priporočano, tla se ta zapisnik prečita na sejah vseh društev zastopanih na tej seji in tla ga vsako društvo vključi v društveni zapisnik. Sklenjeno, tla se shrani original tega zapisnika v blagajni društva "Domovina". Ta dogovor je v veljavi za
LEPOIVA KRALJICA - MORILKA NEDOLŽNIH OTROK
Porotno sodišče v Iian.ski P.i-stri-ei na Češkoslovaškem je te dni obravnavalo prav zanimiv dokodefc. ki priča o moralni vrednosti ene izmed tistih lepotnih kraljic, ki jih tako radi izbirajo na ph-snih prireditvah. Takšna kraljica je bila 2:i letna .Marija Alsch. ki je zdaj stala preti sodiščem kot morilka. Za obravnavo je bilo takšno zanimanje. da sta morala delati red poli-cija in orožništvo. Davčni uradnik •Jožet Als.-h >e je kot vdovec in oče treh otrok I. l«>ol poroči) z !•--pirn dekletom iz Hariske Stavnice, z lepotno kraljico Marijo. Kmaltr po poroki so pričeli otroci hirati. Oktobra fet.i 1!>.T2 je umrla hčerka, stara IS mesecev. Takoj nato j.: hotel uradnik vložiti tožbo za loč-tev. toda žena se je temu zopersta-vila. Nekega tlne je očetu 4 letni sinček Krieh pokazal nekaj bon-bfjnov. ki 'um jih je dala mačeh:.. Alsehu so s< ztleli sumljivi: z::to jih je nesel k bližnjemu lekarnarju iu ga prosil, na i jih analizira. Lekarnar je ugotovil, da vsebujejo arzen, to je -trup. Mačeha je bila seveda aretirana. Se med preiskavo j.' Alseh umrl na jetiki. Sodišče je dognala, da bila hčerka za ; .-t rnpl rena. Ko so pripeljali -t let-• nega Kricha pred sodišče, je ta v obraz za klical mačehi: "Ti ous j silila, naj jemo bonbone. Dala si i nam jih tudi v juho." Porota ji* i-oglnsno priznala krivdo in nekda-j nja h-jMifna kraljica je bila obsojena na dosmrtno ječo.
RUDNIKI V RUSIJI
Te dni se je vrnila v Moskvo eks pedicijji. ki j" tri leta ^>roučev»!a } »•vendj- "in tek reke Žeje. glavnega pritoka Amurja. iliavna naloga te ekspedicije j<* bitn. d.-i ugotovi vzrok vs.tko'ctnih katastrofalnih povod-nji r- ke Amurja. Ekspedieija se je pele«; tega zanimala tudi za rude. ki utegnejo biti skrite pod to m--r;i'.i-kain» zctnljti. Vt«lja ekspcdici-i1«/. |{»-vi» Zinovjev je izjavil, da
dkrila

je njegova ek>pcdi«-na U"\ih magmatskih rudnikov. l!> ba-kre.iih rmlnikov iu tri svinčene. — po'eg tt-gjj so našli na zejskem o-zemljn na mnogih mestih drag«u*e-ne elemente, kakor platin, bisiiint, v« Tram. uran in nrko drugo vrsto rude. ki je zelo begata na zlatu. X idalje so tam bogata ležišča gor-I sk- ga kristala, azbrsla tn premog. S'aipn»> so našli 142 ležišč korist-lii'i rudnin. Število \/ihvi-v. ki jih jtj ekspedieija prinesla s seboj, znaša čez 2W). Ker .-o železniške iu rečne zveze do teh krajev razmro-mit dobre. Iiodo lahko rmlnike že kuialu izkor:št'ali. Se to leto ho odšla nova ekespedieije v tt» pokrajino. tla ji> še natančneje preišče.
doho dveh let. to je. da 21. aprila 1 !>:{").
l>redsednik apelira na vse navzoče, da se držimo današnjih skle-pov in se zahvali /a prijazno sc»-debivanje. nakar zaključi s -jo.
Joseph Leksau. predsednik.
Abbina Poljauec. zapisnikarica.
P. S.: — Original zapisnika je podpisan po vseh zastopnikih na-i vedenj h zgoraj.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO
NAVESTI
Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena.
IZPLAČILA V AMKKrtKlH POLAMJIH
Za lsplatilo *5.Qft morate posLatl...... $ 5.75
» » $10.00 '» " ......„$10.85
" " §15.00 •» " ______$16.—
" " $20.00 " " ........$21.—
" " $40.00 »	'» ........$41^5
" " . $50.00 " " ........$51.50
Prejemnik dobi ▼ starem krajo IsplačUo v doLarJlb. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino $1__-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gia$ Naroda"
»16 WB8T 18ik STREET	- NEW YORE, 'N. T.
Nerazrešljiva zagonetka.
\ t-ju-si navdajo •"■loveka. eiitlii«-niLsli. Po-Nt-bno tetin j. ko nima
narja. .Meni napriiuer «r;L maujk.i sedem dni v tetinii. trideset dni v mesecu v tristo peiinsesttlesei dni v letu. In to vse od onega trenutka. t»dkar sem si sam zjit-el služiti kruh. \e morem se pritožiti, da .so me gospodarji slabo plačevali. To-d;i denar ni imel teka. Pravzaprav
—	prevce teka je imel — prehitro je tek; i in prehitro «a je zmanjkovalo.
Z bogato jersevs k o banko imam pretvj mogtvene /veze. pa hi jih najraje zrahljal oziroma popolnoma prekinil. Pa ne gre iti ne ur«*. P.irkrat sem že oklenil. i|;i spbih ne bom sel ve«"- v h;ink<*. Tri m ->>•-ee sem vztrajal pri svojem skle pu. i>otem so me p;i opo/orili. d.i moram priti, še .sem odlašal teden ali dva. Slednjič me je pa v po sebnem pi.smu predsednik banke r .>m» pozval, naj liiti minute nc otllaštint. če ne. da mi bo por%hi! eksekutt»rja v hišo. Treba j(' h ., iti in otlrajtriti »»bresti.
Zato ni nič čudnega, če se mi v časi pod«* čudne mi-di po glavi.
(V bi bil št irinajst dni (»n-/ tlela — ^.i mislim bi bil po štirinajstih dneh v neizmerno doliri \ *■ .sti invaposienili. Podplale bi kmalu izbriisil na n *\vyorškcni ilakii. d oči m bi že precej t»guljen;i ol>:.-ka visela na meni kot «»;t >:nišiln. k»-r bi bilo v nji prostora «i v:t.
Toda po/nam jih tbksti. ki ni-ko. otlkar jih poznam, dotaknili nobenega dela. Ne tla bi ne moL'li delati. ;i!i tla tlela niso dobili. Ilaš n;isprotnt»: tlt-!o jim ti t iliš.-ito :n jim nikilar ne bo. Žive pa «rrofo\ sk«» in imajo vsega dovolj.
)i\ik»lar niso orali in sejali, žanjejo na neprestano. Xi.-»o potle»|o vali po bogatih stricih ali tetah, nuso zadeli v loteriji, in Wall S: jim ni ustvaril bogativa. Z«an a kuhati iu vina prešati ne znajo. Žive pa kako;- plieki pod uehoin.
\* bližini, kjer domuj»*ni. [»<»-/nam najmanj ilvaj.Net diu/in ssl.--< leči m rckortlom : oče že petnajst t.-i ni pritakni! -bda. II je kupil na tlolir. Xjegova / -na igra na vseli družabnih prireditvah vodilno vlogo: hči ima v.s.ili mesec
dve lin v i obleki; osemnajst letu i sin ima r.vo.jo karo in oče -svojo. \ tlesetih letih imajo že vtlruirič Vse pohištvo novo. Xihče fli v pti-litiki. plitenjejo pa z deset a ki m tiesetaki ni.so jiouar jeni.
