Novoletna številka: <$©.©©© izvodov —ISstrani fpANMAR vr; OOS^DI M J S K I MI^ECj X 'MUiC£WL6G OVStC E Stev. li Leto I Ljubljana, Sl. decembra 1953 14 STRANI ČLANKOV IN SLIK Z VSEH PODROČIJ POLITIKE, ZNANOSTI, »** UMETNOSTI IN RAZVEDRILA TEDNIK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Cena 15 din ama t4»9llana . ' 1 •>' > ' , . "V .. mmutnsm SREČNO NOVO LETO ^54 želita vsem bralcem, sodelavcem in prijateljem, Uredništvo in v prava SREČE, ZDRAVJA, VESELJA in LJUBEZNI... Let o je pri kraju. Novo leto je na pragu, še nekaj ur in nasmehnilo se nam bo. Iz domačij prihaja čudoviti vonj po pravkar spečenih pogačah. Prekmurska pokrajina se ovija v prvi mrak. Kolarnice so oživele, tam se zbira mladina, največ h deklet, fantje se tudi noči ne ustrašijo. Pesmarji delajo načrte, katere hiše bodo prej obredli. •Pri Frančku začnemo letos!* V veži zapojo svojo pesem. Na pragu kuhinje se pojavita gospodinja ter nasmejani gospodar. Gospodinja jim strese iz predpasnika v usnjene torbe tople koruzne pogače, orehe, rdeča jabolka, Suho sadje, in če so lepo zafieli, tudi denar. Denar pa dela med Vidino veselje. Take hise so najbolj obiskane. Ena skupina pesmar-jtv odide pri zadnjih vratih,'a druga je že v veži. Tako ves večer odmeva pesem o srečnem Novem letu, o zdravju in veselju. Za. slovo pa le navadno zapojo: »Zdaj pa zbogom, oče, mati, mi odidemo od vas. Sreča, radostno veselje naj ostanejo pri vas!* Zvečer je v družini svečano razpoloženje. Vse je zbrano okrog dobrot na mizi. Pod okno pa prihajajo sedaj starejši »pesmarji*. Pesem za pesmijo se spet vrsti. Vesele in poskočne, vmes pade 'se kakšen vrisk, za konec pa: • Zdaj pa oča, se obujte, pa nam neste pintek vo, vi pa, mati, klobasico, kaj s' jo denem v torbico!* Gospodar povabi fante v sobo. Pintki (zelenke) se hitro praznijo, fantom se mudi — vas je še velika. • * * V Bohinjski dolini je na skrivnostno Silvestrovo noč navadno ie sneg in mraz. Po zasneženi cesti se vleče kot zimska megla počasi vrsta novoletnih šem. Pojo, vriskajo, zvonijo z zvonci, harmonika nateguje glasno poskočnico in šeme skačejo ter se valjajo po snegu. Tako se pomikajo iz vasi v vas. Otroci bežijo pred njimi, dekleta se zapirajo v kamrice, saj tile ponočnjaki izgledajo res kot prave ^eme. Oblečeni so v kosmate kožuhe, na glavi pa imajo eni ostre kozje, drugi pa velike kravje rogove. V hiši zaplešejo, skačejo, otepajo s svojimi kožuhi na vse strani ter zbirajo darove. Vse, od Potice, orehov, jabolk in cvenka, vse poberejo v svojo malho, dekleta pa poleg tega zapisujejo še v »hudičeve bukve*. Šeme si Vzamejo mnogo pravic in terjajo svoje. Gorje, če bi jih gospodinja °dpravila praznih rok. • • * Silvestrova noč se hitro zavrti. Novo leto najde Belokranjke navsezgodaj ob vodnjaku. Zala dekleta v svojih belih, lepo izve-*enih narodnih nošah, se sklanjajo nad vodo. Pravkar so vrgla * vodnjak velik kos sladke novoletne potice ter nasule vanj rdeča l«bolka, orehe in tudi denar — vse za srečo, za postavnega in pametnega ženina, za veliko ljubezen! Tiho pri srcu pa so obenem terjale od vode: »Voda, to darujem jaz tebi, tudi ti daruj meni!* ‘n šepetaje so izrekale svoje skrivnostne želje: Toneta, Lojzeta, Janeza — same postavne in poštene fante... za ljubezen! Novo leto prerokuje usodo. Zato dekleta porabijo na ta dan precej svinca, voska in če tega ni, jim celo jajca pridejo prav. Vse lepo vlijejo v vodo. Če se naredi na primer kopito, bo ženin kovač, če se naredi roglič, bo pek — tako prerokujejo ženine in še Marsikaj drugega. No*’0; leto najde družino zbrano. Zunaj pritiska mraz. Vse se tišči okrog peči. Nekdo potrka. Vsa družina se zdrzne. Saj je od te&a, kdo bo prvi v letu prestopil hišni prag, mnogo odvisno sreča vseh članov družine, zdravje živine in rodovitnost polja. Hišni Zospodar gre odpirat duri. Skozi vrata se pokaže postavni sosedov *in. Dekleta od veselja zavriskajo: »Uh, srečno bo to novo leto! Prvi prišlec ali polažar, kot pravijo ponekod tistemu, ki na novo leto prvi prestopi hišni prag, krepko stisne vsem roko ter jim vošči srečo u hisi, hlevu in na polju. Vesela dekleta mu postrežejo z h*njem. Nadvznakih popuščanja« preveč optimistično, če bi pričakovali hitrega in odločilnega obrata k boljšim razmeram v svetovni politiki. Kljub temu pa so pred nami vendarle znaki, ki nas hrabrijo in ki jih miroljubni ljudje spremljajo t vso pozornostjo; od tega začetka je namreč odvisno tudi nadaljevanje — in konec. Churchillova Velika Britanija ljubosumno gleda, kako se »slava imperija« počasi krha in kako morajo Angleži — radi ali neradi — igrati šele drugo violino. Stari Churchill je nekajkrat poskusil uveljaviti svoje poglede, kar mn je nemara vsaj nekoliko tudi uspelo. Zagotovila, ki jih je pošiljal v Moskvo, so najbrž rodila svoj plod. Sedaj gre samo še za to, da bi nenadne »vremenske• spremembe ne uničile teh skromnih poganjkov ... Francija si ne more več pomagati. Francija je kot človek z berglami; vsak neprevidni korak jo lahko spravi na tla ... Komedija, ki so nam jo Francozi uprizorili zadnje dni pri volitvah predsednika republike, je značilen dokument za »bolezen* moža ob Atlantiku ... Ob Franciji stoji Nemčija z vrsto nerešenih vprašanj in v središču >strateškega področja•, kjer se z vso ostrino križajo interesi drugih. Ko gledamo na Evropo, ne moremo mimo Nemcev. Ali je temu narodu, ki je prizadejal že toliko gorja vsej Evropi, usojeno ponoviti samoljubno igro iz nekdanjih dni? Ali bo Nemčija še enkrat izvor nesreče zase in za njene sosede? To je vprašanje, na katero l. 1953 ni odgovorilo... In Azija v gibanju? Kitajska in Japonska, Indija in Pakistan, Koreja in Indokina, Burma in Indonezija, pa na tej strani še Perzija in arabske države Srednjega vzhoda ter Izrael... Tu prebivajo brezštevilne množice, ki so se predramile iz nekdanje otopelosti. Milijoni in milijoni ljudi se dvigajo, terjajo svoje pravice, hočejo hrane, hočejo zaslužka in dela, hočejo nekaj novega, najbolj pa drugačne odnose »velikih• do njih samih ... In Afrika z Egiptom in Sudanom, z nemiri v Maroku, Tuniziji in Alžiru, z upori v Keniji, z neredi v Nigeriji, z napetostjo v Južni Afriki? Mar se ni tudi na tem obširnem področju vnela iskra, ki "rozi, da se spremeni v požar, ki bo dokončno pokopal pod sabo kolonialne sisteme prejšnjega stoletja? Pustimo oh strani oddaljeni konglomerat latinskoameriških držav, teženj okrog Panamskega prekopa, klop-čič tulih interesov ob nafti in bakru, ob diamantih in fosfatih, ob prevratih in kontrarevolucijah, ob sporu med domačini in belci ter počakajmo, da Bolivarjev kontinent zaživi življenje, za katerega ima vse pogoje ... Ozrimo se še na naš dom. Pritisk z Vzhoda se je ob naši kremenitosti počasi skrhal. Balkanski pakt je storil svoje... Toda zavist je zrasla na drugi strani Jadrana! Od političnih in socialnih viharjev razrvana Italija je našla »izhod* v izlivu imperialističnega sovraštva proti Jugoslaviji. Trst, ki bi lahko bil kamen sprave med obema državama, je postal karta za izigravanje in sredstvo za »nagrajevanje». še enkrat je bila naša država izpostavljena pritisku. Vendar tudi to ni rodilo preplaha in grožnje z orožjem nas niso spravile ob živce. Letošnji zaplet okrog Trsta je bil hud. ostal pa je, žal, nerešen. Upajmo, da nam prihodnje leto glede tega prinese boljšo rešitev... £smšekuažifflna AlBUS laponska ■> Nemčija Dalfnega vzfioda Obnova mililarizma Preteklo je dvanajst let, odkar se je 1. decembra 1941 sestal japonski tajni svet v cesarjevi prisotnosti in' poslušal, kako je tedanji ministrski predsednik general Tojo razglasil usodni sklep, češ da »je tako s stališča japonske nacionalne moči kot s stališča strategije nemogoče dopustiti, da bi se sedanje stanje Japonske še nadaljevalo... Japonska nima druge poti kot vojno.* Ko so bile te besede izrečene, so bile japonske vojne ladje že na odprtem morju, usmerjene proti Ha-vajem, na otoku Hainan’ in v Južni Indokini so bile močne suhozemske sile pripravljene na akcijo. Teden pozneje so japonske oborožene sile napadle Pearl Rarbour in Malajo. JAPONSKA HEGEMONIJA Ta napad je bil posledica dobro pripravljenega in skrbno preračunanega načrta. Ko prebiramo knjigo dveh angleških profesorjev — Langerja in Gleasona, »Nenapovedana vojna« — zasledimo na koncu misel, da »tokijski voditelji niso nikoli opustili prepričanja, po katerem se mora Japonska, razširiti tako, da bo postala velesila« in da »so državni interesi povezani po japonski hegemoniji v Vzhodni Aziji.. .* Preteklo pa je komaj nekaj dni, kar je podpredsednik ZDA Richard Nixon izjavil, da so ZDA 1. 1946 napravile napako, ker niso hotele pomagati Japoncem, da se ponovno oborožijo... Štiri leta težke vojne, velikih človeških in gmotnih izgub ter velikega' trpljenja so končno strle japonsko moč m postavile osnovo za novo gledanje povojne Japonske, kar se je odrazilo v razglašeni razorožitvi in v ustavi z 1. 1946, kjer piše, da se »japonski narod odslej naprej odreka vojni kot suvereni pravici za dosego državnih ciljev in sili kot sredstvo za urejanje mednarodnih sporov.« Danes pa vsi vidimo, kako stopa v ospredje ponovna oborožitev Japonske in da je postala vzpostavitev japonske vojske vprašanje, s katerim se z največjo Oddelki japonske »policije« v ameriških uniformah Washing- resnostjo ukvarjajo politiki tonu. Azijski problemi so nam daleč, toda ča primerjamo sedanji razvoj na Japonskem, se ne moremo otresti vtisa, da gre za isto nevamo igro, ki jo prav sedaj srečujemo tudi v Zahodni Nemčiji... TAJNO ZBIRANJE OFICIRJEV Ce so se privrženci nemškega militarizma začasno potuhnili pod najrazličnejšimi društvi z bolj ali manj nedolžnimi naslovi, so isto — morda s še večjo spretnostjo napravili tudi na Japonskem. Brž po predaji 1. 1946 so se bivši oficirji japonske vojske začeli tajno zbirati v raznih organizacijah kot so na pr. »Društvo rezervnih oficirjev« (Yoshi Kai), »Društvo osmih« (Hochi Kai), »Klub štiriinosem-desetih« (Hochi-shi Club), »Sobojevniki iz Kage in Echizena«, »Društvo bojevnikov« (Senyu Kai) in podobno. Med vsemi temi društvi ln klubi sicer ni bilo vidne enotnosti, kakor so obstajale tudi razlike v težnjah posameznih vojaških osebnosti: večina — skoraj 90 % VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1954 OB TEJ PRILIKI PRIPOROČAMO GOSPODINJAM NAJ KUPUJEJO V POSLOVALNICAH šp*Gtri>skefla sodMa „£M0NA" KJER BODO VEDNO Z VSO SKRBNOSTJO POSTREŽENE TRGOVSKO PODJETJE Z ŽIVILI ..EMONA4* LJUBLJANA, Gosposvetska cesta IS Miklošičeva cesta 24 Trubarjeva cesta 95 Kolezijska ulica 23 TržaSka ce$ta 8J Breg 20 Titova ceeta 51 Karlovška cesta 19 Gerbičeva ulica 44 Roina dolina V-26 Kozarje Slomškova ulica 11 Opekarska cesta 7t Trtaška cesta 26 Roina dolina V-i Brdo Viška 49 Mosadik ima srečo v nesreči Po 28 mesecih navideznega sijaja, tragičnih zmot pa tudi velikopoteznih ambicij, da bi rešil perzijsko nacionalno bogastvo — petrolej — ter po treh mesecih samotne temnice v teheranskih zaporih, se Mohamed Mosadik še vedno trdovratno in trdoživo bori za svoje ime in za svojo čast. Ali se bo nemara še enkrat pojavil na nemirni pozor-nici Orienta, ali pa je njegova zvezda že definitivno zašla in mu nakazala, da je njegovo mesto le še v postelji, kjer je zadnje čase, ko je bil še minister Perzije, sprejemal vse diplomatske predstavnike? Bilanca njegovega dela, njegovih uspehov, ni najbolj rožnata in zgodovina mu verjetno ne bo mogla oprostiti vseh njegovih grehov, vseh njegovih napak. Toda Mosadik se ima še vedno za edinega zakonitega predsednika perzijske vlade in meni, da vojaško sodišče, ki ga je nedavno obsodilo na triletno kazen, sploh ni pristojno. Morda mu bodo kazen še celo zvišali, vsaj tako menda zahteva perzijski državni pravnik. Zdaj to tudi ni važno. Mosadik je sedaj le še senca tega, kar je bil nekdaj. Toda zakon o nacionalizaciji perzijske petrolejske industrije, s katerim se je zapisal v zlato knjigo perzijske zgodovine in s katerim se je za vedno oddo!- ,1‘aiiBMniijomovaiije4 Stalni filipinski delegat pri Organizaciji združenih narodov Romulo je obogatil diplomatski besednjak z novim pojmom in novo besedo. Ko so ga vprašali, kaj sodi o sovjetskem odgovoru na povabilo k sodelovanju pri berlinski konferenci ln na Eisen-hovverjev predlog o mednarodni kontroli atomske energije, je Romulo odgovoril: »Vse bo dobro ln uspešno, če ne bodo »panmunjomovali«. S to besedo je duhoviti delegat OZN označil laži, zvijače, podtikanja, neosnovane obtožbe in vse drugo, kar se dogaja v Pan Mun Jomu. IH Perziji ln ki bo verjetno preživel njegovo smrt, bo ostal večen spomenik skromnemu, toda nekoliko svojeglavemu državniku, ki je za trenutek dvignil to deželo Iz stoletne zaspanosti. Državniku, ki je razgibal dežele Srednjega vzhoda, toda, ki je zapustil Perzijo brez Angležev pa tudi brez denarja. Mislil je naivno, da bo lahko izkoristil antagonizem med angleškimi in ameriškimi petrolejskimi družbami. Toda nazadnje je moral le ugotoviti, da je bil prevelik optimist in da je v borbi z mednarodnim kapi* talom izgubil svojo žlvljensko bitko. In če ni že rešil perzijskega petroleja, je pa gotovo, da je sijajno branil čast perzijskega ljudstva. Uniforme namesto boljšega zaslužka Vzhodnonemško ministrstvo za težko industrijo je odpravilo vse zahteve delavskih kolektivov za zvišanje mezd In za uvedbo boljših delovnih pogojev z razglasom, da bodo dobili delavci v vseh elektrarnah — uniforme. Kakor je rečeno v razglasu, so te uniforme dokaz prvenstva, ki ga imajo delavci elektrarn pred delavci drugih industrijskih panog. V razglasu so natančno opisane uniforme: bluze, hlače, plašči ter celo srajce in kravate za navadne in praznične dneve. Prav tako so na dolgo in široko opisani tudi najrazličnejši znaki: kokarde in našitki, ki bodo na novih uniformah označevali položajno in starostno stopnjo posameznih delavcev. — če bodo delavci vzhodnonemške električne Industrije uniforme sprejeli kot nadomestilo za boljše mezde, je seveda veliko vprašanje. bivših oficirjev — je bila za ponovno oborožitev Japonske, toda le slaba polovica teh ljudi je privolila na tesno vojaško zvezo z ZDA. Samo desetim vseh bivših oficirjev se je strinjala z načrtom o »japonskih silah« in še te so njihovi kolegi gledali kot sumljive elemente »v službi tu4ih interesov*. BLAGO ClSCENJE čiščenje v oficirskih vrstah, ki se je končalo 1. 