Družinska kara je najnovejšega izdelka, ker je vsako leto stari model /. novim zamenjan.
Opazujem jih in se jim čudim:
—	Carovnjaki niso. vrag jim pa tudi nc kida denarja. Odkod dobe torej sredstva z t življenje.'
—	Dolže >.e — boste rekli. — Tudi jaz. sem že mislil, da se dolž*-. pa mi je bilo rečeno, da jim nihče niti počenega gro>a ne zaupa. Ka ko torej '
Mislil sem. tla hazard i rajo, pa sem >e prepričal, tla niti kart m-poznajo. Xa konje tudi tie st ivijo Stara dva že dva.i- t lei ti ista vi-tlcla konj. sin je bil med avtomobili vzgojen.-—ctlinole natlehudni hčerka, ki šele oh petih popoldne sleče zidane spalne hlače, bi mogoče razlikovala kobilo od žrebca.. k. r ima visokošolsko izobrazbo.
Kadarkoli mi manjka denarja, moram misliti na take ljudi. Skušam jih pretuhtati iu razvozlj.iti. pa vetlini trčim tih nerazrešljivo uganko.
V družiti so no- nekoč posadili ptdcg starega advokata. Družba je bila vesela, jaz in on sva se pa dolgočasila. I/, dolgočasja sva začela razpravljati o tem iu onem. Razložil seiu mu iu ga naposled vprašal. kaj iu kako je s takimi ljudmi.
—	Od poštene sleparije žive. —. je kratko odvrnil.
—	Od poštene sleparije? —sem ne začudil in hotel v isti sapi vedeti. kakšna je "poštena sleparija".
—	Xe vem. — je radi h nil. — Toda če bi vedel, bi vsem povedni, da bi lahko vsi v svobodi brez dela: iu truda prijetno živeli.
Xi je bolj čudne kombinacije kot je "poštena sleparij«'.".
IV si pošten, ti vsega manjka, če slepariš. te zapro.
Ljudje, ki se preživljajo s "pošteno sleparijo*', morajo pač ime. Ii poseben in izreden talent, ki ga manjka nam — povprečnim zem* ljanom.
\
'GLAS NASODA'
NEW YORK, TUESDAY, MAY 23, 1933.
THE LARGEST 8LOVEM1 DAILY ta U. § M,
1/./7/O.VNA' H IVDET:
MATI
K I'.i.siin jutro j»' Iti In. ko .vin sei'ni hotela ve«* vprašati, ker se je bana \| nt Valierien. da hi ohULal la. da se ne hi po reel ni tovariši nor-našiga prijatelja, .slikarja 1». gard- čevali iz sina. \jeu mož. ki je bil še nega poročnika Vrli uriader )<• bit j In.lj boječ, se ni premakni! v svo-l' (la.i na straži in >c ni smel ganiti > jeui kotu. Kadar se je žena V->a iz-
/. mesta.
\i tm prcostajalo nič »lrutr«'tra.
mučena vsedla. sem zapazil, da j m je mož zmerjal radi nep'>t?"]»ežlji-
k:ik »r luni it i z njim pred trdnjav- vesli in ji na dolgo in široko razi a skimi vrati in se pogovarjati o J »a! o dolžnosti vojaške službe. če-rari/.u in o naših oddaljenih svn j -j prav o t «* j stvari ni imel pravega e i h. Xaeinkrat je m »j prijatelj u . pojma. Ve« lun sem ra<l prisostvovai inolknil. »>!»stal kot |irir;isi-l in m? tem tihim, zaupnim prizorom. kapi j. ! za roku.	tere bolj uganemo, kakor vidimo.
"O <» le j, glej!" mi je dejal liho. tem otrokom ceste. ki imajo tako \ njegnvih oč« h pa seje posveti!«*, privlačna silo in odkrijejo z eno !;aknr v očeh l'»\>l '*ga p>a, ko mi kretnjo vso vsebino življenja; naj-je |Hikazal »Ive ča-titljivi postavi. večjo privlačno silo je imela nam* ki stri pravkar prišli na .Merit V a- njihova naivnost in bil sem zelo veli neti.	s#-|. kadar sem opazoval v njihovih Itilo je nekaj posebnega! Majhen izrazitih in nedvnml'ivih kretnjah i*ileči ličen uro/ / zakrivljenim trn- vse pojave ganljive drame v ilruži-Miiii in * krogi i m i -m"* m i je imel na ni.
♦*' i i rja v povrvnik / zelenim ovra!v Videl vm to mater, kako je rek-
ni'ioin \' ri.Unh j'- di/.d vr«čieo. v la nekega jnlra: "-lezi me. da že
kal»-l > mi lull vde|;ine t'\«*i iee. in itr i m« "see llisem videla s' oj^m o-
111 e j,. 11111 h * 1 vrat >1 ek le'» i<-e ; |M»l*'g #roka .... K njemu jmjdem.'
l' _»a j ime! t udi konvrvnn ikntlji-i P.ojiizljivi oče ji te ob misli, da
«■!', k it< n- Parir nemire videti. da ho moral st »riti nekaj korakov, da
i _ . m* lii ».(»'ffiriit ni [M-t mesečno j izpresj dov«»l jen je. |«>izk nš.-d sluti
» I !»■•_'.i ri j.-.	rtje«»«o : /eni je loto t,, mis«-! iz irlav«*: '' Kalin moreš mi-
ni«, m,.'e zapaziti !♦• velikanski k!«t »liti kaj takega, ljuba moja ! Motit bitk in dar površnik, v katerem je Valerien je tak»i daleč.... Kak i boš bila /a\ila ml rr-g »In glave, kak« r , prišla brez voza Sicer ;e pa t« hi hotela prikriti s\»j»» revščino. neumnost! Žensk«' ne smejo noter.'
Kn >t;i i|ns|M'lii ii.i liiviiiro. je ni<>. "O. jaz pridem kljub temu!" • »I. tal. da hi < ddahnil in ^i obri- mu j«' odvrnila žena. Prosila je mo-i-al p 't s čela.	\v.a. naj «rre na županstvo po tlov »
/.ena ni obstala, ampak je šla Ijenjc. /elo .se j»« bal, a prošnje ."i hitro k t rduja\>kim vratom in nam j ni nikoli odrekel. Pozno v noč se Inka j časi plaho opazovala, kakor i je vrnil z dovoljenjem. Drugo j1.' hi hotela / nama govoriti. Najbrž.* tro sta /godaj vstala. Oče j«* grize!
j,- zbala častnika in /tlelo s»* ji suho skorjo kruha, tla bi si potolažil [i- bolj«*. da gre k stra/i Slišal s«*n». .;lad. mati pa ni bila prav nič lač-kak j - boječ" vprašala, če bi ino- »»a. želela je zajtrkovati tam Ttmajs .da govorili ; svojim sinom, ki j« svrjim sinom. Da bi napravila u-
zil v šestem polku. ■ počakajte. ga l»otn poklical!*'
dejal v .jak.
V-:

J«'
vrnila k svoje-vstslla »»b r »
mu možu. Oba sta se hn nek«iti grmovja.