1952, je dalo naslednji rezultat: Za vojne zločince je bilo razglašenih 3.422 oficirjev, a od teh jih je bilo 1.012 spet rehabilitiranih; od armadnih oficirjev je padlo pod »čistko« 53.854 oseb, od od katerih so jih 51.940 rehabilitirali, od pomorskih oficirjev (27.691) je spet dobilo vse pravice 27.357, od višjih armadnih oficirjev je bil samo eden spoznan za krivega, od 109 višjih pomorskih oficirjev pa le 4... Podobne številke govorijo o »blaginji« do žandarmerije, še bolj pa do obveščevalnih oficirjev v armadi in mornarici. Večina teh oficirjev je svoje čase zagovarjala politiko sodelovanja s Hitlerjevo Nemčijo, vodila je politiko »mandžurskega incidenta« in pozneje spopada s Kitajsko, zagovarjala je os Tokio—Berlin—Rim in se zavzemala za vojno na Pacifiku ... Razbiti na posamezne skupine ti oficirji niso imeli posebnega vpliva na japonsko povojno politiko. Prav zato pa so se nekatera oficirska društva združila v večjo organizacijo — Kaiko Kai, kateri predseduje generalni poročnik Takazo Nu-mata. Se hitreje so se znašli bivši pomorski oficirji, ki so se zbrali okrog admirala Kichisabriro Namura, ki je bil zadnji predvojni japonski veleposlanik v Wa-shingtonu. Admirala Namura" je sprejel v avdienci tudi John Forster Dulles, ko je bil leta 1951. na obisku v Tokiu. Namura je postal celo vojaški svetovalec Jošide... REZERVOAR VOJAŠKE SILE Japonska ima danes 87 milijonov ljudi, med njimi je več kot 7 milijonov mladeničev med 18 in 29 letom, če pa k njim prištejemo še moške do 44 leta, dobimo 14 milijonov za vojsko sposobnih ljudi. To je nedvomno silovit in mogočen rezervoar vojaške sile, zlasti če še upoštevamo odlike (in tudi surovosti), ki so jih japonski vojaki pokazali med drugo svetovno vojno. Japonska je daleč najpomembnejša industrijska država vzhodno od Sueškega prekopa; samo ZDA, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in morda Francija na tej strani »železne zavese« in Sovjetska zveza na drugi — se lahko merijo z japonsko industrijo. Proizvodnja jekla je Vojaška prisega »Frankfurter Zeitung« je objavil uvodnik, ki predlaga francosko-nemško konfederacijo. Njen temelj naj bi bila prisega vojakov obeh držav, kakršno sta nekdaj predlagala že nemški državnik Stressemann in njegov sodelavec dr. Redlhammer po konferenci v Locarnu. Po njunem predlogu in po članku, ki ga je objavil »Frankfurter Zeitung«, naj bi nemški vojaki s prisegami na zastavo svojih polkov zdpuževali tudi prisego, da se nočejo vojskovati s Francozi. Prav tako naj bi prisegali francoski vojaki, da se ne bodo vojskovali z Nemci. Uvodnik »Frankfurter Zeitung« predlaga, naj bi francoska vojska in oborožene sile Zahodne Nemčije že zdaj uvedle vsakoletno praznovanje nemško-francoske konfederacije. Po mnenju pisca uvodnika bi bil to prvi korak za »izhod iz labirinta, ki je nastal okrog evropske obrambne skupnosti.« štirikrat večja kot v Indiji in nekaj manj kot štirikrat večja na Kitajskem. Toda Japonska nima surovin, ki jih bo morala dobivati od drugod, ali pa si jih sama poiskati ... KAJ PA SUROVINE? Kako rešiti ta problem? S trgovinsko izmenjavo s pekinško Kitajsko? Večina bo pritrdila, da je to najenostavnejši način! Toda pod vplivom »hladne vojne« so zlasti v Washingtonu naklonjeni drugačni rešitvi: povezati Japonsko, ki jo je treba čimprej oborožiti, pa čeprav je to proti določilom ustave, z drugimi »sateliti« v Aziji (Sing Man Ri, Cangkajšek, morda Magsaysay na Filipinih, pa voditelji Siama in celo Pakistana) in ves ta »azijski blok« usmeriti proti kitajsko-indijskemu kontinentu. Vprašan je je le, če je ta »rešitev«, za katero se zavzema tudi podpredsednik ameriške vlade Nixon, ki se je pravkar vrnil s svojega potovanja po azijskih deželah, pametna in kaj nam lahko prinese obnavljanje nemške in japonske vojaške moči. Zgodovina se ne ponavlja, toda militarizem — tako v Nemčiji kot na Japonskem ima tudi svoje zakonitosti.,. mmi l*o tri bi a istem g^asovangn Pravijo, da je trinajst nesrečna številka. Naj bo tako ali drugače, Francozom je prinesla, če že ne sreče, pa vsaj novega predsednika republike, na katerega so čakali teden dni. Ne samo Francozi, ves svet je vsak dan nestrpno pričakoval vesti o izidu glasovanj francoske skupščine in senata, ki vse do trinajstega glasovanja nista mogla zbrati absolutne večine glasov okrog enega kandidata. Vse do enajstega glasovanja sta se borila med seboj neodvisni predsednik vlade Laniel in socialistični kandidat Naegelen, ki je vztrajal do konca, vendar propadel. Francozi so bili nestrpni in ogorčeni zaradi zakulisnih spletk v kuloarjih versailleske palače, pri katerih so imeli menda glavno vlogo radikali, ki so svoje glasove delili med razne kandidate in tako onemogočali izvolitev. Ko je bilo ogorčenje na višku je pred enajstim glasovanjem odstopil Laniel in je skupina neodvisnih postavila na njegovo mesto Jacquinota, ki pa je pri enajstem glasovanju dobil manj glasov od Naegelena. Zato so se neodvisni zedinili za Rene Cotyja. Rene Coty je resen 72-Ietni politik, za katerega pravijo, da nima nič skupnega z znanim industrialcem parfumov. Kljub njegovi dolgoletni politični karieri pa ga vendar nikdar niso smatrali za resnega kandidata za Auri-olovega naslednika v Elizejski palači. Šele ko je pri dvanajstem glasovanju dobil 431 glasov, torej več, kakor vsi njegovi predhodniki in tekmeci, je nastalo upanje, da bo morda le zmagal. In res, pri trinajstem glasovanju je dobil absolutno večino 477 glasov. Novi predsednik IV. francoske republike, ki se bo naselil v Elizejski palači 17. januarja, ko bo potekel mandat Auriolu, je bil rojen 20. marca 1882 v Le Havru. Študiral je pravo in filozofijo ter leta 1902 postal odvetnik. Politično kariero je pričel leta 1907, ko je bil imenovan za svetovalca tamkajšnjega okrožja. Leta 1909 je postal občinski svetovalec. Za poslanca Spodnje Seine je bil prvič izvoljen leta 1932 in od tedaj dalje je 30 let nepretrgoma kot poslanec ali senator zastopal ta de-partment. Bil je član obeh ustavodajnih skupščin in leta 1947 minister za obnovo v Schu-manovi vladi, leta 1948 pa v vladi Andre Ma-rieja. Od leta 1949 pa je bil podpredsednik sveta republike (senata). Znan je kot strokovnjak za ustavna vprašanja in odločen pobornik revizije francoske zakonodaje. Zato si od njega obetajo reform, ki bi lahko prinesle Franciji stabilnejši notranji položaj in vlade, ki se ne bi tako pogosto menjavale. Za uspeh pri predsedniških volitvah pa se ima Coty verjetno zahvaliti tudi dejstvu, da ni nikdar javno izrazil svojega stališča do evropske obrambne skupnosti. Za tiste, ki se zanimajo tudi za privatno življenje raznih osebnosti, lahko povemo še to, da bo drugo leto praznoval zlato poroko, da ima dve hčeri in 10 vnukov. Kaj več pa bomo gotovo izvedeli v prihodnjih sedmih letih, ko bo gospodar v Elizejski palači. | 11 111111111119 M 1111111111111111111111 M IIIB111111111 B 11 E B 11111111 M = ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM USPEHA POLNO E = IN SREČNO NOVO LETO 1954 E • Povlrmpn nvi P ol/al vam prt pranju S vcuhj/c peHUr S Izdaja Casoplsno-založnlško podjetje SZDL •NAS TISK«. Odgovorni urednik dr. DuSan Savnik. — Uredništvo! Ljubljana, Tomšičeva ulica 7, telefoni: 23-522. 23-523, 23-524, 23-525 In 23-526 (interna Številna 13). Uprava, naro£ninskl In oglasni oddelek: Ljubljana, TomSifeva 7, telefon: 23-522, 23-523, 23-524, 21-525, 21-526 (Interna Številka ■«). 0 Cerknica pri Rakeku ! ; • m ČESTITA OB VSTOPU V : “ em Ml Novo leto 1954 ! - VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, f mm • _ NAROČNIKOM IN DOBAVITE- 'j m LJEM TER SE JIM SE I ™ NADALJE PRIPOROČA! f “ mc Četrtek, 31. XII. 1933 1111 a 11111111111111111111111111111111111 ■ i ■ >311111111 b 111111111111111 criweitzerja gotovo m presenetila vest da so mu letos podelili Nobelovo nagrado za mir. To visoko priznanje je dobil ker je vse svoje življenje nesebično posvetil pomoči domačinom v Francoski ekvatorijalni Afriki. Obkrožen od pragozda, divjih zveri in predsodkov zaostalih domačinskih poglavarjev se je neustrašeno boril za dosego enega samega cilja — pomagati bližnjemu brez ozira na barvo kože, izobrazbo tn značaj. Gotovo je nagrado zaslužil. Novinar Jarm.es Cameron je obiskal velikega borca za mir tako) po tcm, ko je vest o podelitvi Nobelove nagrade prišla v Lambarene. Poglejmo, Kaj pripoveduje: Dr. Albert Schweitzer Tam v zelenih pragozdovih Francoske ekvatorialne Afrike je izginila zadnja sled naše civilizacije. Ostala je le še obala mogočne reke Ogowe, ki je leno tekla med palmami in mangro drevesi. Nekaj koč, splav — zdi, se mi, da ni bilo ničesar drugega. Takšen je Lambarčnč. Tu sredi Afrike, bb obali rjave reke je bolnišnica. Če hočete prodreti v sredo gozda, je pa tudi Lambarčne preblizu civilizacije. Dolgo je treba veslati v primitivnem domačinskem čolnu, da pridete v divjino. In zdravnik mora to storiti ob vsakem času in ob Vsakem vremenu. Težko sem našel dr. 8>chweitzerja in ko sem ga našel, je bilo težko priti do njega. ,> Sedaj sedim na stolu in ga gledam skozi mrežo za moskite. Hitro jo ubira proti vasici gobavcev s svojim velikim dežnikom. Nikdar nima dovolj časa za to, kar dela. Voditi bolnišnico, skrbeti za ljudi, krmiti živali, pisati knjige. Ni zastonj dobil Nobelove nagrade. Dolgo časa se je trudil, da bi ostal sam v Lambarčnču. Toda danes je pričel svet prodirati vanj. Jaz sem del tega sveta. Malokateri človek postane že v svojem življenju simbol humanizma. Takšen je bil Platon, takšen je bil Ghandi in takšen je danes Albert Schweitzer. Zanj je vsakdo vedel, še preden je dobil Nobelovo nagrado. To je bil človek, ki se je z vsemi svojimi talenti podal v Afriko z enim samim namenom: pomagati do- mačinom. To vas je zgradil Schweitzer na lastno DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA IZVOZNEGA PODJETJA „DOM“ LJUBLJANA, Mestni trg itev. 24 Prodajaln«! Ljubljana, Mestni trg 84 Kardeljeva (Selenburgova) 4 Trg revolucije (Kongresni trg) 5 Cankarjeva 6 srečno in veselo NOVO LETO 1954 ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM željo in skoraj z lastnimi rokami. Skupina lesenih koč s pločevinastimi strehami stoji med mangro drevesi in ustvarja domače ii» brezskrbno vzdušje. Kakšnih 200 pacientov ima^ med njimi je precej Evropejcev in vsi so žrtve ene naj strašnejših bolezni — gobavosti. Topel dež pada na nas brez konca in povsem navpično. Le tu in tam prodre sonce za hip skozi oblake in udarja na nas kot kladivo. Vlaga lepi liste v knjigi in polni obleko s plesnobo. Za današnjo tehnično stopnjo človeka je naša bolnišnica zelo primitivna. V njej bi našli samo lesene postelje in lesene vzglavnike in med kočami bi se vam zapletale pod noge kokoši in psi. Tekoče vode nimamo, le deževnico, nobene elektrike razen za gramofon. ..... , Marsikatera džungelska bolnišnica ima več kot naša, veliko več. Vendar nima tega, kar imamo mi — dr. Schweitzerja. 78 let mu je. In 40 izmed njih — dobro polovico — je preživel v pragozdu in v vročini, v dežju in delu, v afriški samoti. Res, da se je tu in tam Afriki izneveril. Toda to je bilo le za kratek čas in z enim samim namenom. Vsa njegova potovanja v zahodni svet, kjer je imel nešteto predavanj in vsi njegovi članki so imeli ta namen — dobiti čim več denarja za bolnišnica Popolnoma z gotovostjo lahko rečem, da je danes ta bolnišnica tam zaradi njega, ne on zaradi nje. Ge bi njega ne bilo, bi ne mogla obstajati. Vendar ne dela kdovekaj veliko v bolniških sobah in operacijski dvorani. Vse to prepušča dvema zdravnikoma-asistentoma. Danes ga zaposlujeta predvsem dve stvari: tehnično stanje zgradb, ki so neprestano potrebne popravil in obnavljanja ter pisanje. Prav sedaj nastaja nov zvezek njegovega monumentalnega dela »Filozofija civilizacije«, ki ga piše v svoji mali študijski spalnici ob svitu svetilke. Papir visi na žebljih na steni, da se ga ne morejo lotiti termiti. Ob 6. zjutraj je že na nogah in piše, še preden se pridruži ostalemu štabu in go- vori o vsakdanjem delu. rotem poda okrog nasadov in vasice gobavcev v svojih zakrpanih hlačah in velikih črnih škornjih. Tako smo danes tukaj. Jemo vsi skupaj ob dolgi mizi pod streho, ki je postavljena prav na mestu, kjer so stari poglavarji plemena Galoa premišljevali o tem, kako bi se najlaže znebili svojih odvišnih žena. Ob svitu oljnate svetiljke sem videl, da j6 doktor samo sadje in zelenjavo, toda ogromne količine plodov mango drevesa, avocada, soje in predvsem cele zaloge kuhanih banan. »Osem teh zadostuje krepkemu možu za ves dan«, je dejal, »toda danes domačini vse bolj propagirajo sardine in fižol v konzervah. Temu pravite menda napredek«. Za ostale so prinesli ribe iz reke Ogowe, antilopine zrezke in celo vrsto skled s sadjem, tako da je vse skupaj podobno kitajski svatbi. Živali so njegove prijateljice VELE&IMOVNICA-* čestita VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM K ŠE VEČJIM USPEHOM V -MSšsšS.% % * V NOVEM LETU 1954 K.S;J PARIZ — Vsako jutro sledi »čredica« koz svojemu gospodarju preko Avenue de Chatillon na trg Porte d’Orlčans, kjer njihov lastnik z izvirno reklamo prodaja kozji sir. 'd,, / ■ ZDA — To J« slika eksplozije vodikove bombe ameriški puščavi. \meričanl so »potolažili« svet, da Je bila samo poskusna bomba s neio majhno razstrelilno močjo. FRANCIJA — Poslednji prizor morske tragedije: poveljnik oceanske ladje »Equateur« (8653 ton) zapušča zadnji ladjo, ki je po 10-urni borbi s pobesnelim morjem nasedla na čeri. F O SREČNO NOVO LETO; Za mizo sedijo možje petih narodnosti; Francoz, Švicar, Nizozemec, Danec in Avstrijec in če vključimo še mene, nas je šest. Doktor ne govori angleško in zato se sliši za mizo večinoma le nemško in francosko. Zanimivo je, kako se ta človek spreminja med dnevom. Zjutraj je živahen, poln duhovitih domislic in celo robatih šal. Zvečer pa je že videti utrujen, kar ni čudno, saj je še pokonci, ko vsa bolnišnica že davno spi. Ko konča svoje dnevno delo 20 minut zatem, ko so ga končali vsi ostali, izgine v samoto svoje sobe, da bi se tam posvetil svojemu privatnemu delu. Do polnoči bo pisal in ob šestih bo vstal. Vsak dan, dan za dnem, skozi 40 let. Le redko ga premami v topli afriški noči želja, da sede za svoj piano, ki mu ga je Bachovo društvo poklonilo v Parizu že leta 1913, in z neodločnimi prsti zaigra kakšno fugo. Piano kmalu utihne, luč pa še ne ugasne. Njegova svetilka je vedno zadnja in za njo ne ostane ničesar razen dežja in oddaljenega tam-tama domačinskih bobnov. * Zjutraj po moji prvi noči v Lambarčnču mi je dejal: »Danes vas še sprašujem, če ste dobro spali, jutri vam bom želel saipo še: ,Dobro jutro!’