Zehi dolu«* sta čakala. M«»nt Vn-l»-ri« n j.- zelo v«-lik in v tem labirintu je t«*/k«» kmalu n,"i«ti vojaka iz šestega p« Ika P«»h g tega i«' hi-lo tedaj na utrdbah polno bobnarjev in vojakov, ki so pr
bogemu sinu veselje, sta vtaknila v z< p«- č«iko!a«|o. sadje, steklenico v*-na in konservno škatljieo za osem frankov. ki via jo bila j-pravila za lu.de čase. Vato sta odrinila. K' »ta ihisela do nasipov, so vrata pravkar tnlprli. Pokazati morata dov»»-Ijt nje. Mati s»- j«« zelo hala. da ne hi hib» v .-»e v redu.
"Pustite ju ilalje!" je »lejal službujoči ča-tnik.
Tedaj šele se je žena oddahnila
v« * j i m i pliH-ei inastitni škrtljieamr. in šla hitro dalje. M»»z. i«» je i«v.k«» Tu si si* menjavah' sirazc. tam so : dohajal.
»lelili kruh iti »v to j^* je vršilo j 4tKako hitiš, ljuba moja!" /»•lo urno.	' A žena ga ni čula. Tam gf>»! j >
"*D.i bi le ii" porabili mojega u- j«, vabil Mont Valerien. I ga otrok'i. " mi govorile metlten« "Pojdi hitro.... tukaj je." ... i iiIhigc materi*. \"sakih p«*t mi- Se«laj pa. k«» sta prišla na eil«. ntit je \ stala. >-• tn»j«s-e približala ju je je| mučiti nov strah, vratom, skrivaj |H«rh*«lala na <lv;>- (V tie najdejo! <'«* ne pride! i iš c in s<- stisnila k zidu; vendar \enadoma p«*iii opazil, kako j**
Knjigarna 'Glas Naroda'
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18 Str««t	New York, N. T.
CERKVENE PESMI RAZGLEDNICE
IkMna^l (laiti. (Vrkffn«* |ihb1 m
uieAau zim r .........
1?. Taatiian Krm O'remrti
1? I'ange ilagua Tauluio Kr(« U*>
i*il«ri. (^iN-ratiT) .....................
13 1'infi1 lingua Taalua Krf« U«-
nli«ri (Utrltlli .........................
llialit« (itM^odt v njrKttlli net-
iiiklti, 'JO um ^aat avetul-koni < I'rrrnrt I ..........................
U I I
M k
1» itbhujilmb in 2 v Unlpnmv. Ur-
ru JfiiiMtrBiu ((iriuui _____
tttn in lioiMjrrm Nt.
(t'i»tfii<>h»lki ..._____
Kjrri« ___________________
K tiHrou
I Fwritfr> Ht. Nlk*4aJ
NOTE ZA CURE
KtriU-ljrtki: l*«iult V rllral^ 4 srnki Hurt prMfk. kMtnlvm
NOTE za
TAMBURICE
.M M
JjM
Nrwyarkltr, Kar.IMnc.	........„41
VrlikMMfnr, bolite« tu MisIrtM
d lic« t .............................................
It rasnih «l«veatklb krajev, ducat M N arodna no/U. dara t .........................41
tMW*UM*XI|tf	............................
ZEMLJEVIDI
SlMtalil zra^evld Slovenije mod
aim papirju ■ pUtueulinl pregibi -------------------------------------1M
Pakrajnl rotel tealjevidl:
Dravska Hanavlua________________Jt
HUiiMke Gorite, drarako ptaj-
■ko polje ...................................
I.JublJaoake la aiartborake eklaeia M
Pohorje. Koajak _________________M
Prekaurje la Mcdaaarjo___41
jm
▼ellkl
! vztrepetabi. otrepljala moža po ra-
•	mi in skočila pokonci.
j /.e od dalee je »«por.nala njegov
•	korak.
K«» je prisi'1. se je zdelo, da !»•* je nad vs«. utrdtto razlila solnena luč.
Velik, k ropa k in lep mladec je bil. Z odkritosrčnim obrazom. / moškim, veselim jrlasom jima je 7.;i klicat: '"O''hro jutro, mama!"
In tiikitj je izginila tftrlti. pl;is.", v.s«' p'm1 velikim klobukom Potem ' je prišel na vrsto oče. a *o je šlo i hitreje. Ž<*na j»* hotela imeti vse 'rase. bila je nenasitna....
"Kako se ti pruli Ali dobro oblečen Kako j»» s tvojim perilom?"
! ' In pnd velikim klobukom sem j zapazil |»risiven po<rled materine j ljubezni, ki ca je objela notr J dO jrlnv<*: plilčala mu j«' naenkrat . tri mesece zadržane materin-ke n«* lžno-ti. Tudi «M-e je hil nrinj«*u. a ti i ! hotel pt.kazati. Zapazil je. da ira ipaznj.uno. iti nam j<1 ]ioniežiknil.
kot bi hotel reči: »prostite.... ž«-n-hka j<*."
Kakor «la hi ji zameril.
Trobent ati je-je nenail'iiua prek»-liilt» to le|io veselje.
"Zbirajo se. moram iti," je dejal >in.
, Kako Ali ne lioš z naina zajtrko-
I val?"
" W ! \'«* morem..„ Določen sem m stražarja daleč »ori na utrbi."
\'si trije mi se zji trenoiek osnpht i spogledali.
"Vzemi saj škatlico s seboj. 1 mu je prigovarjal <»«"•••. Toda v /me-išnjavi in vznemirjenju pri ločitvi |ni bilo mogoče najti škatlice: hil >
I	je resnično žalostno videti mizli"-; no trepetajoče in iščoče roke. po-
hlušati ztlibujoče srhisove. ki s«, iz-jprasevali: "škatliea K ie je ika<-lica.'" Nista ve sram »vala. da jim i ;»• povzročila ta mala stiska toliko i bolesti. Ko so našli škatlico, so se i še enkrat dolgo in prisrčno objeli i in sin je odhitel nazaj na utrdbo, f Pomisliti je treba, »la s«» prišli k
II	emu zaitrku po Sest ur ni mučni poti. da vo .si bili obljubljali vctselje.
i ni ni inosrb« mati spati radi tcya I celo noč. in potem naj mi k«lo p<» j \e, ali je kaj hujšejra. kot ta po-v raj. ki je bil takti nenadoma in neusmiljeno zaprt !
T'akala sta kc nekaj "asa nepremično na istem mestu. Oči sta imela nepretstano uprt«* na trtlnjavska i vrat«, skozi katera je izginil njun j otrok. Mož ve je kmalu fJirnil. ne-
•	kajkrat zakasljal. potem pa trlas-i no in veselo dejal: "Pojtliva. ma-iti."
N'ato je naju |»ozdravil in podal ženi roko.
(J leti al sem za njima do ovinka. Oče je bil ves srdit in je v obupu mahal z roko. Mati je bila mirnejša. Tiho je stopala ob moževi >tra ni. (ilavo je imela trloboko poveaa-ii<». iz «»či pa so ji ros-il«» striže. O-l •"-asa do časa se mi je ztlelo, tla vi dim. kakti krčevito se Atresajo njena ozka ramena pod plaščem.
VODNJIKOVE KNJIGE
za leto 1934
J lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair
in knjige Vam bodo poslale naravnost na dom.
morila sprejema :
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Smrt vzorne matere.
MOZ. KI OBVLADUJE D AL JNI VZHOD
I V Herlin j«- prispe! s svojo družino baroo Mieiii Hu^an Kaiša. v«»«V ja vel ikanskejra t i*^t>vske«ra koncer-na. ki tkbvladuje vso azijsko trjro-viuo s čajem, svilo, papirjem, celulozo. p.št u'co. r i ženi. sladkorjem, železom. |».»tr«»!ejeni in premojrt»m. i T ► velikaoski» jMMljetje. ki ini;i me«!
drugim -51 lastnih veleparnikov in i ogromne Tovarne za vsakovrstne iz-th Ike. /las'j m orožje in municijo. in ki je !asj ene saine družine, je «|e!o !'2 pokolenj. a ustanovila «ra je — ženska.
Okr«»«j: 1. HKkl. s«* je drznila mlada Sulr». »iči nekega generala in •žena prin.*i Tt»kul»eja Miwiija pr-1 vič v zsrodovini ja|v»nske^a plemstva in navzlic pred.so*lkom svoje kaste otvoriti nekakšno zastavljalnico. I ".speli je bil velikanski. a druyro leto >i je se p*»ve«-al ko je i.»tvorila v prometni ulici Tokija tr-i jrovino z vinom. Ko je umrla, je nje : najstarejši sin Ilaširohe podedoval j že precejšnje imetje, ki «ra je ? j velikopoteznimi ustanovitmi kmalu j pt»stoteri!. 1'stanavljal ie bazarje. I banke, podružnice tudi o okoliških j deželah, uvedel promet z srotovino inamestti /. dotedanjo ja|wuisk'» prak-■ so izmenjave blajra. uve»|el j«* čekov-rii promet in |»«>stal tako Ian/at. tla j je posojal v* like vsote celo eesar-' ju. s čini"r j«* p'^tavil svojo |»t»-slovno inoč kakor tudi osebni vpliv na nepremakljivo podlajro. Šteti jja je tutli meti izumitelje velikopt»t«*7.-u<* poslovne reklame in med prve p oslovih1 ljudi, ki so svojim nameščencem in delavcem zagotovili dostojno življenje za v.s»- slu.'aje, — 1'stvaril jim j«- priprave, ki naj bi jih ščitile preti n«-z«»oda.mi. pod ne-j kitni |M*goii jim je dolot-al tlt»živ-j Ijenjske rente, ki s > se podedt»vale i celo na otroke in vnuke. Ni čudno. ! tla .so njcjjovtr ine* po azi>kem sv«*-jtu izjrtivarjali z olH-ndovanjem in Ida so >c arinad«* njeirovih delavcev J čutile zvezane z njetrovo hišo z vez-i mi. ki se ie dado pretrgati.
Ilaširohe si je že za življenja izbral najsposobnejše meti svojimi o-troki. da hi vodili iu nadaljevali njegovo «lelo. l'e pomislimo, kako častijo na .laponskem prednike in i izpolnjujejo njih naročila, se nam J ne more videti čudno, da se je to i delo v resnici nadaljevalo. >e raz-| vijalo in vz*ližab» do današnjih tlni.
Te dni je umrla na Vrbjiiki >^4. letna Marjeta Milievčeva. vzorna mati. ki je rt»t.iila lii «»trok. izmed : katerih jih j«» vW-iiia pri življe-i liju. I>la<fa žena. ki je pretrpela na j svetu obilt> gorja in kateri je bilo i življenje le delaven dan. je bila j ]>okop:iua baš na materinski dan. i ko l>i si bila tudi «»na živa zaslužila V.se p«M*ašeenje. PleUlfllit i |K»k«»j-nici. ki j«» bila .spoštovana na Vrhniki in v vsej širili ok«»lici. kjer vo jo poznali, je bila tudi mali višjega monterja mestne občine na Vrhniki Ivana Mihevea.
Anton Ernožnik umrl v Žireh.
V sredo :». maja je lienatloma umrl A. Krzoožnik. kr»»ja«"- na !)«>-bra če vi. ki je še prej vestno tlela I. Sel je preti hišo in se je nezavesten zgrudil. Takoj so poklicali zdravnika tir. Demšarja iz Žirov. ki je mo<r«d ugotoviti le .smrt. Ze več <-a-.sa .so «ra obhajale .si;i bo.st i rani ol»o-ledo.sti srca. delal pa j«* «1«» zadnjega. Pokojni je bil rojen leta 1S<>."» na Dohračevi. Hil je ustanovni član bivšega pros.vet nega društva in prvi njegov tajnik »lfM)7> v '/A-roh. I*«»k«»jni zapušča ženo. hčerko Nežo in sina h'raiu-a v Ameriki.
200 let stara vini čari j n je zgorela.
zop«*t prišel k l>oklov: v Žikarei kjer se je nekaj časa ijrral s hčerkico. .staro pol leta. K*» so .se do- ! mači po t.pravkih otlpravili iz hiše. je Lešnik izrabil priložnost in vi ti otroku iz steklenice [»recejšiijo množin«! solne kisline v u.st;i. <rtn>-čiček je pričel obupno j»»kati. na- , kar.sta prihiteli njena mati in .sta- j ra Doklova. Na vpra-an .'e. kaj j»*! stori! deklici, je mladenič surovo f zaklel in izbežal.
•Ne«litv»»o noč je vnela v ^lo- 1 stečneiu pri Makolah znana viniča-rtja pose.siuika Franca Skrbiša. S slamo kriti samotni hram je zgorel do tal in z njim tudi .stiskalnica. sodi in kad. Prebivalci, ki sn
Mati j»* takoj odnesla v silnih bolečinah se zvijajočega otroka k zdravniku na Vurber«;u. «»d lami pa v holnico, kjer je pa Zii.strup-| Ijeno »let«- po .strašnem trpljenju že ua^letlnji dan iztlihnihi.
I.»-ii»ik je h*d takoj nato ;tr«*ti-ran nt iy.r«»«"-en .s»»«lišču. T«' < 111 i ]>a se je moral zaradi grdejra zločina zagovarjati pre«| tričlanskim senatom mariborskega «>krt»žn»-ua vo-J 11 i šča. 511«»č i j i j«' priznal, zagovarjal m* j«* p;i. da .vo >»• mu vaščani po-.s mehova I i in da .se je /,at«» nasi!ut» hotel iznebiti sadu svoje ijubezni. Priznal jr* tudi. da je pripravljal strašni konec svojemu »»troku že tri mesece in da je vedno preža I -vtrupoin v žepu na uir«»«!no pril«»ž-no.st. ki .si- mu j«- p«» nudila š-d«-Usodnega večera. (Hisojen je hil z upoštevanjem vseli olajšiluili okoliščin na .sedem let težke j«-če.
Uboj nasilnega zeta.
Iidajanje lista je v zveii z ▼elUrimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oniy katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.
99
URA ŽIVLJENJA IN SiviRTI
Pred letom dui .i«* v 4Sraj«*vi pri Ptuju dninar Franc«" Kolarič poiočil s hčerj<» posestnika Franca Dolinska in se prescelil k njemu v
hišo. Že čez nekaj mesecev je pri-i - , - . • » . • ..... . že spali, so komaj utekli «>bjemu j ,V| na!r,ivarjali til,1:l. n;lj nanj 1
Švicarski zdravnik Kdvaisl .l«'nti> Aar«» se je zanimal z;i vprašjuije. "h kat«*ri uri v<. rodi največ otrok in «»l> kateri itmr»- najv.-e ljudi. iiim.-tl s.- ji- za nr»» r..w!v;i :l."»0.1»MI
živo roji-niti otrok v švi■ od I. lOL'd do 1 \' posameznih urah se j> rodih/ 12.IMMI »I»» 17.«HM) ni rok. V posaine/nih me>eeih ni !»i!o opaziti nikake posebne razlike glede št -vila otr»»k. ki .s»» .s»> t« m I i I i ».l> »lolo
plamenov. Zavarovan je bi! p.Kscst- |prfkp-l5t, p(vse.st vo. Zaradi t nik za .VKK) Din. Ker je bil t«> noči | Z;ljlt,.v,
• la »e cimve
s«» nastala
uio«-an vet« je požar povzr ( na ua slamnato streho z zivetra j otrnjišča. ki s«» jja oirttci pustili ua paši. Zanimivo j»'. tla je bila vini-«"arija stara na«l	let.