« in pojutrišnjem se bom že grdo držal. Pa se ni. Po zajtrku sem ga opazoval. Precej velik je, skoraj 1.80 m. Njegov najbolj značilni rekvizit so košati brki, čisto na poseben način striženi in vrhu tega še spremenljivi — podobni so prej sivim žicam kot brkom. Včasih so se mi zazdeli kot z elektriko nabite antene, včasih spet kot neprobojna zavesa. Tudi njegovi lasje, ki se mu znajo vsaj na 40 različnih načinov raz-mršiti na glavi, so nekaj posebnega. Vendar so mnogo bolj mehki kot brki. Se nekaj izrednega ima. Če pove kakšno šalo, pri tem sijajno pomežikne. Mogoče je edini človek na svetu, ki zna tako pomežikniti — danes ljudje ne poznajo več te umetnosti. Ko sem bil drugi dan v Lambarene, se mi je šele posvetilo, da so tudi živali mnogo številnejše kot drugod. Povsod naokrog je skakljalo, se plazilo, kokodakalo, pihalo in sikalo — koze, prašiči, antilope, perutnina, papige, pelikan, trije zamišljeni šimpanzi, ki so venomer nekaj snovali, gos Liesl, udomačena divja svi-aja Tekla in ne vem kaj še vse. Ko sem tu in tam opazoval Schweitzerja med negovimi živalmi, se mi je zazdelo, da ni nikjer na svetu človeka, ki bi se znal tako vživeti v svoje štirinožne prijatelje in prepričan sem, da v tem tudi nihče tako ne uživa. Danes me je v nasadu nenadoma potegnil v stran. Z grozo sem se ozrl navzdol. Gotovo je kača. Ne. Le četa mravelj je prečkala pot. Moral sem paziti, da nisem stopil na katero izmed njih. Malo pozneje, ko je nabiral prgišče palmovih pgres za Teklo, ni niti opazil, da je na njih vse polno mravelj, dokler ga niso pričele grizti. Nič kaj nežno jih ni stresal z roke. Takrat sem se spomnil njegovih besed v Francoski akademiji političnih ved: »Neštetokrat se nam pripeti, da se znajdemo v situacijah — ne po lastni krivdi — v katerih povzročimo drugim trpljenje. Ce rešite življenje ptičku, ki je padel z drevesa, ste s tem ubili celo vrsto žuželk, ki bi jim bil ta ptiček hrana. Tako smo žrtvovali za eno samo življenje več življenj. In za to smo se odločili popolnoma po svoji volji.« Trenutek za tem je zarenčal na psa, ki je preganjal kokoši: »Prenehaj že, kaj ne veš, da si v hiši, ki je dobila nagrado za mir. Obnašaj se kot Nobelov pes in to pri priči!« Tudi če ne bi bilo živali, bi bila njegova bolnišnica polna življenja. Schweitzer se drži starega afriškega načela. Ce sprejme pacienta, sprejme z njim vso njegovo družino, vse njegovo imetje in vso njegovo perutnino. Seveda povsem brez koristi ti ljudje, ki jih sprejme v bolnišnico, niso. Vsi mu pomagajo. Gradijo koče, okopavajo nasade ali delajo kar pač nanese, Ce vas pusti Schwertzerja v postelji, je to anak, da je z vami precej slabo. Opazoval sem ga, ko je nadzoroval gradnjo nove naselbine za gobavce. Z domačini je sicer strog, venckir vse etagačea, ko* so navadno belci v Alriki. »No ti, kaj pa misliš? Delaš, kot da bi bil belec.« Žrtev je najprej okamenela, potem pa se s strahovito vniemo vrže nadelo. Vendar mi ni povedal o domačinih prijetnih stvari: »Tisti, ki govorijo s&timSn-talno o tem, da preveč grdo ravnhmb z njimi in jih preveč nadzorujemo, nimajo čisto prav. Če sem jih opazoval, tako, da me niso videli, niso nikdar delali ničesar. Premalo jih zanima življenje naokrog. Nimajo smisla za ekonomiko in tudi iz- najdljivi niso.« Če jim je pokazal hrbet, so takoj prenehali, toda samo grdo jih je pa&ledal, pa je bilo vse v redu. »Moram pisati onim v ljudem v Oslo, naj me oproste ceremonipja za prejem Nobelovo nagrade. Preveč leni go moji delavci in če sedaj odidem ne bodo te naselbine nikoli dokončali. (Se nadaljuje) ( ; f ZADRUŽNO PODJETJE ! ZA UVOZ IN IZVOZ * ^ruetus KOPER TOVARNA PARADIŽNIKOVE MEZGE, MARMELADE, VSEH VRST DŽEMOV, OLJARNA IN DESTILACIJA — TELEFON 71 IN 155 Podružnica v LJUBLJANI Gosposka ulica 3 želimo vsem našim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem srečno Novo leto 1954 ČASOPIS Trgovsko podjetje )>E G1D Acc KOPER j želi vaem svojim odjemalcem in ! dobaviteljem, kakor vsem delovnim ; ljudem * SREČNO NOVO LETO 1954 Težkokategornik med svetovnimi časopisi je postavil nov rekord. »New York Times« — nedeljska izdaja 13. decembra — tehta namreč dve in pol kili in obsega 436 strani. 230» ton časopisnega papirja je pripeljalo 110 tovornih vagonov v New York, 265 velikih kamionov pa je to težo dostavilo v tiskarno. »New York Times« se hvali, da mu že 103 leta ni izpadla niti ena izdaja. Zaradi tega so k tej nedeljski številki dodali tudi skrajšane, dve strani obsegajoče izdaje lista, ki ni izšel med stavko. Približno 275 strani rekordne izdaje je napolnjeno z oglasi, ki ponujajo vse mogoče, kar se dobi na svetu. Nekatere velike blagovne hiše so vzele zase v zakup kar po 12 strani. Športni urednik je imel tokrat na razpolago 12 strani, gledališče,film, radio, televizija in umetnost pa so se širili na 48 straneh. Celo drugače zapostavljene knjižne re-cezije so dobile to pot 64 polovičnih strani. K vsemu temu pa Je treba dodati še 72 strani ilustrirane priloge. Tisk takšne »časopisne knjige« stane dolar za posamezen izvod. Vendar pa je CHa-telj dobil svoje dve in pol kile le za 20 centov. Kljub temu pa je vsa stvar bila za »New York Times« dobičkanosna, saj je vsaka stran oglasov stala »le« 5000 dolarjev. 31. XII, 1953 ,Y Jf to t B€LA BARVA ZA B€LO P€RILO ZADRUŽNO IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE s& X i \ / /^_________- a ^/i/a ovar\u in isto, govoriti o zakonu kot o rožnatem, ditečem, vabljivem vrtu. O trnih in bodicah bodo mlidi ugotavljali sami. Letos čez 1700 porok — da, mnogo poguma imajo ljudje. Le koliko jih bo ostalo skupajt Morda se bo že v enem letu marsikje vse razdrlo? Kdo ve! K dr, ve? Mestni oče je ugasnil ogorek in odšel. •Dvorana srečnih lic* je zamrla — do naslednje sobote, čakajoč novih žarečih in zaupljivih obrazov, ki bodo naslednjo soboto vrgli svojo kocko v življenjski loteriji... -vs TOVARNA »AER0« JE PRIPRAVILA EDINSTVEN, DOSLEJ SE NEPOZNAN IZDELEK ske kuhinje. Sef III. korpusa, Omer paša, tomači gostom v odlični francoščini, kako se pripravlja ,ekmek kadaif’. Ze po njegovem debelem vratu in obilnem trebuhu si lahko opazil, da je Omer paša strokovnjak gastronomije. V veselo razpoloženje pa pripravi goste madžarsko in mostarsko belo in črno vino, nato pa še šampanjec. Pri pitju nosita zastavo francoski konzul in metropolit Dionizij. Razgovori tečejo v francoščini, angleščini, italijanščini, nemščini, novogrščini, turščini in mešanici srbsko-ruskega jezika. V teh besedah so tudi izrečene napitnice, vse pa spremlja dolgi tuš godbe in salve topov, katerim dajejo znak kar skozi okno dvorane. Atrakcija banketa pa je bil valijev dvorski norec ,ešek’. Vsi so ga klicali za ,magar-ca’. Iznenada se je pojavil na čistokrvnem belcu, se povzpel z njim po bogatih preprogah v prvo nadstropje, prijahal v dvorano. Konj je z .magarcem' plesal med gosti, skakal čez džezve in nizke mizice, toda ker je bil plemenit, dobro izšolan in nepodkovan ni napravil škode. .Magarac’ je zbijal šale na vse strani, nihče mu ni zameril. Ruski konzul, ki ni bil ravno v najboljših odnosih s turškim pašo, je v šali vprašal ,ešeka' — magarca: ,Dobro, vali-paša je silno pameten, toda povej ti meni, magarče, kdo je najpametnejši človek v Bosni?’ Magarče je malo pomislil, napravil resen obraz, toda ne oslovski: .Najpametnejši človek v Bosni — to sem jaz!’ Celjska tovarna »Aero« je Pri na« dobro poznana. S svojimi kvalitetnimi izdelki se ni uveljavila samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih republikah. Ta tovanna daj« našemu tržišču tiri vrste izdelkov: šoUko-ke-mione proizvode (n. pr. vse vrste barvic, šolske, kemične, tempera, oljnate, umetniške itd,), dalje pisamiško-kemični material (razne vrste čmil, karbon papir, trakove za pisalne stroje itd.) in koinčno kemične proizvode za gospodinjstvo (razne 'barve za oblačila in podobno). In prav te dni se je raznesla po Celju, pa tudi izven meja tega mesita novica, da je tovarna pripravila nov izdelek, nekaj edinstvenega, kar doslej naš« gospodinje še niso poznale, ne pred to ne po vojni. Novinar seveda ne bi bil novinar, če ne bj hotel v vsako Teč, ki je koMSkaj zanimiva, takoj vtakniti »voj radovedni nos in čimprej napolniti svojo novinarsko torbo * kapico zanimivih novic. Zato ni nič čudnega, če je moja malenkost, nepodpisani sodelavec našega tednika, na vrat na nos odhitela v Celije, da postreže vtfietiiti bralkam TT z »najnovejšimi informacijami*. Vstopil sem v direktorjevo sobo, se predstavil in razložil namen svojega obiska. »Ha«, ge je hudomušno nasmehnil direktor, »kaj je že do Ljubljane prodrl glas e našem novem zdelku?« »Seveda, tovairii direktor«, »em hitro prikimal z glavo. »Toda nihče ne ve nič točnega. Prosim vaa, ne mučite predolgo moge radovednosti.« Direktor te je sklonil in pričel nekaj brskati po predalih pisalne mize. Kontino le privlekel na dan dve beli krpi blaga, vendar je bila belina ene tako očitna, da je kar bodla v oči. »Poglejte ti krpici. Prva je oprana z običajnimi pralnimi sredstvi. Drugo« — pri tem je dvignil tisto smežnobelo — »pa smo po pranju še namočili v našem novem izdelku, ki smo mu dali ime »MICA«. No, to je vsa skrivnost.« »Je to vse?«, sem vprašal skoraj razočaran. »To pa res ni atomska senzacija, Naj-brže kakšen klorov . . .« »Stoj!«, me je presekal direktor. »Nikakršen klorov! Vidite, vsak, s katerim sem govoril o tem novem Izdelku, začne govoriti o kloru. Pa se pošteno motite! R-vno v tem se »MICA« razlikuje od ostalih pralnih sredstev in običajnih plavil. »MICA« je kemična spojina, ki ne vsebuje niti grama klora ali raznih peroksidov. Zato tudi perila ne razjeda!« »Kako pa naj se jaz, ubogi nevedmež, prepričam, če v tej vaši »MICI« res ni klora?«, sem nezaupljivo pogledal direktorja. »Vrzite v raztopino »MICE« barvano perilo in videli boste, da ne bo prav ni£ izgubilo na barvi. V klorovih izdelkih vam barva taikoj zbledi.« »No, to je pa že nekai«, je kopnelo moje razočaranje in spet naraščaja radovednost. »Kako pa uporabljate to sredstvo?« »Zelo eniosta.vno. Po pranju namočite še mokro perilo v raztopini »MICE« za 10 do 15 minut, nato pa perilo ožmite in posušite.« S pogledom je ošinil snežnobelo krpico na pisalni mizi. »Gospodinjam se sedaj ne bo vei treba toliko mučiti pri ipranju in kuhanju, pa tudi precej derieifja bodo prište-dile, če bodo uporabljale »MICO«.« Vprašal sem, koHko je treba tega sredstva, da je raztopina primerna za uporabo. »Vsebina ene vrečke zadošča z.n približno 50 do 70 litrov vode. Z dosedanjimi praktič. nimi poizkusi pa smo dognali, da ni treba perila namaikati v raztopini »MICE« po vsa- In godba je spet zaigrala tuš, zazvenela so kristalne čaše, šampanjec je tekel z mize!« NOVI CAS V TURSKEM MESTU Tako so živeli turški okupatorji. Avstrijski so šli po njihovi poti. Se bolj so lzžemali Bosance in še bolj zapravljali, neuko ljud-ko ljudstvo pa je trpelo, bilo je silno zaostalo. 2ganje, pomešano s tobačnim prahom, je bilo za ljudstvo edino zdravilo za vse, po njem Je lahko bolnik hitro umrl ali pa tudi hitro okreval. Zaprtje so zdravili tako, da so na trebuh polagali žareč kamen, za revmatizem je bilo razgreto železo itd. Tako Je bilo v Sarajevu in po drugih krajih Bosne še mnogo let potem, ko so že odšli Avstrijci. Stara Jugoslavija ni prinesla izboljšanj, šele nova je uspela. Danes ima mesto že nad 136.000 prebivalcev, a v nekaj letih jih bo Imelo 250.000. Stara baščaršija je ostala še nedotaknjena, zato pa je okrog in okrog nje zraslo novo mesto. To nekdaj tako zaostalo mesto Ima danes pravno, kmetijsko, gozdarsko, medicinsko, filozofsko, ekonomsko in veterinarsko fakulteto, svojo opero, svoje gledališče, svojo filmsko proizvodnjo. V krajih okrog Sarajeva so zrasle številne nove tovarne, na vsakem koraku naletimo na nove, moderne naselbine, na velike, svetle hiše v starih, črnih, lesenih bosenskih vasicah, na nove šole in prosvetne domove. Povsod vidimo znake velikanskega gospodarskega napredka nekdaj tako zaostale Bosne. B. K. kem pranju, temveč približno Po vsakem tretjem. Ce je raztopina premočna, dobi pe. rilo rahlo modrikast sij, ki pa po drugem ali tretjem pranju izgine.« Direktor je spet začel nekaj šariti med papiiiji na mizi in mi pomolil nekaj popisanih listov in pisem.« Tole berite, to so izjave nekaterih celjskih gospodinj, katerim smo dali na skrivaj »etona zgrajeno mesto, v katerem so bile električne centrale, transformatorji in naprave za tok visoke napetosti; z drugimi besedami, ta poslopja so bila tovarne in laboratoriji. Mesto je privzelo polkrožno, povsem geometrično obliko, ki je kazala, da je bita zgrajeno po načrtu, ki se je podredil ustaljenim navodilom. Poročilo kapitana Bogarenka Kapetan Bogarenko, odločen in prijazen, a ne posebno bister človek je, leteč v krogih nad mrtvim mestom, prišel do zaključka, da je bilo to mesto zgrajeno, obljudeno in opremljeno z Vsem modernim udobjem le in samo zato, da bi bilo za iposkušnjo razrušeno. Seveda je bil mnenja, da je takšen postopek brez potrebe drag in krut, a to se ga ni tikalo, pa bi verjetno šel preko tega s skomigom ramen, kakor je ob drugih zagonetnih odločitvah svoje vlade že večkrat storil. Vendar pa je, ko sc je spustil skoraj do višine streh, tu in tam opazil nekatere človeške oblike, ki so se pojavile iz ruševin in se plazile mea poapnelimi trupli. Te ljudi, ducat morda, je verjetno pritegnil ropot njegovega letala in so z znamenji skušali poklicati na pomoč, a njihove kretnje in njihovo gibanje so se mu zazdeli nenavadni, ker so se Vsi plazili po vseh štirih; najbrž niso bili v stanju stati pokonci. Nemogoče je bilo razločiti, ■Ji so bili blazni, slepi, plen pekočih bolečin ali vse hkrati; naj je bilo že kakor koli, ob pogledu nanje je zona spreletela Bogarenka, da je kljun svojega letala naravnal proti Perziji, »v stanju začasne duševne neuravnovešenosti*, kakor tako radi pravijo angleški sodniki, ko izrekajo sodbo o samomoru. Resnica je začela prihajati na dan šele tedaj, ko je bilo že prekasno 111 ko je že izročil svoje slike in sestavil res da nekoliko neskladno poročilo. Resnica je nedvomno bila, da mesto ni bilo porušeno namenoma, temveč da je šlo v zrak slučajno. To tudi ni bilo — kakor so fotografije razločno kazale — neko mesto' v pravem pomenu besede, temveč velikanska tovarna bnmb X, in vsekakor tudi drugih poskusnih oro-zi)> načrtno zgrajena v eni najbolj nedostopnih pokrajin Uralskega pogorja. Bilo je docela nepojmljivo, da bi vlada Konfederacije premišljeno razdejala svoj najnovejši in največji napor v Borbi za Mir. Nekatera posebno muhasta in nestalna jedra tritija so se jim najbrž izmuznila ** rok, razen če kdo izmed fizikov tiste tovarne ni sklenil, da ie najpametneje, če se spusti y *rak z velikansko tovarno in z vsem, kar je * njej. Eksplozija druge bombe Cel teden po objavi fotografij je v Konfederaciji spet vladal molk. Nato je eksplodirala druga bomba, to pot v prenesenem pomenu; šlo je namreč za diplomatsko bombo. Razpočila se je v obliki uradnega sporočila Konfederacije, naslovljenega vsemu svetu. Poročilo je izjavlja- fima Panferoviča Poljuškina; bil je udarnik sarkazma, ki je izdelal pet sto sedeminštirideset sarkazmov v eni uiri; medtem pa so določeno število novinarjev, slikarjev in romanopiscev razrešili njihovih dolžnosti in prepustili javnemu preziru, ker niso posvetili »dovolj pazljivosti borbi na fronti realističnega sarkazma*. Toda vsa ta veselost ni niti za las spremenila 's •? • . m ~ V h \ -Č* p, }■ m * ^ It. A __ P*?