«po
11 i«*!To ve n i - -
prihllZU.|em»»
•ftka prere- .	.
„ • »,, ... i i	*	1	■ \ llo »|»»'«e/i
J'* sko,'°	tla j kanja, pozneje pa prepiri in hud
ovzročila iskra, zanese- sovr»štvo. Te dni >e je zet ua slamnato streho
otrok ro«li čimbolj ■ polnoči iu da to št«
mu Je
nt»ž v trebuh ter ^a .-mrln no ranil. Sam D«»linš»-k je
Samomor na železniški progi.
»Na železniški progi pod Domovini posestvom v Zagradu pri <
lju st» našli težk«» r-» nje nega liMet- iarič navalil uan ne*-a Štefana ('okana iz Itoj pri St. Petru v Sa%'injski dolini, krojaškega pomočnika pri tvrdki I*. Stermecki v t'elju. Nesrečnež je bil sk«>čil p«nl tovorni vlak. ki mu je zdrobi! lohan jo in uaj>t»l I rezal gla'vo. Čoka na so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico, kjer je kmalu po -prevozu poti legel poškodbam. Vzrok o-bupnega dejanja ni znan.
Je zet Kolarič n«'kt»!iU«» vinjen vrnil »lomov ter Jiapatlel svojo ženo. K»-r mu |>a je žena ušla. je navali! na tasta in taščo. <>by .starčka sta .s»- /aprla v stibo. v kat«*r»» pa .■«• K«darič .s silo vdrl. Stari Dolinšek .se ga je
Ustrašil in potrrahil kuhiuiski nož.'
... . ■ ' tla bi .s«* branil. V hipu. U»» j»- K
najvišjo točko v času »».1 "J. »I«» ."». ure zjutraj. Potem krivulja štfvila rojstev z*»pet liai;!«* pada i:» • loseže v |».»'ni!t popohlan^kili urah
najnižjo točko. Hh ."». uri .i«"1 bil«* rojenih najmanj otr-»k. t»» je 1'J lioT metltem ko je bilo roicni »•!» -"» zji -17.2"» i Ifazlika nie«I tema
vil»i|ii:t /naš;t o's»>li	'!*i» o«>-
j I raj
poriiin ne va r-nato /
vso naglico prepeljal zeta v piuj-d\o bttluišnieo. kjer so -^a davi »»-perirali. Med »»pera«-ij«» pa je »>-krt»^ lO.oH podleire! poškodbam.
.spravijajo v /v toploti- čl«»veškeira t
»/ • / ntItJi •! j«-ln 1'lesii.
Zdrnlenlb Irlir, Malt
Neva Evropa
Zemlje v MU:

Artimi,
len. Wywln, vukl po UUimK Panneylvaala.1 ta. MleUgsn. Wleeenia, We^ Vlrffcto. Okle. New Terk —

•nr~
U NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
t	t	m. i
OGL A,Š U J T E
u
GLAS NARODA** m čiU samo vtk
awtttffl,.pM pu vafl Slovenci ▼ ?al! okolici,
' ! ^ i s
T"
Uboj v Hudi jami.
Te dni st i se Nt epi i neki rudarji v Hudi jami pri Laškem. V pretepu je dobil rudar Mirko Sadar iz Jlude jame smrtno nevare poškodbe po vsem telesu. Avtoizvo^ček je prep«*ljal ranjenca ob '2. ponoči v celjsko bolnico. Sadar pa >e bil med tem že iztlilinil.
Eksplozija bencinskega soda.
f>. maja sta varila 10-letni ključavničarski pomočnik France .M laka r iz Laškega in lb-letni vajenec Martin Kovač iz Pečovnika pri <'e-Iju v ključa vničaitški delavnici C.ratlta v V«slnikovi ulici v Celju prazne bencinske sode. Ko sta p«»-pravila že tri stale in se okrog 14.3"» lotila četrtega, so se zaradi vročine začeli v sodu razvijati plini. Sledila je silna detonacija, sod je raizneslo. Deli pločevine so z veliki« silo odleteli v Mlakarja in Kovača. Mlakarja je kos pločevine vprav skalpiral. Kovaču pa je zlomilo eno rebro in ga poškodovalo na desnici. Oba so takoj prepeljali v celjsko bolnico. Njune poškodbe so sicer zelo hude, vendar je upanje, da bosta okrevala, če ne bo komplikacij.
Lastno dete je zastrupil.
Že jeseni 1031 se je razvila vro-ca ljubezen med 30-letno posestni-kovo hčerko Ivanko Doklovo iz Žikarcev pri Ptuju in 10 let mlajšim vin rča rje vi m sinom Francetom Lešnikom iz Jablaneev. Ljubezen pa ni ostala brez posledic. Doklova je preteklo jesen rodila čedno tleklieo. ki je 'bila krščena za Liziko. Z rojstvom otroka se je pa Iju-beben Iješnika do dekleta, katere- j nni je bil ae obljubil zakon, zelo ohladila, zlasti «e ker »o ga vaški fantje in dekleta zasmehovali in ebadali.
Nekega dne r marcu je Leinik
Dolinšek .je bil na dobrem *u in j«* kfit bivši občinski «»«lbor-uik užival vel k ntrletl med >t».sedi. Orožniki so zač:-usiio priprli. i Pri obdukciji Kolaričevcira liu-j pla .s«» zdravniki »lognali. tla jej umrl zaradi notranje izkrvavitve
M« i va r« I -leimv je il«r«»t»»vil. tla na-
vtopi prt operiranih lju«l -!i smrt
najvei-krat ponoči, poselu: > okoli
| p«»ln«n'i. pri \ net ju «-rev>ne m rit ne
«>d -">. do ti. ure zviv rj'. pri otroških
j biezniii v [»rebavilih »»«! -"». »l<» •'».
Ilire zjutraj. X;i i več jetičnih u-
mre v času «»u 1. do '2. ure ponoči.
! Le	glede nekaterih bolezni velja, i
, da	pride smrt ]»t> svoje zrt\»- p«ni»»-
ei.
Metltem k » je Jenny luneuja. tla biološke izpremembe v telesu-. Ki ^Veva j«' imel ua treh krajih pre- vplivajo na verjetnost poroda ali rezana.	I .smrti, pod vplivom kozmičnih iz-
ipri'liH'iiili in da s«» v zvezi z vrtenjem j zemlje ok"'li svoje osi. je tir .lact»hs. | ugotovil, tla igrajo pri tem veliko
SlVALKE DOBE DELO.važnnst !r,l,li f,ni";sr,",sk'" izi>,v-
i liii-tiiUe Xrai'*iii pritisk iti 1»|>lo1:i |»ri itn »škili .slamnikih. Sjinio "Itttx | n-Ntvafj.-tta \ /|n.r«'.hn' krivulj'* h»!i-nuichint-". — CARI.lir 11 .\ T CO. j kn -leilf p'iniilnv. • kolikor gleiltt t«2 It'WAV. NEW YORK CITY jsmrti.
Ci x i •
I Z V E 2 BAN E
Vsakovrstne
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
ARUlift"
216 W. tSth Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAK! TEDEN
U
"O LAt NARODA'
HEW YORK, TUESDAY, MAY 28, 1933.
THE LARGEST SLO VENT DAILY fin U. S. A.
DEDSCINA
ROMA*
IZ
ŽIVLJENJA
ZA 14 O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H.
26
Jolamla mora prenehati ,s svoji m prizadevanjem, ki ne bo imelo uspeha, misli Kodenber«; in Henrik misli isto.
Hali" pa se zahvali s tresočim glasom, iz katerega je zvenelo veliko veselje. In Eva Marija so potrudi ter mirno in gospodinjsko pripomni, da ji noben gost ni nadležen.
Henrik stisue Halfovo roko tako močno, da je še 'lolgo čutil. Jtodeuberg tit* reče dr. Herodu:
—	Jutri zjutraj pridete v mojo pisarno v tovarni in mi vas ni treba več nadlegovati, da pridete v mojo hišo. Xa svidenje, go-«pod doktor.
Kalf si pa misli, kako rati bi se še tla I je trudil, tla bi mogel še vedno vsak dan videti Evo .Marijo, dokler bi moral še prihajati v \ilo liotlenberg Zelo mu je bilo hudo, da niu je bila sedaj ta priložnost t »d vzeta. Toda misel na drujro nedeljo, ko bo več ur mogel biti v družbi Eve Marije, ga je potolažila.
Z globokim poklonom odstopi Kalf od avtomobila. Njegove oči se ;e večkrat vpro v Evo Marijo. Henrik ga še enkrat pozdravi, nato pa avtomobil ml pelje.
Izgubljen v globokih mislih pri«le Kalf v svoje stanovanje. Ni-" trn ni kaj veselila večerna zabava v mestu. Izživljanjem pojH»hln«--va prepusti, tla se v njem izzvenijo. Vzame knjigo in se zatopi v njeno vsebino. Toda vedno se mu preti njegovimi duševnimi očmi prikazuje lepi obraz Eve Marije. Poleg nje pa se vsiljuje peklenšček, .lolamla Mertensova. .s svojo fantovsko ostriženo glavo. Odganja jo kt»l nadležni mrčes. t<xla vedno je bila z«»j>et j»oley. kar ga zelo j rt/i. ker .se je bal. da je tudi i/ njegovega življenja ne bo mogoče tako lahko pregnati. Jasno mu je bilo. kaj je nameravala. In Mertensovo na miga vanje na "ožje vezi" mu tudi ni hotelo iz glave. In nato >»• zopet -»pomni, kako satanski naklep, je zamislil Mer-tens. To je bilo najvišje razža I jen je. ki «ra je kdaj doživel in vendar ni motrel na pravi način odgovoriti ker je moral varovati Henrika.
Jezno st isne pekt.
—	Podlež! — sika sam pred .stfoe in njegove oči žare. Jezno vrže knjigo vstran ter stopi k oknu. Njegove oči iščejo Jiodenbergo-vo vilo gori na griču. Nad drevesnimi vrhovi more videti samo gorenji tlel vile. Njegovo *ree je jbila polno hrepenenja.
Eva Marija! Sladka. Ijubezujiva Eva Marija! Ali si te bom
mogel pridobiti? Ali mi bo naklonjena tako velika sreča?
• * •
Ko pride Kalf Bernd prihodnji dan dopoldne k pisarne Jurija Kodenbergii zopet v svojo pisarno, najde Henrika l)ornaua. Henrik gleda Ralfa z nenavadno bledim in zmedenim obrazom in si pri tem skuša obvezati rano na roki.
—	Kaj vam je. gospod Henrik? Kakšni .sle! Kaj vend-r delate? — ga vpraša Half prestrašen.
—	Samo majhna rana. gospod doktor, toda nioglo bi biti še slabše.
Half si ogleda rano na levi Ilenrikovi roki.
—	Kako ste prišli do tega?
Henrik se nekoliko zasmeje in njegov duh je bil odsoten.
—	Se vedno se mi nekoliko tresejo živei. gospod doktor, zares, kot kaka stara devica sem .se prestrašil in še vedno nisem dobil svojega ravnotežja. Poslušajte: bil sem pri novem rovu, kjer zabijajo nove hlode s težkim pekeem. Delavci so bili v kantini pri zajtrku. Ja>? sem bil malo radoveden, malo pa lahkomišljen in sem si hotel napol zabiti hlod nekoliko ogledati; tako lepo je tičal v že-Ifznein obroču, tla ga pekee ne bi mogel razčesniti. Prav natančno s m si hotel ogledati obrobljen hlod ter setn čezenj sklonil glavo, pri tem sem popolnoma ]>ozabil. tla je visel nad menoj več eentov težak pekee, katerega bi lahko sprožil samo z migljajem prsta. Nenadoma zaslišim. kot bi zaškrlalo pero, ki sproži pekee, naglo vržem glavo nazaj, toda prst mi je ostn-1 zataknjen med obroeein in hlodom, toda k sreči samo malo. tako da sem ga mogel izvleči. Toda v istem trenutku je že tudi zdrčal pekee. Samo sekundo poprej — in moja glava bi bila pod pekeem.
Half Hern d prebledi še mnogo bolj kot Henrik.
—	Za božjo voljo, Henrik, kako se je mogel pekee sprožiti? Saj vendar pravite, tla tedaj ni bilo delavcev?
Henrik si /. roko potegne preko čela in roka se mu nekoliko
trese.
—	— sedaj pride najbolj neumno pri eeli stvari. — pravi Henrik hripavo. Ko se obrnem in sem hotel videti, kdo je sprožil pekee. ker sem mislil, tla sem ga sam — vidim nekaj korakov proč uvojega striea A rtu rja — ter si je mirnodusno nekaj vpisa val v svoj zapisnik. Razjarjen, ker sem komaj ušel smrti, stopim predenj. — Kdo je bil ravnokar pri pekeu. strie Artur. — ga vprašani ves /meden.
—	Pogleda me. kot hi bil resenečen. toda opazil sem, tla je bil z«'lo bled in da se mu je roka. v kateri je držal svinčnik, tresla.
Pri pekeu? Nikdo ni bil tzraven; delavei .so v kantin!.
—	Ali me nisi videl pri pekeu? — ga vprašam dalje.
—	Tebe * Xe, nis< m. .se ozrl. ker sem si imel nekaj važnega zapisat i.
Nato mu povem, kaj se je zgodilo, da sem komaj ušel smrti in kako je y.go^lilo. Tedaj ga oblije rdečica, zopet preb'edi in zakrili i na mene: — Kako «i mogel biti tako lahkomišljen? — Pokažem 11111 poškodbo. — Xazadnje se je še dobro izteklo, pravim tla 1 je. toda moje življenje je viselo na eni sami niti in vendar bi rail vedel, kdo je »prožil pero pri pekeu.
—	To se je moglo seveda zgoditi samo ob sebi. Nobenega elo-veka ni bilo pri pekeu. Najbrže niso delavei dovolj trdno pritrdili peresa, ter »e je samo sprožilo. Prokleta sodrga. vedno .je kaka po-vršnoat. Zopet jih bom moral enkrat pošteno ošteti. — je kričal besen. Zmerjanje in preklinjevaje je šel proti kantini. Ja.z pa sem prišel nekoliko omot en tu sem, da si rano ohladim in obvežem. Dobro je bilo vendarle, tla sein glavo tako naglo umaknil — drugače bi aedaj ležala .zmečkana na hlodu. gnspVl doktor.
Dr. Bernd ves prestrašen položi roko na ramo .svojega prijate-lja Z velikimi očmi si gledata v blede obraze. Eden drugemu sta ▼ očeh bral« strašni sum. Krčevito si stisneta roke.
—	Hvala Bogu! Hvala Bogu! Oospod nenrik. samo da vas vidim zdravega preti seboj samo z majhno poškodbo.
—	Kako bi to prenesla moja uboga sestra. — pravi Henrik liri-pato.
In misel na njo mu vtzame poslednji moe; naenkrat se zlekne na stol in glavo nasloni v roki.