#« h ŠM lo, da je »preiskovalna komisija, ki jo je določila vlada Konfederacije v zvezi z nedavno eksplozijo, do katere je prišlo na ozemlju Ka-zakstanske avtonomne republike*, nepreklicno ugotovila, da je to eksplozijo povzročila jedrska bomba ameriškega izdelka, ki so jo vrgli iz nekega letala, ki je pripadalo oboroženim silam »sovražne sile*. To eločinsko napadalno dejanje, ki nima primera, je povzročilo »smrt desetine tisočev mož, žena in otrok*, zaposlenih pri velikih in miroljubnih namakalnih delih, katerih namen je bil, da bi spremenili to pokrajino puščavskih gora v vinograde in žitna polja. Vlada Konfederacije Svobodnih Ljudstev si pridržuje vse pravice v zvezi z zaščitnimi ukrepi in represalijami, ki bi jih bila pač prisiljena uporabiti proti sovražni sili, ki je odgovorna za ta strahopetni atentat, dejanje nenapovedane vojne. Kot varnostni ukrep je odredila tudi delno mobilizacijo svojih oboroženih sil in zaprla meje svojega ozemlja vsemu prometu in vsem telegrafskim in Telefonskim zvezam s tujino. Istega dne je bila v časnikih Konfederacije tudi kratka, drobno tiskana notica, ki je naznanjala, da je bil ravnatelj Tiskovne agencije, ki je bil sestavil prvo sporočilo glede »zadovoljivega poskusa* aretiran, ker je objavil »napačne podatke o vzrokih eksplozije*, in da je ie priznal svoj zločin. Stavke v Franciji Nova odkritja vlade Konfederacije so kajpak izzvala živo ogorčenje, resno zaskrbljenost in nemire na obeh poloblah. Splošne stavke v Franciji in Italiji so spremljale velikanske manifestacije za Mir, med katerimi so razbili šipe več konzulatov. V Franciji je skrajna levica zahtevala, naj bo predsednik Združenih držav nemudoma sojen kakor vojni zločinec. Neka napredna pacifistična organizacija je izdala poziv, v katerem je zahtevala kredite za pomoč opusto-šenemu mestu, kot dokaz dobre mednarodne volje. Ta poziv je naletel na nenavadno ugoden sprejem: darovi v naravi in v gotovini so pritekli iz vseh dežel sveta kakor spravne daritve, ki naj pomirijo bogove in odvrnejo njihovo jezo. In ker darove usmiljenja vedno spremlja sočutje in simpatija, se je Konfederacija znašla bolje zasidrano v javni naklonjenosti, kakor je bila že vrsto let... Vlada Združenih držav je sredi splošnega ogorčenja kajpak delala klavrn obraz. Čim bolj je ponavljala: »To nismo mi, ničesar nismo storili*, bolj je postajala sumljiva celo v očeh svojih prijateljev. Stvari je pokvarilo še dejstvo, da je neki klepetavi senator, vodja nekega parlamentarnega odbora, med televiziranim intervjujem svečano izjavil: »Zagotovo vem, da je v tej zadevi naša vest čista. To je moral storiti nekdo drugi.* Vse to je bilo docela v nasprotju z uradno ameriško verzijo, po kateri je bil vzrok eksplozije naključje — z verzijo, kateri seveda ni nihče verjel. »V načrtni socialistični industriji ni naključij,* je izjavil novi Oče Ljudstev med velikim govorom, ki je trajal štiri ure, čigar dve sta bili posvečeni temu, da je z žgočo ironijo klical v spomin najznamenitejše zgodovinske dogodke, gledane v luči »teorije naključja« ameriškega zunanjega ministrstva. »Odsikdob se bodo najbrž vsi učenci takoime-novanih šol takoimenovanib Združenih držav učili, da je Brut po naključju ubil Cezarja (smeh), da je cesar Neron po naključju zažgal Rim (smeh), da je Tit po naključju razdejal Jeruzalem (smeh), da so Turki po naključju zasedli Carigrad (smeh) in tako dalje.* Ko je ob koncu prve ure prišel do Napoleonovega naključnega požiga Moskve in do njegovega slučajnega poraza od ruskih armad, so bili vsi poslušalci hripavi, so jokali in so bili bolni od smeha. Odslej noben človek naprednega duha ne bi mogel več omeniti teorije naključja, ne da bi zardel; celo besedi »naključje« ali »naključen« sta postali mednarodna burka. Sarkazem v službi miru Ta govor je bil slučajno prvi, ki ga je novi Oce Ljudstev v javnosti govoril in je slovesno odpril docela nov ton; občinstvo je z navdušenjem ugotovilo, da je nekoliko enolični šolma-šterski slog njegovega prednika nadomestila hudomušna duhovitost, ki so jo kmalu označili za »sarkazem v' službi Miru*. Skoraj istočasno je ta »realistični sarkazem* postal uradni slog Konfederacije, pa tudi umetnosti in znanosti. Vsi časniki Konfederacije so objavili portrete Sera- SREČNO IN USPEHOV POLNO Novo leto 1954 I zeli ? VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU j fVtno44 - (ftakek } dejstva, da bi vojna lahko zdaj zdaj izbruhnila. Ljudje so poslušali poplavo realističnih sarkazmov, šklepetajoč z zobmi. Nekoliko kasno je Državni urad prišel na dan s predlogom, naj bi Mednarodna komisija izvedencev raziskala vzroke te velike nesreče in predložila uspeh svojih preiskav vsemil svetu. Vlada Konfederacije je ob splošnem olajšanju predlog nemudoma sprejela. Varnostni svet, ki se že mnogo let ni sestal, je bil v naglici zbujen od mrtvih, da bi odločil, kakšen postopek naj bi uporabili. Razprave so se kajpak^ zavlekle, ker se obe glavni stranki nikakor nista mogli sporazumeti o dokončnem besedilu resolucije. Ameriško je zahtevalo, »naj bi bili objavljeni vsi podatki in da bi vladni organi Konfederacije nudili komisiji vso podporo, da bi olajšali njena raziskavanja na kraju samem.* Resolucija Konfederacije pa je predlagala, »naj bi bili objavljeni vsi podatki in da bi vladni organi Konfederacije nudili komisiji vso podporo, I da bi olajšali njena raziskavanja*. Resolucija Konfederacije je prišla prva na glasovanje; čeprav pa je bila razlika med dvema spornima besediloma le v dveh besedah, so Združene države in njihovi sateliti glasovali proti, na kar so delegati Konfederacije užaljeni odšli. — Še eno pot več je vlada Združenih držav pred svetovnim javnim mneniem delala vtis, kot da sabotira mir in nasprotuje mednarodnemu sodelovanju. Aretacija in priznanje pilota V trenutku pa, ko je napetost postala dejansko neznosna, je vlada Konfederacije objavila novo sporočilo, ki je izzvalo neznansko presenečenje in svetovni vzdih olajšanja. Izjavljalo je, da je preiskovalna komisija vlade Konfederacije zaključila svoja raziskovanja v zvezi z nedavno eksplozijo, do katere je prišlo na ozemLju Kazakstanske avtonomne republike, in je potrdila svoje prejšnje zaključke, namreč, »da je to eksplozijo povzročila jedrska bomba ameriške izdelave, ki jo je odvrglo letalo, ki je pripadalo oboroženim silam neke sovražne sile*. Vendar pa je komisija odkrila neizpodbitne dokaze, ki so z njih pomočjo lahko dognali, kdo je bila zadevna sovražna sila: šlo je za Zajčjo republiko. Poglaviten dokaz je slonel na izsleditvi, aretaciji in priznanju pilota samega, ki je po nalogu svoje vlade zagrešil to strahopetno in zločinsko dejanje. Ko je namreč odvrgel bombo, je zgubil nadzorstvo nad svojim letalom in zablodil proti nekemu zapuščenemu uralskemu pogorju; potem, ko je več dni taval po hribih, ga je opazila in prijela neka varnostna patrulja Konfederacije, ko je nosil pri sebi napisan ukaz, naj vrže bombo, in podroben zemljevid pokrajine.* Pilot je ob aretaciji izjavil: »Priznam, da sem po ukazu svojih zločinskih predstojnikov zagrešil zločin proti človeštvu in hočem oprati svojo vest s popolnim priznanjem in f razkrinkanjem peklenskih spletk moje vlade proti Konfederaciji Svobodnih Ljudstev*. Njegov proces je bil napovedan za čez nekaj dni. Kakor smo že povedali, je bil val olajšanja, ki je vzkipel po svetu, velikanski. Popolnoma je potopil šibke krike protesta, ki jih je spuščala vlada Zajčje republike, ki pa so jo kmalu vrgli in nadomestili s člani Združene stranke za Mir in Napredek. Ko je nova vlada zaprosila za pomoč in zaščito proti notranjim sovražnikom armado Konfederacije — tej prošnji so velikodušno ustregli, celo preden so jo izrazili — so bile Združene države in njene satelitske države presrečne, da so lahko izročale le svoje običajne protestne note na tiskanih obrazcih. Tiskani protestni obrazci Ti tiskani protestni obrazci, k! so šele pred nedavnim prišli v diplomatsko rabo in so znatno poenostavljali naloge različnih pisarn, so bili sestavljeni po vzorcu poročil o nesrečah, ki so jih uvedle avtomobilske zavarovalne družbe. Posvečene formule, ki so jih ob teh priložnostih uporabljali, so bile tiskane z lepimi poševnimi črkami; samo datum, narava in kraj zadevne kršitve — kršitve pogodbe, mednarod- nega zakona ali zakonitih koristi — so bile spisane z roko. Šteli so šest vrst protestnih obrazcev: »P* (prijateljski), »H* (hladen), »S* (stro^), »R* (resen), »R2* (zelo resen) ter »RS2* (resen in zelo strog). Običajno so diplomatski spori obstajali v zaporednem izmenjavanju teh protestnih obrazcev, bodisi da so se omejili na majhno prasko od P do S, bodisi, da so izčrpali vso lestvico od P do RS2; v trenutku ko je bila izročena nota R2 ali RS2, so kajpak ukrepi, proti katerim je bila spočetka naperjena, postavili izvršeno*dejstvo in urejena zadeva... Končno pa je 2. oktobra najbolj vroča jesenska doba, zabeležena v vremenoslovskih letopisih, minila. Na nesrečo pa ni preteklo niti dva tedna po prvi plohi, ko je dotlej neznana oblika gripe začela izzivati novo zaskrbljenost pri občinstvu, ki je že itak imelo razrahljane živce. Običajen potek bolezni je bil rahel tri dni trajajoč napad, ki je kazal običajne znake navadnega prehlada, ki pa ga je spremljala vročina. Nato je sledilo obdobje navidezne ozdravitve — trajalo je od deset do petnajst dni — med katerim je bil bolnik pretirano ugodno razdražen kakor pod vplivom kakega mamila. Za tretje in zadnje obdobje je bilo značilno^bru-hanje, silni glavoboli, motnje v očeh živčnega izvora: bolnikovo vizuelno polje je bilo videti prerezano na dvoje — bodisi vodoravno, bodisi pokončno — in medtem, ko je na eni polovici slika ostala normalna, je bila na drugi spačena, motna ali docela zabrisana. Tudi ti znaki __so trajali od deset do petnajst dni^ sledila pa jim je, vsaj kolikor so doslej mogli reči, popolna ozdravitev. Smrtni slučaji so bili redki; do njih je prišlo ali zaradi kakšnih drugotnih komplikacij ali zaradi šibke konstitucije. Bogarenkova bolezen Na nesrečo je bil eden od prvih ljudi, ki se jih je lotila ta nova vrsta gripe, kapetan Bogarenko, ki je, kakor je dejal nek ameriški komentator, »požrl več radičeve kaše, kakor kateri koli drug žiy človek*.* To je sprožilo nov. val babjevernih čenč, ki so jih tako na široko in tako vztrajno razširjali, da je bila bolezen kmalu znana pod imenom »Bogarenkova bolezen«, kljub soglasnemu mnenju zdravniškega zbora, po katerem bi radioaktivna zastrupitev ne mogla povzročiti takih znakov. Virus »Boga-renkove bolezni« pa sta tudi kmalu zatem izolirala Kronenberg in Dieti iz bolnišnice John Hopkins v New Yorku; šlo je za virus, ki je zblaznel zaradi izumitve novih antibiotikov in zaradi naporov, ki so bili potrebni, če se je tem zdravilom hotel ustavljati, porajajoč nove vrste, ki so bile neranljive za ta zdravila. Neutemeljenost ljudskega preplaha je bila torej še enkrat nedvomno dokazana. Senator George Mac Carthoon je ne glede na vse to sklical izredno sejo svojega proti-vohunskega odbora, pred katerim je v dolgem govoru izrekel vrsto sumničenj, ki so zlasti veljale kapitanu Bogarenku. Njega je namreč označil za »subverzivni element«, ki so ga namenoma infiltrirali v Združene države, kjer naj bi s svojim virusom sprožil bakteriološko vojno. Občinstvo je bilo zaradi tega sumničenja nekaj dni vznemirjeno, deloma pa ?e je potolažilo, ko je »Društvo za obrambo pred bakterijami« objavilo razglas, v katerem naznanja iznajdbo stoodstotnega sredstva proti »Bogaren-kovi bolezni«. škofje protestirajo Vendar pa je občinstvo ostalo živčno in polno črnih slutenj, ki so se še povečale, ko je v začetku novembra angleška vlada v svoji vnemi sklenila, da bo vsem domačim lastnikom osebnih izkaznic zastonj 'preskrbela Geigerjev žepni števec in antiradioaktivni dežnik. Ti, samo previdnostni ukrepi, kakor je razložil minister notranjih zadev v svojem prvem iz vrste razgovorov po radiu, so bili namenjeni za to, da so navadili občinstvo misliti v izrazih moderne • oborožitve in mu dati občutek varnosti in gotovosti. »Vsi se spominjate,* tako je zaključil »kakšna prokleta tlaka je bila, ko smo v vsej zadnji vojni morali nositi svoje plinske maske, čeprav nismo nikoli imeli priložnosti, da bi jih uporabili. Upam, da se bodo ti novi aparati pokazali za prav tako odvišne, in prepričan sem, da jih boste hranili vsaj pri roki in v dobrem stanju, če že ne zaradi drugega, zaradi tega, ker stanejo mnogo denarja in ker gre ta denar končno iz žepa davkoplačevalcev, torej iz vašega.* Ta nagovor je izzval številne in ogorčene proteste škofov in pastorjev, ker je minister v svojem govoru po radiu uporabil besedo »pro-klet«, kar se doslej še ni zgodilo. »Kam bomo prišli,« je pisal canterburyjski škof, »če člani vlade dajejo narodu zgled slabega govorjenja.* Vprašanje so ob koncu neke seje sprožili v spodnji zbornici, kjer so nekateri mladi laburistični poslanci skušali braniti ministra, pripominjajoč, da so se inkriminirani izraz in drugi iz iste družine tako trdno vkoreninili v ameriškem jeziku in od tam v književnosti, da jih prav nihče ni več mogel vzeti za žaljive. »Toda tukaj nismo v Ameriki,* so odgovorili različni glasovi v dvorani. Da bi zadevo zaključili, sta se notranji minister in BBC morala opravičiti; potem so bili vsi zadovoljni in vsebina govora je hitro padla v pozabljenje. ta, E ga je oddajala državna radijska oddaj*na služba, hodila gor in dol, kakor očarljive osebe na stolpni uri. Kaj zato, če so se občutljivi G-števci pogosto pokvarili in označili smrt po-vzročujoče doze izžarevanja, brž ko je bil priključen sesalec prahu ali hladilnik. Na drugi strani so dežniki tiste, ki so jih nosili, kaj radi nabili s statično elektriko; le-ta se je često sproščala v prasketajočih iskrah pri stisku roke, pri poljubu ali vsakršnem drugem telesnem dotiku. To je bila kajpak pridobitev za karikaturiste in zlagatelje popevk. »Moja radioaktivna ienka« je požela uspeh sezone. Dežniški škandal Toda že so vreščeči glasovi levice začeli protestirati. Ti poklicni kvaražugoni, ki niso nikoli puščali ljudi, da bi se v miru veselili, so spomnili na to, da »množice« nimajo sredstev, s katerimi bi si privoščile te drage aparate, in so potemtakem ostajale nezaščitene, medtem ko je možnost, da preživiš nesrečo, postala luksuz, prihranjen za privilegirano buržoazijo. To jih seveda ni oviralo, da ne bi razkričali, da so prostodušnemu občinstvu prodani aparati popolnoma neučinkoviti, kar je njihovo kampanjo nekoliko pokvarilo; če so bili namreč zares nekoristni, so se reveži in bogataši znašli pod 'istim praporom in demokratična pravičnost^ je bila vzpostavljena. Zatem je izbruhnil sloviti »dez-niški škandal«, odkritje, da je bil eden glavnih delničarjev Družbe, ki je izdelovala zadevne dežnike (Anonimna družba za izdelavo antira-dioaktivnih dežnikov, skrajšano ADAP) radi-kalno-socialistični vojni minister. Vlada je morala odstopiti, povečalo se je število stavk in manifestacij; končno je nova vlada v svečani izjavi obljubila, da bodo Geigerjevi števci in antiradioaktivni dežniki najbolj preizkušene izdelave brezplačno razdeljeni vsem državljanom. brž ko bodo na razpolago potrebne zaloge. Toda neodvisna in odvisna levica je spet začela vpiti; v vladni izjavi je videla najjasnejši dokaz njene vojne in napadalne politike v službi wall-streetskih bankirjev. Medtem ko se je zmerna levica zadovoljila s tožbami, zakaj na tako neproduktiven način razsipajo narodno bogastvo, namesto da bi vse sile posvetili dvigu življenjskega standarda, ie skrajno krilo prigovarjalo množicam, naj »odklonijo zloglasne aparate imperialističnih vojnih hujskačev, da ne bi postali sokrivci njihovih napadalnih naklepov*. Razprava je vendar ostala v glavnem teoretična, prve zaloge števcev in dežnikov, namenjenih vladi za razdelitev, so že zginile na črni trg in so kotrabaht šle čez mejo v Belgijo, kjer so se prodajale z lepim zaslužkom. Zlati jesenski dnevi so se torej pomikali mimo, kakor procesija romarjev, ki jih včasih preplašijo rokovnjaška plemena, včasih nemirna, včasih vesela, živčno razburjena zaradi pustolovščine in iz dneva v dan bolj utrujena od svojega potovanja proti neznanemu. Čim bolj se je sprevod podaljševal, bolj so se dnevi krajšali; redno podaljševanje noči pa je privzemalo zanimivo podobo končnosti. Kajpak se bo po zimskem solsticiju gibanje obrnilo, toda kdo bi bil danes lahko še o tem prepričan. Najbolj vročemu septembru, kar ljudje pomnijo, je sledila najbolj nenavadna epidemija, ki so jo kdaj koli poznali; oktobra pa so bili na vrsti čudni pojavi pri radijskih sprejemih; v novembru so se na televizijskih platnih pojavile razletela zvezde in blisku Da bi bila mera polna, so odkrili, da vse te skrivnosti, razen v možganih praznovernega občinstva, niso bile v nikakršni zvezd s spiralno meglo Uralskega pogorja. Prevedel D. G. I IZVOZ i V0f # & S UVOZ f Geigerjevi števci Drugače pa je bilo s tem v Franciji, kjer so nekatere podjetne firme vrgle na trg serije Geigerjevih števcev in antiradioaktivnih dežnikov in s tem obogatele. Za razliko od trdnega in neelegantnega britanskega G-števca, ki je bil podoben dedovi uri in je napenjal žepe, se je francoski model pojavil v obliki nalivnih peres za moške, oziroma paličic rdečila ali pudrnice za ženske. Neka tovarna jih je izdelovala celo v obliki zapestnic, ki bi začele v radioaktivnem okolju zveneti kakor škrgetci. Glede dežnikov in sončnikov pa, tako f>o obliki kakor po barvi in okraskih njihova fantazija ni poznala meja, učinek teh dežnikov pa je temeljil na šibkem električnem polju, ki naj bi vsrkal vase ali odbil radijsko izžarevanje. Široki drevoredi niso bili nikoli bolj očarljivi, kakor v teh zadnjih sončnih novembrskih dneh, ko je množica sprehajalcev pod dežniki z veselimi barvami, sredi lahkotnega glasbenega šepe- * Radičeva kaša je bil ljudski izraz, ki so ga tedaj uporabiiali, precej nejasnega izvora, a verjetno angleškega, in sestavljen po primeru »grahove kaše«, ki v narečju pomeni gosto in rumenkasto londonsko meglo. Preden je niso zares poskusili, evropski ljudje niso imeli jasne predstave o atmosferski radioaktivnosti; zamišljali so si jo pod različnimi podobami oblaka, meglice ali goste megle. Odtod izraz: »radijeva kaša«, ki se je kmalu spremenila v »radičevo kašo.« S IZOLA-ISOLA ! i i • i f čestita vsem kolektivom ? • j • in delovnemu ljudstvu i • • k novemu letu l z željo, da bi si pri graditvi socializma z novimi delovnimi zmagami ustvarili srečnejšo bodočnost! Četrtek, 31. XII. 1953 LE DVAkRAt DNEVNO V HRANI * GA D6BIM- A GLEJTE ČUDO-KAR VIDNO SE REDIM ! Zahtevajte »Redin« v vseh drogerijah in trgovinah na deiell. (sila Je zelo koristna knjiga: ? DOMAČI SVETOVALEC ? Brez te knjige naj bi ne bila nobena ? slovenska družina. V nji najdeš ? stotine dobrih nasvetov za vsak- * danje življenje, za dom in stanova- • nje, za vrt in delavnico, za obleko ? In hrano. Ze en sam koristen nasvet t lahko prihrani toliko kot daš za ? knjigo. j Knjiga obsega 344 strani in stane • broširana 235 din, vezana 300 din. ; j Janez Matjašič: | NEVIDNO ŽIVLJENJE Pogled v »vet neznanih drobnih i bitij. 48 strani s slikami, broširano j 75 dinarjev. • Knjigi dobite v vseh knjigarnah, i SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD f V LJUBLJANI, » poštni predal 163. j Iliri G C-LI °®trtek. Sl. XII. 1953 ODLOMKI IZ LJUBEZENSKIH PISEM VELIKIH MOJSTROV Priredil Rado Bordon Andrč Maurois: O prihodnosti ljubezni Kakšna Je prihodnost ljubezni? Vsakršno prerokovanje Je težko. Vendar Jo opaziti nekatere činitelje, ki gotovo ne bodo ostali brez vpliva. Očitno je, da čedalje bolj izginjajo vse razlike, ki jih ljudje delajo med obema spoloma. Fizična moi bo polagoma Izgubila vso svojo vrednost. Mehanične sile bodo nadomestile povsod telesne moči. Zenske vodijo danes avtomobile in ženske morajo umirati kakor moški, lahko pa se tudi borijo kakor moški, kajti ženska z revolverjem v roki je močnejša od vsakega boksarja. Tudi njena duhovna moč je na poti do enakopravnosti. Zenske se bavljo a enakim študijem kakor moški in si služijo ■voj kruh v enakih poklicih. Kaj izhaja iz tega za ljubezen? Človeško druženje je prvotno temeljilo na grobi polastitvi in suženjstvu ženske. Da bi lahko vladala, si je ženska v stoletjih skovala orodje koketiranja in tako je polagoma s pomočjo pesnikov in umetnikov dosegla viteško ljubezen in vdanost moškega. Dolgo se je posluževala tega orožja, da bi il osvojila močnega moškega za svoje varstvo. Toda moderna žena ni v gospodarskem pogledu več odvisna od moškega. Postala je zmožna preživljati in braniti se sama ter bo iskala v ljubezni čedalje več enakopravnosti in proste izbire. Zavrgla bo stari nazor moških, ki vidijo — vaaj v Evropi — v ženski nezvestobi velik prestopek, v svoji lastni nezvestobi I>a brezpomembnost. Mnogi mladi duhovi želijo smrt romantični ljubezni. Ali imajo prav? Nedvomno bi človeštvo s tem prihranilo na času, osvobodilo duhovne moči v drug namen in si prihranilo na udobju, za katerega dela velik del moških. Toda s tem bi izgubilo neizračunljive moči, ki jih je ustvarila romantična ljubezen. Naše najlepše umetnine, naša največja dejanja je posredno ali neposredno ustvarila romantična ljubezen. Skoraj vsa naša zahodna civilizacija temelji na spoštovanju ženske in na vrednosti ljubezni. Ugotovimo sicer lahko, da so pri mnogih mladih ljudeh dekadenca v ljubezni, globoka žalost in naveličanost življenja v tesni zvezi. Nemogoče je iznajti življenj-■ko vsebino, ki bi lahko nadomestila blesteče srečanje telesne želje z duhovnim sporazumom. Bodoča generacija bo morala skrbeti, da kljub veliki čutni svobodi, ki Je zavladala v moralnem življenju našega časa in ki ne bo tako hitro Izginila, ustvari ljubezensko prijateljstvo, vredno romantične ljubezni. ■NIKDAR NE BO IMELA DRUGA MOJEGA SRCA!« -LJUBI RAJŠI UMETNOST KOT MENE! TA LJUBEZEN NE MORE NIKOLI PREVARATI IN ODPOVEDATI.« Gustave Flaubert zo pridobil za jvoje pojmovanje; med njunima življenjskima nazoroma je bil velikanski prepad. Leta 1862 sta J« Flaubert in Coletova razila (umrla je leta 1877). Luiza je ostala zvesta svoji ženski naravi, Flaubert pa svojemu delu, s katerim si je pridobil nesmrtno ilavo. Vprašuješ me, ali Te ljubimi Da — kolikor morem. T o se pravi: Ljubezen mi ni prva stvar na svetu, ampak druga. Ljubezen mi je postelja, v katero poloiim svoje srce, da si odpočije. Toda llovek ne leži ves dan v postelji. Ti pa zahteva), da bodi moja ljubezen boben, ki naj bi pel od jutra do večera in po katerem naj bi Lev N. Tolstoj v dobi, ko je pisal roman .Vojna in mir« dejal pred mesecem, da je mogoče tako trpeti, kakor trpim sedaj — in sem pri tem srečen — bi se mu bil smejal naravnost v obraz. Povejte mi prostodušno: Ali hočete postati moja ženai Odgovorite pritrdilno samo tedaj, če morete to storiti odkritosrčno in iz najglobljega dna Vašega srca. Pri najrahlejšem dvomu je bolje, da rečete »ne#. Rotim Vas, premislite stvar temeljito! Slišati iz Vaših ust besedo »ne«, bi bilo strašno, ampak na to sem pripravljen. Nadejam se, da bom imel dovolj moči, da to prenesem. Če bi pa postal mož, ki ne bi bil tako ljubljen, kakor ljubi sam — bi bilo to zame le ttrašnejše. »ANGEL MOJ, NE KOKETIRAJ, PROSIM TEI« Največji ruski pesnik Aleksander Ser-gejevič Puškin (1799—1837), kri je tyl tragično ubit v dvoboju s francoskim izzivaškim plemičem D’Anth£som, je svoji ženi Nataliji, rojeni Gončarovi, pisal strastna pisma, ki odpirajo vpogled v srečo in nesrečo njegovega družinskega življenja, pa tudi v boje s cenzuro in carskimi oblastmi. Tu priobčeni odlomki so vzeti iz pisem, ki jih je Puškin pisal svoji ženi oktobra 1833 iz Boldina. Puškinova »Pisma« je poleg drugih njegovih del prelil v slovenščino pesnik Mile Klopčič (DZS, 1951). Angel moj, kako je s Tebojt — Včeraj sem prejel dve Tvoji pismi, draga moja; hvala. A rad bi Te nekoliko ozmerjal. Zdi se, da le preveč koketiraš. Pazi se: koketiranje ni več v modi in velja za znamenje slabega vedenja Iz tega ni nič prida. Tebe veseli, če letajo p>t za Tabo ko ta.,.; res veselja vredno!... Da je le korito, tvinje se brl najdejo. Zakaj sprejemaj Auguste Rodin: Poljub moške, ki Ti dvorijo? Nil ne veš, na koga naletiš. Preberi basen A. Izmajlova o Fomi in Kuzmi. Foma je pogostil Kuzmo s kaviarom in slanikom. Kuzma ga je naprosil, naj mu da piti, toda Foma mu ni dal. Tedaj je Kuzma pretepel Fomo ko kanaljo. Iz tega povzame pesnik tale nauk: »Lepotice! Ne strezite s slanikom, če ne marate dati tudi piti; kaj lahko naletite na Kuzmo.* vzdržim, tako rad bi Te videl počesano i I* Ninon; gotovo Ti čudovito pristoji... Piši mi o svojih nastopih na plesih, ki so *# sodeč po pismu verjetno že začeli. In, angel moj, ne koketiraj, prosim Te. Nisem ljubosumen in vem, da ne pojdeš do skrajnosti, toda Ti veš, kako zoprno mi je vse, kar diši po moskovskih gospodičnicah... Če bom ob svoji vrnitvi ugotovil, da se je tvoj mili, preprosti, aristokratski ton spremenil, se dam ločiti od Tebe — Kristus mi je pričal — ter pojdem is obupa k vojakom. A. 8. Puškin: Lastna podoba Vidiš? Prosim, da ne prirejaš pri meni nikakršnih akademskih zajtrkov. In zdaj, angel Ti moj, Te poljubljam, kakor da ni bilo nič, in se Ti zahvaljujem, da si mi podrobno in odkrito opisala svoje malopridno življenje. Zabavaj se, ženica moja, a ne tiraj stvari predaleč in mene ne pozabljaj. Ne vzdržim pa ne Draga moja, ne vem natanko, kaj sem Ti pisal z zadnjo pošto. Zdi se mi, da sem bil nekoliko hud in da je bilo pismo malce trdo. Ponavljam Ti v milejšem tonu, da koketiranje ne rodi nič dobrega. Dasi ima svoje prijetnosti, vendar nič drugega tako naglo ne oropa mlade žene tistega, brez česar ni ne zadovoljstva v družini, ne miru v odnosih do družbe: ugleda. Nobenega razloga ni, da bi se veselila svojih uspehov... Ali si potemtakem še lahko ponosna na osvojena moška srcat Premisli to stvar natanko in ne vznemirjaj me po nepotrebnem. Kmalu odpotujem, a nekaj časa ostanem še v Moskvi zaradi poslovnih zadev. Ženica moja, ženica! Vozarim se po veliki cesti, tičim tri mesece v pusti stepi, ustavim se v umazani Moskvi, ki jo sovražim — in zakaj? Zaradi Tebe, draga ženica; da imaš mir in lahko blestiš po mili volji, kakor pritiče Tvojim letom in Tvoji lepoti. Prizanesi tudi Ti meni. Ne dodajaj skrbem, ki pač spadajo k življenju moža, še družinskih razprtij, ljubosumnosti itd. itd. Čakam Tvojega pisma... A bodi previdna... verjetno odpirajo tudi Tvoja pisma: vst zaradi varnosti države. — Zbogom! »TO JE MOJA LJUBEZEN, POLNA HREPENENJA, OTOŽNOSTI IN SREČE.« Nedosežni mojster slovenske besede Ivan Cankar (1876—1918) se je maja 1898 seznanil v Ljubljani z Ano Luši-novo, poznejšo učiteljico, ki ji je tedaj biilo sedemnajst let. Cankar je iz ljubljanske bede kmalu odšel v Pulj, od koder ji je pisal pisma, kakršno je tudi to, ki ga tu objavljajmo (vzeto je iz prve knjige »Pisem Ivana Cankarja«, ki jih je uredil njegov bratranec Izidor Cankar; DZS, 1948). Cankarjevo dopisovanje z Ano je trajalo vse do konca novembra 1904; leta 1905 pa se je Ana v Slovenskih goricah poročila s svojim poklicnim tovarišem Hinkom Bregantom. Ljubljena Anicat Nocoj Ti pišem pozno; zunaj je prekrasna noč, nebo je temno sinje in tisoč bledih zvezd trepeče visoko gori in odseva v morju, kakor bi se lesketalo na dnu neštevilno svetlih kristalov. Moje okno je odprto in v obraz mi diha hladni nočni zrak; a jaz, — jaz sem pozabil, da T e ne morem več objeti in ne poljubiti, da ne vidim Tvojih oči, ne Tvojih smehljajočih ustnic, in zdi se mi, da stojiš poleg mene in da govorim s Teboj, — opojne besede, polne ljubezni in jasnega razkošja ... Anica, kako se je odprlo meni nebo od tistega čudovitega dne, ko sem se prvikrat dotaknil s svojimi trepetajočimi ustni Tvojega obraza ... Vse, kar je bilo v moji duši lepega in plemenitega, vzcvetelo je hipoma, kakor vzcvete roža, kadar posijejo nanjo topli jutranji žarki. Nikdar poprej nisem tako gorko čutil vso lepoto in poezijo krog sebe in v svojem srcu, kakor jo čutim zdaj v spominih nate in omamljen od ljubezni. V vonju polovenele rože, v glasu oddaljene strune, v šepetanju morja in v dihu večernega vetra, — zdi se mi, da čutim isto, kar vstaja tiho in nejasno v moji duši... To so tiste zamolčane besede, ki jih nisem govoril, ko sem Te objemal okrog pasu, to je moja ljubezen, polna hrepenenja, otožnosti in sreče, to je poezija, ki plava krog Tvojega krasnega obraza kot svetla glorijola... Nikar ne bodi huda, dušica moja, da govorim tako sanjarsko. Jaz si namenim vselej čisto trdno in resno, da Ti pišem popolnoma jedno-stavno in vsakdanje; a glej, kakor bi hotel plavati proti valovom; ne morem se ubraniti svoji ljubezni do Tebe, ki me prevladuje tako mogočno, da sem ves v njeni oblasti, da čajem, kar je drugim nemogoče, in da vidim stvari, ki jih morejo videti samo moji pogledi... Ah, jaz sem prepričan, da se Ti zdi vse to nejasno in morda smešno. A oprosti mi, Anica, in povej mi, da me ljubiš kljub temu, povej mi, da me ljubiš gorko in zvesto, kakor Ivan Cankar: Lastna podoba Te ljubim jaz!... Ti veš, da je vsa moja sreča samo v Tvoji ljubezni in da se mi ves ostali svet ne zdi vreden enega samega poljuba Tvojih usten... Bodi zdrava in odgovori mi kolikor mor*J kmalu ... Najlepše pozdrave in tisoč vročih poljubov na ustna in lica Ti pošilja Tvoj Ivan. NEKAJ MISLI O LJUBEZNI Bolečina je prva hrana ljubezni in vsaka !