Ralf na toč i kozaree vode in mu drži pred ustnicami.
—	Pijte, froapod Henrik.
Henrik posliitmo nekoliko pije. nato pa se dvigne.
—	Sramotno, gospod doktor, da človek omahne kot kaka nervozna stara deviea; toda to je bila samo misel na Evo Marijo in na mojega atarega očeta. Zdaj mi je iz o pet boljše
(Dalje prihodnji« )
/z Jugoslavije.
Dve žrtvi najstrašnejšega plina.
V	Nišu se je pripetil izredno žalosten dogodek, ki je domala u-tegnil telo vrsto ljudi stati življenje. V ta mošnje m Higienskem zavodu je že dolga leta služboval kot laborant Dragoljub Matič. Bil je zelo marljiv in vesten čloevk. spoštovali so ga tudi vsi predstojniki. Zadnji čas pa je postajal čedalje bolj zamišljen in potrt. Kaj je bilo temu vzrok, se dolgo ni vedelo, šele zadnje dni se je oglasil Matič sam pri šefu dr. Stanareviču in se mu izpovedal : A" njegovi pisarni so bili izvršili finančni uradniki kontrolo ter se je pri tem izkazalo. tla Matič ni vpisal nekaterih drobnih dohodkov, ki so znašali -tisoč dinarjev. Ta vsota je manjkala. Predstojnik dr. Stanarevič. ki je bil pridnemu možu. očetu p.'-toriee otrok, zelo naklonjen, je Matiča potolažil in mu samo velel naj pripravi manjkajoči znesek, o-stalo pa se ln> ž«' uredilo pozneje, kajti zaenkrat ima besedo komisija. Matič pa je pos«a! nato še bolj potrt ter je takoj po tem odgovoru svojega predstojnika odšel v klet. Ko je pozneje predstojnik kliea! Mati«"a. .-.<■ mu ta ni ve«" oglasil, pač pa s«* jf* odzval drugi h^bor^nt. Vladimir Jovanovič. Dr. Stanarevič je naročil Jovanoviču. naj poišče Matiča in je ta re> že po par minutah prihitel nazaj, ves peepatlen: "Dragoljub se v kleti duši . . ."
Baš tedaj je bil na hodniku tudi dr. Konstant :n Koeič. Vestni zdravnik je takoj skočil Matiču na pomoč, za njim je hit 1 tudi laborant Jovanovič. iNe sluteč veliko nevarnost je pričel dr. Koerč takoj otipavati Matiču prša. pa je naenkrat tudi sam zavohal čudno sladek vonj. Obenem pa je začutil. da ga nekaj duši v prsih. Ko je prihitel po stopniouh še upravnik dr. Stanarevič. je dr. Koeič vzkliknil : ^Bežite, izadušili se bomo!**
Dr. Koeič in pa upravnik dr. Stanarevič sta trenutek zatem že začutila slabosti, vendar.sta se povzpela po stopnieah ter je upravnik naročil ueobjiu naj razbije okna. Med tem je prišel mimo zavoda izidar Danilo Stojkovič. ki je. ne meneč se za svarilne kliee. odbite-! v klet in skušal odnesti nezavestnega Matiča na prosto. Za njim so vdrli v klet tudi Matičeva žena in otroci, ki takisto stanujejo v zavodu. Nadalje je bil tam še laborant Vladimir Jovanovič. ki je skušal reševati Matiča. pa se je sam zgrudil nezavesten. Nobeno svarilo ni pomagalo, na vpitje so ljudje še bolj silili v klet. dokler niso prihiteli reševalci iz državne bolnice, ki so odnesti Matiča in p:i Jovanoviča na prosto. Or. Koeič je obema dal injekcije, vendar pa je ostal njegov trud zaman iu sta oba že po nekaj minutah umrla.
Obupani Dragoljub Matič se je zaradi 'bornih 2<MX» I)in zastrupil z najstrašnejšim strupenim plinom, cianodom — iu obenem pognal v smrt še svojega tovariša.
Vlom v ne nastanjeno hišo.
V	noči 2. maja je bilo vlomljeno / nenastanjeno hišo posestnika Preloga Franca v Sagojiču in so .'lomilci odnesli dve odeji, škropil licu i/, bakra, porcelansko posodo, tuhinjsko posodo iu nekaj živil. Vlomilci so z velikim lesenim dro-»0111 odstranili raz okno omrežje n se splazili v stanovanje. Vlomilce zasledujejo tirožniki.
Krave so pojedle tisočake.
Seljak Jo van Milutinovič iz o-koliee Caribroda, je prodal svojo njivo za 10,000 Din. skupiček pa je spravil v slamnjačo. Ko je par ilni pozneje prišel domov, mu je žena radostno rekla kako bo lepo spal. ker je ona dala novo slamo v slamnjačo. Staro slamo pa je položila kravam v jasli. Jo van je hitel v hlev. da bi rešil tisočake, a bilo je prepozno. V obupu je sel jak zaklal vse štiri krave, tla bi našel denar. Pa je našel le nekoliko koščkov papirja, tisočake so krave že prežvečile.
Bogat berač.
V hrvatskem se.lu Pneševu živi [star berač, ki si je priberačil toli-| ko. tla ima čedno kajžo in nekaj s-veta. preživlja ]»a tudi ženo in dva sina. Ker nikakor ni hotel plačati davka za hišo in svet. .se je te (dni pojavil v'beračevem domu ek-'sekutor. Berač je zatrjeval, tla nima niti beliča, eksekutor pa j«- iz-taknil skrinjico, polno zlatnikov — skupaj 4 kilograme zlata. Ekseku-torju se j • kar zasmejalo lice. ko je ta zaklad zaplenil, saj toliko zlata sploh še nikoli ni videl.
ilil^lllllllllHlllll^llllllllllllllll^j^lllllliil
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
"GRUNT"
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLASNARODA"
Cena
50
$1
pravo grozo prebivalstva, tako na Slovašktjm. Proces proti Ijiuložr-skim ciganom v Košicah pred 4 leti je zasledovala vsa svetovna jasnost.
Društvo narodov bo predlog i-menovanih držav predala posebni komisiji, ki že leta proučuje ciganski problem. Strokovnjaki se hotlo odločili bržkone za kakšen nt >k ali otoč;e v Južnem morju. Seveda hoda i hI te prisilne odprave iz K v rope izvzeti vsi cigani, ki so redn:> služijo kruh in ne delajo oblastim nobenih preglavic.
j SVEDSKA ŽELEZNICA V ! PERZIJI
j Perzijska vlada je podpisala pogodbo z nekim švedsko-danskim sindikatom glede gradnje nove želez niške proge v Perziji. Železnica bo 'dolga J'oO km in bo veljala ok'»Iu milijonov kron. Proga pojile od Kaspiskega morja čez Teheran tlo Perzijskega zaliva in lw> v šestih letih dovršena. <!radiija železnice bi iako težka, ker bo tekla projektirani proga skozi težko dostopne gorske j»redele. Gorovje hotlo morali na mnogih mestih presekati. prevrtati, zgraditi pa b> treba tudi mnogo visokih viaduktov, (iratlnjo železnice bo vodil koncem Xydqvist in Holm. Vse dosedanje j železnice v Perziji so gradili Nemci. topot pa so jih prekosili Skau-dinavci.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL JWREAU 2l€ WEST lStii STREET NEW TOKK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
—M 1	i'e»)nriiimi-i'i.|iimi-iiiini'i>i'ijiinaiJ
SHIPPING NEWS
JčrrSsš-rnl
CIGANI DOBE DRŽAVO
Kakor pori m" a londonski "Observer" h Ženeve, je tajništvo Dru štva uarttdov prejelo pretllog za končno ureditev ciganskega vprašanja. ki se vleče že stoletja. Pred-log so postavile Jugoslavija, češkoslovaška. Avstrija in Madžar ska ter pravi, tla bi se cigani, ki še niso postali stalni, spravili na kakšen otok ali otočje v Atlantskem ali Tihem oceanu. Dali bi jim orodje. vse druge pripomočke in živila, dokler si ne bi sami toliko pomaga li. da bi se v novi domovini sami vzdrževali.