}»• bežen, ki se ni hranila vsaj malce z bolečino, umira kakor novorojenček, ki ga hranijo kot odraslega človeka. * Vse mine: spomin na besedo, na poljube, im strastne objeme; toda nepozabno je srečanji duš, ki so se kdaj srečale in se spoznale med množico minljivih. Veliki glasbeni ustvarjalec Ludviig van Beethoven (1770—1827), častni člaa Ljubljanske filharmonije (1819), se je leta 1806 zaročil s Terezijo pl. Brunswieg, rvojo »nesmrtno ljubeznijo«, kateri je napisal nekaj čudovitih pisem. Zaroka J Terezijo se je razdrla iz razlogov, ki še do danes niso znani. Toda do zadnjega trenutka svojega življenja sta Beethoven in Terezija ljubila drug drugega. Terezija je umrla šele leta 1861, Beethoven pa je, tik preden je umrl, Še poljubljal njeno sliko. Nesmrtni ljubici. Moj angel, moje vse, moj jaz — samo nekaj besed danes, in sicer s svinčnikom (s Tvojim), kajti šele jutri bo določeno moje bivališče; kako ničeva potrata časa! Toda, zakaj bi se jezil, ko mora tako biti. Mar lahko obstaja najina ljubezen drugače kot z žrtvami, s tem, da ne zahtevava vsegai Ali lahko kaj spremeniš: Ti ne moreš biti docela moja, jaz ne morem biti popolnoma Tvoj. Ah, moj bog; poglej v lepo prirodo in pomiri svoje srce. Kar mora biti, mora — ljubezen zahteva tako, in sicer po pravici. Tako je torej s Tabo, tako je z menoj — samo, da ne pozabiš zlahka, da moram živeti zase in za Tebe. Če bi bila oba združena, ne bi občutila te bolesti tako kot sedaj. Moje potovanje je bilo strašno — prispel sem semkaj tele včeraj popoldne ob Štirih. ... Za hipček od zunanjosti v notranjost: kmalu se bova zopet videla, toda danes Ti ne morem sporočiti opomb, ki sem jih bil v teh dneh lapisal o svojem življenju. Če bi bili najini sret vedno čvrsto združeni, ne bi bilo treba takih reči. Srce je polno, hotel bi Ti marsikaj povedati — ah, so trenutki, ko spoznam, da je jezik prešibek. Razvedri se, ostani moj zvesti, edini zaklad, moje vse, kakor sem jaz T voj. Vse drugo, kar mora biti in kar naj bi bilo za naju, pa naj nama pošljejo bogovi. Že v postelji so poletele moje misli k Tebi, moja nesmrtna ljubica, zdaj pa zdaj vesele, potem spet žalostne, ugibajoče, ali bo usoda naju uslišala, živel bom lahko samo s Teboj, ali pa sploh ne bom živel; da, sklenil sem, da Sloveči francoski romanopisec Gustave Flaubert (1821—1880), avtor znanih romanov »Gospa Bovaryjeva«, »Salamb6«, »Vzgoja srca« itd., je nadvse ljubil umetnost in šele v drugi vrsti žensko. Njegova prva in edina prava ljubezen je bila Eliza Foucault, v katero se je zaljubil, ko mu je bilo štirinajst let, njej pa trideset. Tej ljubezni, ki jo je še v poznih letih imenoval »moja stara, večna ljubezen«, je v Mariji Arnoux postavil ne-gmrten spomenik v romanu »Vzgoja *rca«. Ko pa je Flaubertu bilo petindvajset let, se je spoznal z Luizo Coletovo, pesnico in romanopisko, ki je imela ▼ Parizu literarni salon. To je bila edina ženska, ki je globlje prodrla v Flauber-tovo življenje in v njem pustila vidnejšo sled, čeprav je bila enajst let starejša od pisatelja. Bila je lepa in nečimrna ženska, ki je razumela samo strast ljubezni in je zahtevala ljubimca le zase. Toda Flaubert je vsako ljubezen do ženske zavračal, ker se je bal, da bi mu fizična izčrpanost ne uničila duha. Za-*—i si je pisatelj prizadeval, da bi Lui- te ravnali vsi moji koraki. Ne, in tisočkrat nt — na to ne bom pristal rukoli! Ljubi rajši umetnost kot mene! Ta ljubezen ne more nikoli prevarati in odpovedati. Ne bolezen in ne smrt ji ne moreta do živega. Moli idejo, kajti samo ta je resnična, samo ona je večna! Ne poznam užitka, ki bi ga mogel primerjati s tem, kar so mi dali mrtvi v svojih delih. Vedi in si zapomni: Na svetu ni nič drugega razen lepih verzov, razen dobro sestavljenih, harmoničnih, pojočih stavkov, razen sonca in mesečine, starih slik, starinskega marmora in značilnih obrazov. Vse drugo je zame nič... Mogoče }e takšen način povezovanja ljubezni in dela potreben, da si ohranim svežost za delo in čustvovanje. Če pa bi stalno živela skupaj, kdo ve, ali se ne bi drug drugega kmalu nave-ličalat »POVEJTE Ml PROSTODUSNO: ALI HOČETE POSTATI MOJA ZENA?« Grof Lev Nikolajevič Tolstoj (1828 do 1910), pisec romanov »Vojna in mir«, »Ana Karenina«, »Vstajenje« in drugih urnetnin, je v svojem triintridesetem letu zasnubil Zofijo Andrejevno Behrsovo, ki je kmalu nato postala njegova žena. Toda ni se je upal zasnubiti z besedo, ko je k Behrsovim prišel na obisk. »Hotel sem govoriti z Vami,« je dejal Zofiji, ko jo je obiskal na njenem domu, »a nisem mogel. Tu imate pismo, ki ga nosim že več dni s seboj. Prečkajte gal Jaz bom počakal tu Vašega odgovora.* Zofija Andrejevna! Moj položaj postaja neznosen! že tri tedne te vsak dan pripravljam, da Vam bom priznal — a vedno Vas zapuščam z enakim trepetom in enakim kesom, s strahom in srečo v srcu. In kakor nocoj, razmišljam vsako noč o svoji preteklosti. Mučim se z vprašanjem: Čemu Vam nisem priznal svoje ljubezni, kako naj bi bil to napravil in kako naj bi Vam bil to povedal. To pismo jemljem s seboj za primer, da bi mi bilo to nemogoče, ali pa Če ne bi imel poguma, da Vam vse povem. Vaša rodbina je v zmoti, če meni, da ljubim Vašo sestro Lizo. To ni res. Vaša povest se mi je globoko vtisnila v 4pomin. Ko sem h bil prečital, sem bil prepričan, da ne smem kakor junak povesti Du-blicki tudi jaz pričakovati odziva ljubezni — da pesniške zahteve, ki jih zahtevate od ljubezni ... in sem se odločil, da ne bom nikoli ljubosumen na tistega, ki bi ga Vi kdaj ljubili. Mislil sem si, da bi mi moglo biti dovolj, če bi se mogel veseliti Vašega pogleda, kakor se človek veseli ljubkih pogledov otrok. Nekoč sem Vam že pisal: »Vaša navzočnost me preveč spominja na mojo starost.« Ampak takrat nisem bil, kakor tudi sedaj nisem, odkritosrčen s samim seboj, že takrat bi bili moral prelomiti, se skriti v klavzuro, posvečeno svojemu samotnemu delu in se mu popolnoma posvetiti... Trenutno ne morem delati prav nič... Vi ste premočrtno misleč človek. Položite roko na srce in recite mi od srca in brez preudarjanja: Kaj naj storimf Če bi mi bil kdo ouuwig van Beethoven bom toliko časa taval v daljavi, dokler ne bom mogel poleteti v Tvoje naročje in postati Pri T ebi docela domač ter svojo dušo, ki jo boš Ti obdala, poslati v kraljestvo duhov. Saj me poznaš, kako sem Ti zvest: nikdar ne bo imela druga mojega srca. Nikdar, nikdar — o bog, zakaj se moramo ločiti od tistega, kar tolikanj ljubimo. ... Tvoja ljubezen me je napravila najsrečnejšega in najnesrečnejŠega hkrati. V sedanjih svojih letih bi potreboval nekoliko urejenosti in življenjskega miru. Toda, kako je to mogoče spričo najinih razmeri Angel, pravkar sem zvedel, da odhaja pošta vsak dan; zato moram zaključiti, da dobiš to pismo. Bodi mirna, ljubi me, danes in včeraj! Kakšno kop m en j e po Tebi, s solzami — k Tebi, moje življenje, moje vse, zdravstvuj! O, ljubi me, ne zavrzi nikoli najzvestejšega srca Tvojega ljubčka Ludovika. Srečno 1954 s FLORES specialitetami SPECI4L FLORES CUCKTAIL sestavi: 1 kozarček znamenitega YUGOSELECTA 1 kozarček exportncga C A C A O GRANDE 1 kozarček belega FLORES VERMOUTHA brizg sifona rezina oranže ali brizg soka serviraj hladno! Za SlivestrovoJMPERIMiPUNCH kupi steklenico original FLORES 1HPERIAL PUNČA te katerega izdelaš lahko 25 do 30 IMPERIAL- puncev selo enostavno takole: v punč kozarec ali čajno skodelico naliješ »/«—»/»del imperial PUNCHA ter dodaš do roba vrele vode. Za oko dodaš re-sino pomaranče, kajti punč je že sladek in prijetno aromatičen. Pripravlja se pri mizi! Pod morjem se je vila zastava Mate Lfnbfc: I* življenja naših potapljačev Strahovita eksplozija je stresla ladjo. Beganje, stoki, klici na pomoč. V smrtnem strahu je potnike in posadko prevzela ena sama misel — rešiti golo življenje. Toda po nekaj minutah je modrina morja odprla svoje nenasitno žrelo in pogoltnila žrtev. In še preden so pričeli bledeti sledovi bele penaste brazde za kljunom ladje, je ležal »Srbin« s posadko in potniki na morskem dnu več kot 20 metrov globoko. To je bilo julija 1947. »Srbin« je plul iz Egipta v naše vode in z njim so se vračali v domovino mnogi izseljenci. Na srečo jih je večina zapustila ladjo že v Splitu in tako ubežala strašni usodi. Iz Splita je krenil »Srbin« proti Reki, toda niti slutil ni, da so mu dnevi šteti. Čeprav je sekal modre valove na poti, ki so jo očistili, se vendar ni mogel izogniti strašni smrti, ki so jo posejali še v zadnji vojni. Ena izmed preostalih min, ki so jo valovi zanesli do obal otoka Krka, je presekala nit življenja ladji in dvajsetorici mož... Minevali so dnevi, nove in nove ladje so plule po isti poti. Toda »Srbin« je bil pod morjem in samo njegov zadnji jambor je gledal iznad morske gladine kakšnih 100 metrov od rta Glavotoka. Trije metri njegovega jambora so spominjali pomorščake in potnike na nesrečo. Življenje je teklo dalje. Solze na objokanih licih mater in očetov, ženš in mož, bratov in sester, so se polagoma sušile, čeprav jim je nekje v srcu še vedno ostala topa bolečina. Takrat pa se je nenadoma pokazalo nekaj, kar jih je spet spomnilo na tisto krčevito borbo žrtev za golo življenje. Potapljač, inženir Karl Bauman, je dobil nalogo podjetja »Brodospas«, naj si ogleda lego in poškodbe potopljene ladje, da bi jo Ing. Karlo Bauman •v. ••«•>(3 lahko dvignili na površino- Kmalu nato je bil na morskem dnu poleg »Srbina«. Ogledoval si je ladjo. Na prvi pogled nič posebnega. Ni bilo prvič in gotovo ne zadnjič, da se je takole sprehajal po potopljenih plovnih objektih v Jadranu. Kmalu je imel prve rezultate: parnik »Srbin« leži s pramcem 25 in s krmo 21 metrov globoko. Močan podvodni tok je otežkočal gibanje potapljača. Toda k sreči je bila voda kristalno čista in vidljivost odlična. Inže- nir Karlo Bauman se je že vzpel na ladjino palubo. Skozi vrata je vstopil v salon. Za njim se je vlekla gumijasta cev za dovajanje zraka. Predvsem opreznost! Če bi se cev za dovajanje zraka zapletla ali se presekala ob ostrem predmetu, bi bila smrt neizbežna! Toda na to potapljač nikoli ne pozabi. Iz salona je odšel v shrambo. Razmetani in raztreseni zaboji raznih konserv, steklenice piva, vina in likerjev po tleh. Dobra malica za celo ekipo! Po telefonu je sporočil tovarišem na morski gladini o bogati zalogi. In ko je inž. Bauman v glavi že sestavljal bogat menu, so tudi na barki živo razpravljali o tem. Kmalu je napolnil zaboj s hrano in pijačo, da bi ga odvlekli z vrvjo na barko. Toda nenadoma ropot... Nekaj zabojev se je zrušilo pred izhodnimi vrati. Prvi hip se ni zdelo nič nevarnega. Inž. Bauman je hotel vrata odpreti. Toda niti premakniti jih ni mogel. Poskušal je z obema rokama. Zastonj. Hladen znoj je oblil njegov obraz pod potapljaško čelado. Pogledal je na dovodno cev za zrak — k sreči je vrata niso stisnila. Tovariši na barki so takoj spoznali nevarnost, v kateri je bil njihov tovariš na dnu morja. V hipu je utihnil smeh. Nemi in zaskrbljeni so se spogledali Od napora in strahu je bil potapljač ves v znoju. Z nogami se je opiral na zidove shrambe, z rokami pa poskušal odriniti vrata. Ampak brez uspeha. Še enkrat, dvakrat... Ko so ga že začele zapuščati telesne in duševne moči, so vrata popustila. Samo malo, toda vendar toliko, da je olajšan vzdihnil — osvobojen sem! S težavo se je zvlekel skozi ozko odprtino in šel na palubo potopljene ladje, da bi nadaljeval z ogledovanjem. Nekje na pramcu je našel človeško truplo. Stisnjeno z lesenimi in železnimi deli lajde je ležalo na hrbtu z iztegnjenimi rokami. Ko se je potapljač mučil, da bi truplo oprostil, so ju obkrožile radovedne ribe in opazovale nepovabljene goste. Kmalu je bilo truplo na gladini. Bil bi že čas, da bi se tudi potapljač dvignil. Toda odlašal je še, hotel si je ogledati še krmo ladje. Previdno je korakal po nepoškodovani ladjini palubi. Tedaj pa mu je zastalo srce, kri mu je zledenela in lasje so se mu naježili pod potapljaško čelado. Na zadnjem drogu ladje je plapolala jugoslovanska zastava s petokrako zvezdo, poleg nje pa je stal človek s široko odprtimi očmi. Bil je gologlav. Morski tok se je igral z njegovimi lasmi, saj se je krčevito držal ladjine ograje. So sanje ali prikazen? — Enolično šumenje zraka v čeladi in klokotanje vode ob izdihavanju je potapljača prepričalo, da ne sanja. Zbral se je in se počasi približal mrtvemu človeku. Bil je mož srednjih let. Najbrž ni znal plavati in se je zato krčevito oprijel ladjine ograje, ko se je ladja potapljala. Koliko podobnih primerov je bilo ob eksploziji mine, ko se je ladja potapljala! Koliko jih je takoj doletela smrt in koliko jih je šele utonilo in jih je podvodni tok Mojster Stradivarius neprekosljiv že 200 tet SADNO- alkoholni kombinat j>ESTILERIJA AJDOVŠČINA ^ pred Kolumbom v Ameriki Ljudje sojčiveli na Aljaski že pred Eski-jbi, ko je bilo podnebje te dežele še zelo blago. Strokovnjaki pravijo, da so prvi ljudje prišli na Aljasko že 2500 do 6500 let Pred našim štetjem. Ti ljudje so pustili za s®boj mnogo sledov. To so konice puščic, 01'odje in orožje: noži, primitivni lesorezi, Podobni tistim, ki jih je uporabljal znani olsomski človek, ki ga imajo za prvega Prebivalca južnovzhodne Amerike. Prvi Amerikanci, ki so živeli na Aljaski, so imeli obdobje blagega podnebja, ki je trajalo nekaj sto let — potem pa je postajalo vedno bolj in bolj mrzlo, kar so ugotovili s proučevanjem zemeljske skorje in skal. Po »toplem času« je nastopil mraz, ki je uničil prav vse prebivalce Aljaske-Pozneje, približno 50 stoletij pred našim štetjem, pa so prišli na Aljasko Eskimi, katerih ročna dela so odkopali pred kratkim. Za to skupino se je priselila nova skupina, ki pa se ni niti najmanj ločila od sedanjih prebivalcev visokega severa. Zanimivo pa je, da pri izkopavanju niso našli človeških kosti, kajti te je uničilo vreme ln geološke spremembe, toda znanstveniki so zasledili ostanke ognjišč in celo pepela ®u oglja, ki so ga kurili prvi Amerikanci m katerih starost cenijo na nekako 8000 *et- Nemogoče pa je ugotoviti, ali so bila to stalna bivališča ali samo prehodna taborišča V • Hn Ena od redkih ohranjenih Stradivarijevih violin — last našega rojaka, ameriškega virtuoza Zlatka Balokoviča. Vselej, kadar je bil najavljen solistični violinski koncert, je bilo v družini pri Tro-beževih veliko razburjenje. »Paganinija -bo igral?« »Da, Paganinija in to na stradlvarki!« Ko so se vsi dodobra seznanili s programom, se je prva oglasila Lenčka: »Fedja, ali nam ne bi povedal nekaj o Stradivariju in njegovih goslih? »TT« je poročal, da so v Ljubljani.« Fedja, ki se je že leta ukvarjal z glasbo in se še posebej zanimal za dobre violine, je neverjetno zmajal z glavo: »Ne verjamem. 2e večkrat sem si ogledal violine, ki imajo v notranjosti dna etiketo z označbo »Anto-nius Stradivarius Cremonienses, Faciebat anno 17..« in sem na tihem upal, da bo le original. (Tako označbo imajo namreč tudi mnoge kopije šolske violine, tovarniškega izdelka). Toda vselej sem bil razočaran. Stradivarke v Sloveniji ne dobiš. Zaman jo iščeš pa tudi po vsej Jugoslaviji!« »To se mi zdi pa vendar malo čudno. Nekje sem brala, da je izdelal Stradivari 1000 godal,« se je odrezala Lenčka. Fedja: »Res je, izdeloval je violine, viole, violončela itd. Vendar jih je bilo precej uni- čenih, nekaj pa pokvarjenih. Violin je ohranjenih kakih 300. Od teh jih je v Ameriki 200, ostale pa so raztresene po vsem svetu.« »Koliko pa stane danes stradivarka?« »Gotovo tisočkrat ali pa že več kot tisočkrat toliko, kot je izkupil zanjo sam njen izdelovalec. Stradivari je prejel za en instrument 4 zlatnike. Cez 100 let je narasla cena istega inštrumenta na 100 zlatnikov, čez 200 let na 20.000 mark. Danes stane 6.000 angleških funtov, ali okoli 5,760.000 dinarjev (po prostem kurzu izmenjave pa 22 milijonov). Zdaj lahko razumemo, zakaj si naš Ozim ne more kupiti tega sijajnega instrumenta.« »Menda bo res, da so stare violine boljše ga tudi za šolska letala, ker je trpežen in lahak.« »Povej nam še nekaj o tonu, prosim« »Ton bomo slišali na koncertu. Tega ni moči opisati. Pripomnim naj, da so zaslovele Stradivarijeve gosli šele takrat, ko so začeli graditi velike koncertne dvorane. Bistvena lastnost stradivarke je ta, da ton izredno dobro ,nese', njegov zvok mahoma napolni vso dvorano in je zdaj globok, poln, plemenit, drugič spet sopransko bleščeč, smehljajoče sladak ali žametno božajoč. Skratka treba ga je slišati.« Lenčka bi rada zvedela še nekaj o njegovem privatnem življenju. »O njegovi mladosti vemo malo. Prvič se je oženil z mlado vdovo, ki mu je rodila 6 otrok, med njimi dva izdelovalca violin. Po smrti prve žene se Je, ko mu je bilo 55 let, vnovič oženil in je umrl star 93 let. Veliki goslar je delal do zadnjega diha. Njegovi izdelki so ostale sanje, za marsikoga neuresničljive sanje, saj ga še do danes, 216 let po njegovi smrti, ni nihče prekosil... predal na milost in nemilost morskim valovom, ki so za njimi izbrisali vsako sledi Potapljač se je oprijel droga. Se enkrat je pogledal človeka in spustil zastavo na pol droga. S tem je počastil tovariša poleg njega in vse one, ki so na »Srbinu« našli grob v modrem Jadranu. Poskušal je mrtveca odtrgati od ograje. Hudo mu je bilo ločiti ga od kraja, ki ga ni hotel zapustiti niti v smrti. Dela prav? Kdo ve! In medtem ko so tovariši z barke vlekli truplo mrtveca z morskega dna, da bi ga lahko izročili materi zemlji, je mrtvim pod morjem še vedno plapolala jugoslovanska zastava na pol droga. i 'I -—i n našim cenjenim odjemalcem, poslovnim PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ZELI USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODDEiJA ,»VOLAN" PUBU* NA (prej »Avtoizbira« Ljubljana) S PRODAJALNAMA V FRANKOPANSKI ULICI 21 IN TAVČARJEVI ULICI 7 Vsem gojiteljem športa — našim poslovnim prijateljem, kupcem in dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem naše lepe socialistične domovine želimo SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1954 ,.Slovei»9faSg»ori” Ljubljana, Titova c. 18 - Mestni trg 10 ? t •#•••• •••*•«*•• •fNfHfl •»*.»..0. • »t* *0*»0M0* »0..0M0. Najbogatejša izbira lepih daril za Novoletno jelko po najnižjih cenah ter na obročno odplačevanje! KRUPP-FENIKS 1 PREDILNICE — TKALNICE — OPLEMENILNICE — SUKANCARNA MARIBOR, Kraljeviča Marka 19 Delovni kolektiv MTT želi vsem ivojlm odjemalcem USPEŠNO LETO 19541 Mojster Stradivarius v svoji delavnici kot nove? Klavirji vem, da izgubljajo zvočnost že po desetih letih.« »V primerjavi s klavirjem in nekaterimi drugimi inštrumenti so violine boljše, čim starejše so. Gre pa za nekaj povsem drugega. Stari mojstri so bili tisti, ki so vse življenje žrtvovali, da bi izdelali čim boljši inštrument. Nenehno so raziskovali, preizkušali in izpopolnjevali princip gradnje inštrumentov. Zato so ostali njihovi izdelki do danes najboljši. V Italiji (Cremona) so bile cele družine, ki so se ukvarjale z izdelovanjem violin. Tako se Je Nicola Amatl, pri katerem se je Stradivari učil, okoriščal z 200-letnlml Izkušnjami svojih družinskih prednikov. Vendar ga je njegov učenec še prekosil. »V čem se razlikuje po tvojem navadna violina od Stradivarke?« »Po zunanjosti skoraj v ničemer. So gotovo finese v lesu in laku. Vendar zunanja lepota ne vpliva na lepoto tona. Cim smotrnejša je gradnja, inštrumenta, v čim večjem sorazmerju je en sestavni del do drugega, vsak del do celote, čim harmoničneje je Izdelan trup violine, tem lepši je njen tou. — Stradivarijeve gosli so nešteti nasledniki natančno analizirali, preiskali in izmerili. Upali so, da bodo znanstveno ugotovili skrivnost njegovega ustvarjanja. Menili so, da bodo njegove Inštrumente lahko kopirali. Toda prirojenega in preizkušenega čuta za lepoto, razmerje in harmonijo ni moči kopirati ...« »Koliko časa je Stradivari eksperimentiral?« »Da se je dokopal do lastnega stila — najmanj 30 let.« »Kakšen le* je uporabljal?« »Smrekovino in Javor. Najboljši le* je našel pri nas na Jelovici. To je tako Imenovani resonančni les, z gostimi letnicami in Je redkost v višinskih predelih. Uporabljajo Morda je ta naslov nekoliko neroden. Toda, če že lahko koga od današnjih magnatov evropske industrije primerjamo s čudežnim ptičem feniksom, potem je Alfried Krupp vom Bohlen und Halbach prvi na vrsti. Ni še tako dolgo od tega, ko je kazalo, da se bo za vedno umaknil iz življenja, svoje precej komplicirano ime pa prepustil zobu časa, da ga izpere iz našega spomina. Toda minulo je komaj osem let, odkar je na evropskih poljanah utihnil smrtonosni boj, ko je Krupp spet postal najbogatejši in najvplivnejši človek v Nemčiji. Kakšna ironija usode je vendar to! Komu vse ni služila ta firma. Bismarck se je v prusko-francoski vojni bojeval z m... a \ H U njenimi topovi, Kaiser je streljal z debelo Bertho na Pariz, vznemirjal angleške konvoje s Kruppovimi podmornicami in Hit-ler je dobival iz Kruppovih tovarn svoje najboljše oklopnike. Toda leta 1951, ko je Krupp odslužil polovico svoje kazni in prišel po šestih letih spet na dan, je tedanji ameriški visoki komisar McCloy razveljavil dekret, zaradi katerega je Krupp izgubil vse svoje premoženje, češ da je v nasprotju z ameriško pravno miselnostjo. Danes cenijo Kruppovo premoženje že na 90 milijonov dolarjev. Toda, če prištejemo zraven še rezerve železa, jekla in premoga, s katerimi razpolaga v tej ali oni obliki, pa lahko dodamo še 30 milijonov. V Pakistanu, Indiji, Turčiji, Grčiji, Južni Afriki in še marsikje drugje je Krupp pridno na delu. In morda zdaj ne bi bilo napačno, če bi zaradi kuriozitete navedli še skromno, toda nič preveč prepričljivo izjavo direktorja tega orjaške-ga podjetja: »Nikoli ne bomo izdelovali orožja!« Novoletno darilo Japonski **p°n®k* vulada> glasna, da je bila od vlade ZDA obveščena o vrnitvi otokov sku-pine Amami — Ošima. Te otoke bodo Američani te dni, gotovo pa še pred novim letom, izročili Japonski, ko so jih Imeli pod svojo upravo že od leta 1945. Razglas tega 2anenPno Jfu*1 med otoiani- kI Je okoli 200.000, veliko navdušenje. Prebivalci teh malih otokov so že tri leta z demonstracija. ml in tudi z gladovnimi stavkami zahtevali, naj se skupina otokov čimprej spet združi i japonsko državo. DA. ODLIČNA JE DIVKA ZA BELO KAVOy Četrtek, 31. XII. 1953 JtcuEo' '3uxMJ.gjj*%lske, iso-cLe. isseM, ir^st) — CJ^lcl£ rtoin^j-m\ . t So€ect> AAJbbia, olje, JJ~px>\xzAhLjajte So€ea, rxxMge, V S(Zssfwox>f. Sočeoc, LaJee xa. rtolvle.. Zicr&*cc>- fujLsto'. « AJLstna uocLo Jux še o£/xy i>nju2scic terapijo uvedel strihnin, morfij in jod. V enem svojih predavanj je dejal: »Medicina je nezmotljiva, toda zdravniki se vselej motijo.* Mnogi bolniki so tudi na smrtni postelji ohranili humor. Slavni Rabelais se je takole poslovil od sveta: »Spustite zastor, farsa je končanal* Verjetno bi bilo ime Jean de Sperati Se vedno popolnoma neznano, če bi Maurice Boucher, carinski uradnik na obmejni postaji Hendaye na špansko—francoski meji, ne bil posvetil vsega svojega prostega časa zbiranju znamk. Tega zimskega dne, leta 1947 je Maurica Boucher opravljal svojo službo kot zmeraj. Neki starejši mož v oddelku prvega razreda je uslužno odprl svoj kovček. Bil je elegantno oblečen in temu primerna je bila tudi njegova prtljaga. Svilene srajce, dve brezhibni obleki, nekaj zavojčkov švicarskih cigaret, to ja bilo vse. Toda nenadoma je utrujeni Maurice Boucher oživel. Na dnu kovčka je ležalo nekaj črnih knjižic — albumov za znamke. Maurice Boucher Jih J« avtomatično preštel. Vsega skupaj jih je bilo šest. »Izvoz znamk Je prepovedan. N« vest« tega?« Elegantni moi se Je samo nasmehnil. »Saj niso prav nič vredna. Cenene znamka za zamenjavo«. Maurice Boucher Je stopil k oknu, da bi sl jih bolje ogledal, kajti v oddelku je bilo temačno. »Brezvredne?« Je vprašal bolj zase, pri tem pa se mu Je glas komaj opazno tresel. »Tale znamka tu je rdeči Merkur, gospod. Avstrija. In celo v dveh primerih. Res ne veste, koliko je rdeči Merkur vreden?« Mož je molčal. Toda njegov obraz J« bil za spoznanje bolj bled. »Potem vem jaz, gospod. 200.000 frankov. In tu — modri Mavricius. Modri Mavricius — modri Mavricius. Gospod, nameravate še vedno trditi, da so te znamka brez vrednosti? Gospod?« »Sperati.« »Gospod Sperati, prosim, pojdita i ma-noj.« ^ Komandant carinske postaje ▼ Hendayu sicer nima najmanjšega pojma o znamkah, toda pozna svojega uradnika Mauricea Bouchera. »Koliko pravite, gospod Sperati, da so znamke vredne?« »Nekaj tisoč frankov.« Boucher ne ve ali naj se smeje ali naj bo ogorčen. Nekaj tisoč frankov za najlepšo zbirko znamk na svetu. »Znamke v teh šestih albumih so vredne najmanj milijardo frankov.« Komandant skoči pokonci in strmi z izbuljenimi očmi v svojega uradnika. »VI prav gotovo niste pri zdravi pameti, Boucher — eno milijardo frankov — to je vendar nemogoče!« In skoraj Je pripravljen verjeti Speratiju. Toda služba Je služba. Zato se obrne k njemu. »Vi veste kaj vas čaka, če Je to res? Kaj pravite?« Sperati sedi mimo s prekrižanimi nogami in se smehlja. Končno pravi: ' »Vi delate krivico svojemu prijatelju, komandant. Znamke so v resnici vredne milijardo frankov, oziroma bolje povedano, bile bi vredne, če ... « »Ne razumem vas, gospod.« »... če bi bile praveI Toda znamke »o ponarejene!« * * Ves svet se smeje Speratiju, ki nosi zbirko znamk, vredno eno milijardo frankov, v svojem kovčku na sprehod in ki trdi, da so ponarejene. Preiskovalni sodnik v Parizu je dal poklicati pol ducata najbolj znanih trgovcev z znamkami in strokovnjakov in Jim pokazal Speratijev zaklad. Vse časti vredni možje, ki imajo desetletne izkušnje, so vsi presenečeni najprej izjavili, da tako lepe in dragocene zbirke znamk niso še nikoli videli, nato so pa prav tako prepričljivo potrdili, da so znamke prave. Smeh vseh se je kmalu spremenil v vznemirjenost. Ce so znamke prave, kje Jih je Sperati dobil? »Kje, gospod Sperati? Policija Je ugotovila, da njegovi dohodki niso tako veliki, da bi jih lahko kupil. In če jih je ukradel, potem bi morale nekje manjkati. Pariška policija telefonira in telegrafira policijskim direkcijam vsega sveta. Strokovnjaki brskajo po katalogih in zapiskih. Zaman. Znamke v Speratijevemu albumu ne manjkajo nikomur. Ostane torej samo še ena možnost. Sperati sl je med vojno prisvojil zbirke judovskih zbiralcev. Mogoče je te ljudi celo denunciral Gestapu, da bi si prisvojil njihove zaklade. Mogoče Je Sperati nevaren tihotapec in morda celo morilec ... »Povejte, Sperati, kje ste dobili znamke. Ali ne razumete, da vam gre za glavo,« Tudi Sperati ve, da cela afera ni več šala, toda vztraja pri svojem. »Znamke so ponarejene. Sam sem Jih ponaredil.« »Zato, da bi z njimi špekulirali?« »Ne!« »Toda zakaj vendar? Zakaj?« »Najbrž ml ne boste verjeli, toda hotel sem blamirati strokovnjake. Ti ignoranti so mi povzročili toliko težkih trenutkov. Vi tega res ne boste mogli razumeti, to lahko razume samo pravi zbiralec.« Zaslišanje se nadaljuje. Vodi ga Brun, eden največjih pariški! specialistov za znamke. »Ce hočete, da vam bomo verjeli«, pravi, »potem nam povejte vsaj, kako ste znamke ponaredili.« Toda Sperati samo zmaje z glavo. »Zelo ml Je žal, toda to je in ostane moja skrivnost.« dragocenih znamk »Toda kako naj vam drugače verjame« mo?« * »To je vaša stvar, gospod. Vi vsi menite* da ste nezmotljivi. Odločate o življenju in smrti vsake znamke in o njeni vrednosti. Sedaj pokažite, kaj znate. Za te znamke bi brez pomisleka plačali milijone, toda vse so ponarejene. Nihče od vas mi na bi mogdl dokazati, da so ponarejene. Ni znamke, ki bi je Jean de Sperati ne mogel ponarediti.