Xommlizii h>čih ciganov je v Evropi približno pol milijona, in sicer jih najdemo še v Rusiji. Poljski UumiMiiji, Italiji. Južni Francoski. »Španiji, v manjšem številu tudi v Nemčiji, v nordi'skih deželah i:i na Angleškem. Povsod je bih) že dovolj poskusov, tla bi jih spremenili v stalno naseljeno ljudstvo, a takšni poskusi niso imeli pttsebuega uspeha. Cigan i|»otuje pač s svojimi otroki, mrliami in šotori rajši od kraja v kraj, prosjači, krade. ropa. nego tla bi se lotil kakšnega pošt* nega dela v stalnem kraju. So dežele. kjer je ciganska nadlega v
ZVEZDE NE VPLIVAJO NA ŽIVLJENJE
pred kakimi Mto leti so skušali ugotoviti vpliv lune na rastlinstvo na zemlji. Do konkretnih zaključkov n ist» prišli. I "gotovi jeno je bilo. da je luna ugasla zvezda, j ki ne izžareva nikakih žarkov in tla torej ne more vplivati na življenje na zemlji.
Stalne zvezde, kakor tudi planeti. so preveč oddaljeni, da bi mogli učinkovati na pojav v življenjskem področju na zemlji. Da se o tem prepričamo, zadostuje le. tla si ve-soljstvo zamislimo v silno majhnem merilu. Zemlja naj bo krogla s premerom enega milimetra. V tem primeru bi bila naša najbliž-a zvezdu stalnica Alfa v skupini Centaurov oddaljena od zemlje nič manj kakor 3000 kilometrov. (V izračunamo velikost te zvezde na podlatri velikosti sol n ca, potem 1*> znašal premer te zvezde 11 cm. V tem zmanjšanem vesoljstvu hi se solnce nahajalo 12 m da Its" t>d zemlje. — Največji planet Jupiter bi jn>stal samo kroglica s primerom enega centimetra, ki bi krožil okoli solnca v razdalji f>0 m iu Neptun bi delal to pot v razdalji 350 metrov; ta \u imel premer 4 nun. Te zvezde, ki so popolnoma omrznile. morejo še manj vplivati na življenje na zemlji. kakor luna sama.
Po izločitvi vseh teh zvezd ostane samo solnce kot edina zvezda, ki
• • "	9 '	i	m •
vpliva na življenje na svetil. I o je pač že stara resnica; kajti znano je. da je vse organsko življenje na zemlji odvisno od izžarevanja solnca.
M. maja:
Manhattan v Havre
Albfrt LtaJlln v Ct>«rbourf
25.	maja:
coule «11 Savola. v Genoa
26.	maja:
Majestic v Clierbotira
Minnc-toiika v lluvre Vt-elitlulll V Uoul<i<lie
27.	maja:
lic dr Franre v llavr« Saturni.t v Tr.sl Aituituiiia v Clierltou»"k
10 maja:
k ur. pa v 1'remen 31. maja:
llamtiiirg v l'herln>urg
1'r«-«. ICoti.sevi-u v llavra Uomu v (Jtiiua
2.	Junija:
Oiym|.lc v clit-rt-niirj wf.sifriiland v ilavre Voletulaiii v liimlogne
3.	junija: Clutmpluin v Ilavre k«x v liuuia
Urita n nic v Cubh
6.	Junij«;
Leviathan v Cherhourf
7.	junija:
l><MOM<-hlaml v Cherbourg
Ki-rcngiiiia v Clieibuur^
8.	junija: lj»l'ayette v Havre Aiigu.stus v Henna Itremell v liremen
9.	junija:
stuleimlam v bnulocn* Minurwaska v 1'lirrliuurr tO. junija:
Paris v llavr*
14.	Junila:
1'res H irdiiiK v Havre Majestic v Cherbourg New Yi>i't v Cherbourg Aqiiltunia v Cherbmn k
15.	junija:
Conte di Savola v Henoa 1a. junija:
Kurotiii v t'-remen p.-nnlaml v Ilavre KnlTerilait* v huuln<n» 17. junija:
Hritanir v 0<»l»h He «'e Fronte v Havre 80. junija:
i>e drasse v ttuvre 21. junija:
v u Ion n in v Trat
Albert Hali In v Cbt-rliourg
Matibaltan v Ilavre
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Kkspresnem Pnrniiu
ILE DE FRANCE
27. MAJA 17. Juniji! — 7. •/ lili ji t
CHAMPLA1N
.?. Junija — 21. Junija
PARIS
Ji). Junija — 1. Julija
NltKE CENE DO VSEH DEL(W JUGOSLAVIJE
Za pejieniia In potne tiete »prt-iajte naša puoblaifene agent«
French J^rie !
10 STATE STR K E T, NEW YOKK i
23.	junija:
OI> ittp.t,- v Cherbourg Mtneloiika v Havre vfciiiI.imi v lloulogne
24.	junija: Cbamplain v Havre
Rex v Umoa
l!r»in«-n v llreinen
27.	junija:
l.eviiUban v Cherbourg
28.	junija:
IVreiiKarla v Ch»-rlH>Lirg Hamburg _ Cherbourg
29.	Junija:
Con le t; ran de v Cenua
30.	Junija:
Alaj-Mie v Cherbourg Statendatn v BuuIokii«
I.	julija:
1'aiis« v Ilavre l«ifa\ ette v liKvre 3. Julija:
Kur<>i>a v Bremen
S. julija:
Saltirnia v Trst
•A<iultaita v Cherbourg
Heiitscharid v Clierbtiurg
7. julija:
lie dr Frarit-e v lluvre
3. julija:
f'inlr ili Savola v Cenoa
II.	Julija: Bremen v Bremen
12. julija:
\Vw York v Cherbourg t Hvmpi«- v Ciierboiirg
14.	julija:
R'dterdam, Kotterdum
15.	Julija:
ciiamplain v lluvre
li.-jc v tlenoa
l:erenir:iri:i v Chertx»urg
18.	Julija:
» Leviathan v Cherbourg
19.	Ju'iJa:
Ma liha I fa ri v Havre Albert '".allln v CherlHjtirg
30.	julija:
Majestic v Cherbourg
31.	Julija: Pari* v Havre Kuro|>n v Bremen Ktatehdani V Boulogne
?6. julija:
l^tfavefte v tl.-tvre H;il>ll»ure v Cherbourg I 'res. Uooeevelt v Huvre i .'7. julija:
, Firemen v Bremen !8. Julila: Veen.lam v n«>ulo|me lie de France v Havre ». Julija:
ViiIi'NDIn V Trat Aqultenia v Cherbourg

CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA
Anglesko-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE KEAOM) Bum MIDI
$2,
Naročite |i prl
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
SI« West lttb itreaC Mi* Ink tttj

u^^ntrtrm.>;u! iiihiLIt
iaBBlttSiitrMiffli
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
e
... SKUPNA ... OTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
"ILE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA
Potem še izlet dne 1 7. JUNIJA
Cena vožnji": iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
v.
AQUITANIA preko Cherbourga---------5. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to letof naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE SE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y.
. <