« Malce utrujen je Sperati umolknil. Toda nasmeh na njegovem obrazu je ostal. Tako dolgo, da so BrUn in ostali pospravili svoja leče, kvarčne svetilke, kataloga in ostalo ropotijo in so ponovno izjavili, da »o znamke prave. Toda sedaj jim na verjame nihče več. S« preiskovalni sodnik ne. Iz Stockholma Je prispel na svoje stroSk« celo dr. Vajda. Sperati mu Je ponudil svojo trlkronsko znamko. Dokaza, da so znamka ponarejene, Vajda sicer ni našel, vendar ja Izjavil, da so res ponarejene. Zato, ker Ja na svetu samo ena trikronska znamka, Sperati pa jih ima deset... Speratija so zaradi prevare obsodili na leto dni zapora, toda proces sam se Ja spremenil v Izvrstno komedijo. Sperati je obdolžil vse navzoče strokovnjake, da so čisto navadni važnjakoviči ln Ignoranti, ob koncu pa je izjavil, da bo po prestani kazni izdal vse svoje znamke v knjigah po 2000 frankov^ Ob teh besedah so se strokovnjaki ln trgovci z znamkami zgrozili. Sperati svoje grožnje sicer ni izpolnil. Pa prestani kazni je Izginil ln Je odnesel s seboj tudi svojo skrivnost. Nihče ne ve, kako se mu je posrečilo znamke tako dobro ponarediti. Nihče pa tudi ne ve, koliko od svetovno znanih znamk, ki so ocenjena s tisoči dolar« jev, frankov ali funtov, ni v resnici vrednih! več kot modri Mavricius, za katerega se Ja Jean de Sperati ponudil, da ga lahko serij« sko proizvaja po 80 frankov... Anekdota Ko so se v salonu markize de BouJeviUt nekoč pritoževali, da umetnost lepega pism* čedalje bolj propada, je menil stari vojvoda de Broglie, da dolgih, umetno sestavljenih pisem sploh ni treba, da bi naslovljencu napravili veliko veselje. Najlepše pismo, ki ga je bil nekoč sam prejel, je vsebovalo samo dv* besedi. »Kakšno pismo pa je bilo tof* so e* vprašali. »Nu, napisala ga je čudovita ženska, ki senk se za njeno naklonjenost dolgo zaman pril** deval, in se je glasilo: Torej — danes/* 1 Lesno industrijsko podjetje Ajdovščino Vam nudi ,Jkj | ' j | po dnevnih cenah: > ' j Rezan les iglavcev in listavcev ► / X-• i Bukov in hrastov parket | ^ Kuhinjsko pohištvo po naročilu || ',r%^ j i Zaboje vseh vrst in dimenzij Tesane trame g ^ /Z? Vsem našim odjemalcem, kakor tudi vsem delov- j t nim ljudem naše domovine želimo srečno in ! uspeha polno NOVO LETO 1954 Tako skrbi ljubljansko gradbeno podjetje na Šmartinskl cesti 21 za omlljsnje stanovanjske krize v letu 1954 Če boste tudi vi eratfi«, javite se pri nas In pacsnl boste prilil do stanovanja A TAHITI OTOK LEPOTIC Naš parnik je stal v bližini zaspanega trgovskega pomola, kjer je navadno nešteto jaht in čudovitih jadrnic. Lep otočan nama je pomagal spraviti kovčke v bližnji hotel. Malo pozneje, ko sva z ženo hodila po ulicah, je nenadoma pritekel mimo naju neznanec in zataknil moji ženi v lase čudovit cvet Potem sem videl, da ge že poznam. Bil je fant, ki nama je pomagal prenašati prtljago in to dejanje je pomenilo po njihovem dobrodošlico. Takšna presenečenja doživite povsod na Tahitiju. Pravijo, da ni na svetu bolj mirne kolonije kot otočje Tahiti, ki ga že od leta 1887 upravljajo Francozi. »So pa tu doma tudi najbolj ljubeznivi ljudje na svetu,« mi je pojasnil francoski uradnik. »Nobene napake ni na njih. In naš edini posel je, da pazimo na njihovo zdravje in da jih varujemo pred nezaželenimi tujci.« Oster zakon prepoveduje vsem pustolovcem naselitev na otoku. Celo vsak turist mora pokazati pri izkrcanju povratni vozni listek, ali pa vsaj dokazati, da ga lahko plača. To je za primer, če bi guverner ugotovil, da mož ni vreden bivanja na Tahitiju. Hoteli v mestu Papeete in njegovi okolici so sicer dobili pečat zahodne civilizacije, toda ves ostanek Tahitija ja takšen kot nekoč. Kakšnih 15 kilometrov južno od tega mesta sva si z ženo najela majhno tahitijsko hišico na belem peščenem traku ob modrem Pacifiku. Bila je iz bambusa in pandanusa (palme s sabljastimi listi). »Hiša je vajina,« se je prijazno nasmehnila lastnica, ko sva prišla. »Tam je kanu« — ki ga ne sme na Tahitiju nikdar manjkati — »laguna je prijetna. Želim vama, da bi zares vzljubila našo deželo. Mi vsi bomo zato srečni.« Te želje ni bijo težko Izpolniti. Laguna je vabila in s podvodno masko sva se zapodila naravnost med koralne labirinte, ki so obrobljali obalo s širokim grebenom čudovitih barv. Najina hiša je gledala na velike koralne čeri, kjer se je nenehno razbijal Tihi ocean. Zadaj, kakšnih 20 kilometrov daleč, sva videla nazobčani profil sosednjega otoka Moorea. In daleč tam za Mooreo se je zvečer potapljalo sonce v neverjetnih barvnih odtenkih, ki so navdihnili Gauguina, da jih je zapustil na platnu vsemu človeštvu. Celo domačini obstojijo brez besed ob zatonu sonca. »Bogovi se igrajo z ognjem,« je edino, kar lahko povedo. Drugo okno je gledalo na skrivnostno zeleno barvo lagune z zelenim vrhom otoka v ozadju, ki se je dvigal naravnost v belino oblakov. Skoraj v vsaki mesečni noči so plesali na naši obali. Takrat so zadoneli bobni in je pritegnil ocean s svojo spremljavo na čereh. Pred nami so plesali starodavno hulo, ki se je od tod raznesla po vseh pacifiških otokih — niti misionarji niso mogli izkoreniniti tega »pohujšljivega« plesa. Prav tako praznujejo domačini še danes svoje velike praznike iz davnine, pri katerih pa seveda ne sme manjkati veličastne pojedine. Čudovite ribe v omaki iz kokosovih orehov, različne pečene koreninice rdeče kuhane banane, kruh s sadeži kruhovega drevesa, pujski na ražnju- Jedli smo sicer vse to s prsti in se navadili celo na glasno cmokanje, s katerim tu izražajo dopadenje. Kot je že na Tahitiju običaj, sva kmalu dobila vodnika in svetovalca. Nekega jutra je prišel Timi, prijeten Polinezijec s celim vencem pravkar nalovljenih rib. V svoji polomljeni, toda zelo slikoviti angleščini nama je povedal, da nama misli razkazati laguno in naju povesti na prelepe okoliške griče. Ni važno, če mu bo plačala — želi samo, da bi nama razkazal otok in to je tudi storil. Vodil naju je po poteh, od koder sva znova in znova strmela nad prelepo panoramo Tahitija. Skoraj točno v sredini otoka se dviga vulkanska skala Orohene, 2237 metrov v nebo. Po njenih pobočjih pada na desetine kristalno čistih vodopa-dov, ki se stekajo v globoka korita in odtekalo proti obali.. Povsod naokrog so čudovite rože, ki jih tu in tam prekine sveža lelena barva dreves in grmovja. 31. XII. 1953 Srečno in veselo •fcCoco leto jamar L ubljana, Parmova 33 2SE2t2Hl£i nastanka življenja F-100 — NAJBOLJŠE LOVSKO LETALO NA SVETU Večina dana. njih znanstvenikov misli, oa je nastalo življenje na zemlji takrat, ko zemlja še ni imela svoje današnje atmosfere sestavljene iz mešanice kisika, dušika in ogljikovega dioksida, ampak mešanico me-wna, amonijaka in vodika. Takšno atmosfero imata še danes Jupiter in Saturn, kjer *© plini počasi mešajo in spajajo v večje organske molekule (ki vsebujejo ogljik), saj tako trdi hipoteza. Posebna vrsta teh •nolekul, zelo zapleten protein, pa kaže za-mivo sposobnost, da absorbira druge mo-i 6 'n ustvar-*a 1* njihove snovi sebi ake molekule. Ta »Adamova molekula« , blla Prvo življenje. Lahko raste in ustvarja samo sebe. To teorijo je leta 1952 razvil Nobelov nagrajenec Harold Urey. Istočasno je povesi, da je eden njegovih študentov stvar preizkusil tudi v laboratoriju. Poročilo o m> kaj se je v tistem laboratoriju zgodilo, dobili šele letos. 23-letni študent , ' er ie Povedal, kako je ustvaril pogoje, . ršni so na Prvotni zemlji in dobil iz mosferskih plinov tedanje zemlje razne rganske sestavine, ki so že zelo blizu Proteina. ®,ler Je Izdelal zaključen aparat, ki je eboval vodo, metan, amonijak in vodik. ® , segrel vodo, je para prehajala med tale pline ob istočasnem močnem elek- ^Cevidna ode}a V zadnjem letu so se statističarji raznih laboratorijev vneto ukvarjali z vprašanjem, kaj se bo zgodilo z našo zemljo zaradi oveške tehnične delavnosti. Zelo zanimivo spremembo napovedujejo zaradi nepre-janega izgorevanja v industriji. Današnji °vek pokuri na leto okrog 2 milijardi ton Premoga in nafte, kar občutno poveča četno količino ogljikovega dioksida, ki se na zem^‘ in vključuje v zemeljsko ■ “^osfero. Po zelo resni statistiki znaša ta Količina 6 milijard ton ogljikovega dioksida ■\a kar pomeni, da se bo količina tega P“% v prihodnjih 127 letih povečala za 50 Procentov. \ *n kaj si lahko obetamo od tega plinskega ovoja okrog naše zemlje? Zadrževal bo yelik del toplote, ki prihaja od zemlje. Na « način nam bo ta odeja ogljikovega diok-“Qa služila kot ogromen rastlinjak in bo Povzročila, da se bo povprečna temperatura ®n}lje zvišala vsakih 100 let za 1 stopinjo. Ta plin bo povzročil, da bodo zgornji pre-oeu oblakov izgubljali toploto bolj počasi °t doslej in bo zaradi tega razlika v temperaturi med zgornjim in spodnjim delom _ akov manjša kot danes. To bo pomenilo •“nogo manj zračnih tokov, ki povzročajo neg ali dež. Zmanjšanje padavin bo ustva-lo na zemlji bolj suho klimo. Nastajalo bo "*anj oblakov, več sončne svetlobe in to-PJote bo doseglo zemljo in povprečna temperatura se bo še povišala, in kaj bo čez 1000 let? Upi bi po prejš-jem ne bili lepi. Toda zemlja si bo sama Pomagala. Brž ko bo ogljikovega dioksida Preveč, ga bodo začele absorbirati rastline tj ,rnor'ia- Toda takrat bo ozračje že doseglo lak? maksimalno temperaturo, ki jo bo 0 ogljikov dioksid povzročil. Nov prekooceanski orjak ?-; ■ »Andrea Dorla« Je me novi italijan- tričnem praženja, ki J« ustvarjalo kemične reakcije med njihovimi molekulami. To se je godilo pred davnim časom tudi na zemlji. Za električno praznjenje so tedaj skrbele strele, ki so bile po mnenju znanstvenikov zelo pogoste. Ko je njegov aparat tekel 24 ur, Je postajala voda rožnate barve, počasi pa je bila popolnoma rdeča. Teden dni pozneje je Miller analiziral mešanico. Ugotovil je, da so v njej sledovi glycina, alfa-alamina in beta-alamlna. Zgodilo se Je to, kar so pričakovali. Te spojine namreč tvorijo glavne sestavine, iz katerih se vežejo potem proteini. Profesor Urey in študent Miller seveda ne verjameta, da sta s tem ustvarila življenje. Dokazala pa sta, da ima teorija v sebi jedro resnice. Gotovo je, da bi iz njunega aparata — če bi bil velik kot ocean in če bi delal milijon let namesto teden dni, ustvarila kakšno živo molekulo. ISKALEC SONCA V letošnjem poletju je prvič letelo »čudežno letalo« North American F-100 »Super Sabre«. To letalo je danes že ves svet priznal za najboljše lovsko letalo, ki se v velikih serijah uvaja v eskadrilje severnoameriškega letalstva, v prihodnjih letih pa bodo oborožili z njim tudi letalstva držav Atlantskega pakta. Leti z največjo hitrostjo okrog 1280 kilometrov na uro. 2e dolgo so vedeli, da pošilja sonce proti zemlji mogočne ultravijolične žarke, ki pa nikdar ne dosežejo v vsej svoji intenzivnosti zemeljske površine. Potrdilo za to svojo domnevo so našli ljudje v plasteh ioniziranega zraka visoko v atmosferi, ki jih ustvarjajo električna neravnotežja, posledica ultravijoličnih valov. Toda do letos ni mogel še nihče fotografirati teh nevidnih valov. Šele pred nedavnim so prvič ustvarili napravo, ki jo je danes svet imenoval za iskalca sonca. 21 fotocelic v nosu rakete krmari raketo tako, da je njena kamera obrnjena stalno proti soncu, to se pravi v smeri najmočnejšega učinkovanja na fotocelice. Tako je možno usmeriti kamero za 28 sekund, kolikor je potrebno, v smer sonca. Seveda to ni navadna kamera, ampak spektrografska, ki nam daje sliko celotnega sončnega spektra. Prve tri rakete niso uspele, toda uspela je četrta, kar je v raketni praksi precej splošen pojav (v začetku nikdar ne uspejo). Iz razbitin rakete so dobili film, ki je po razvitju pokazal zelo oster spekter sončne svetlobe, posnet v višini 80 kilometrov višine, kjer ni skoraj nobenega zraka. Pokazalo se je, da je spekter res posebno močan tam v ultravijoličnem delu, kjer so znanstveniki tudi pričakovali: to je pri 1.216 angstromih (1 angstrom je 100 milijonski del centimetra). To spoznanje bodo meteorologi obširno uporabili. Višina ultravijolične energije ima namreč velik vpliv na razmere v zemeljski atmosferi, ker povzroča gibanje zraka in v zvezi s tem razvoj vremena po vsem svetu. Na drugi strani pa bo pomagalo raziskovanju ioniziranih plasti zraka, ki odbijajo radiovalove. Ti ultravijolični valovi bodo predstavljali resno oviro vsemirskim raketam. Človeško kožo in tkivo sploh bo potrebno čimbolj zaščititi pred uničujočim vplivom ultravijoličnih žarkov, ker drugače ljudem J: Edinole ZLATOROG proizvodnja« zasenči vi* dobrobiti kastracije. Toda tudi tu jc že ]>o<.egla vmes znanost. Pred petimi Seli bi roben pacient ne vzdržil dolgo brez nadledvičnih žlez, toda dan.»i se lahko z dajanjem cortizona omogoči odstranitev teh žlez brez vsake nevarnosti. Oceanski termometer Temperatura oceanov In morij Je zelo vaien člnitelj za dobivanje meteoroloških podatkov. Toda do nedavnega je bilo za praktične razmere skoraj nemogoče dobivati podatke iz oddaljenih morij, kajti kontrolirati temperature večjih področij je za eno samo ladjo skoraj nemogoče. Ze dolgo so mislili, kako bi lahko pri tej stvari pomagala letala. Pred nekaj meseci se jim ja posrečilo rešiti tudi ta problem. Dva znanstvenika sta sestavila termometer, ki meri dolgovalovno izžarevanje iz morja in ugotavlja po količini teh žarkov, ali je voda topla ali hladna. Napravo so preizkušali v območju zalivskega toka in izkazala se je brezhibno. V kratkem jo bodo uporabili Še za nov namen: iskati ledene gore pod meglo severnega Atlantika. Ker ima ta led dosti manjšo temperaturo kot morje samo, je razumljivo, da ga bo mogoče zelo točno ugotoviti. Potemtakem ni potrebno nič drugega kot montirati novi termometer na letalo in preleteti z njim področja, ki jih preiskujemo. Nevidni dolgi valovi nam bodo povedali resnico. Zadnji krik mode v avtomobilskem svetu Ta poizkusni model Fordovih tovarn velja M najbolj luksuzno vozilo na svetu. Izdelali so ga zato, da bi preizkusili nekaj novih patentov Iz področja avtomobilske tehnike, da bi vtaknili vanj vso mogočo mehanizacijo In da bi postavili takšno ceno, ki bi -ojs oiaa Bitfsu^aad vite Rols-Royce. PRESAJENA ZLEZA Tiha želja neštetih zdravnikov je bila presajevati zdrave žleze iz enega človeka na mesto obolele žleze na drugem. Toda do danes je bilo to skoraj nekaj neverjetnega. Teoretično so ugotovili, da bi bilo to sicer mogoče, če bi imeli na razpolago žlezo človeškega embria ali pa vsaj žlezo' novorojenčka. V letošnjem letu so praktično ugotovili, da se v teoriji niso zmotili. Presadili so prvič v zgodovini zdravilstva celotno ščitno žlezo z njenimi štirimi obščitnimi z novorojenčka na odraslega in do danes se pacientka sijajno počuti. Operacija je oči-vidno uspela. Neka natakarica je preživela 10 let v bolnišnici. Zaradi raka so ji morali odstraniti ščitno in obščitne žleze in ji zaradi tega dajati vsak dan injekcije z izločkom teh žlez. Vsak dan je morala vsaj štirikrat v bolnico in končno je postalo to že tako neugodno, da so jo raje kar obdržali tam. Zdravnik je že delj časa nameraval operirati nesrečno dekle, toda nikakor ni mogel priti do potrebnih žlez. Potem se je pa le zgodilo, da se je rodil otrok, ki je bil že ob rojstvu obsojen na komaj nekaj dni življenja. Njegovi starši so pristali, da mu sme Zdravnik v slučaju smrti izrezati ščit-' ni žlezi. Po štirih tednih je otrok res umrL V nekaj minutah so mu že odstranili žleze z deli štirih glavnih žil, na katere so priraščene. Bolnico, ki je prav takrat prišla po injekcijo, so brez posebnih ceremonij položili na operacijsko mizo in ji usadili novorojenčkovi žlezi. Po 10 dneh in potem še enkrat po štirih mesecih so napravili poizkus z majhno dozo radioaktivnega jodina in Geigerjevi števci so pokazali, da je pričela ščitna žleza delovati. Neozdravljiva pacientka je ozdravela in da je še lepše se je poročila z zdrav-« nikom, ki jo je operiral. Od modrega k rožnatemu Skorajda največje zanimanje v kirurgiji je vzbudila operacija, ki so jo sicer izvedli že pred devetimi leti, vendar je šele danes pokazala 100-procentne uspehe. Gre namreč za primer tako imenovanih »modrih« dojenčkov. Pri novorojenčkih z deformiranim srcem je videti koža modrikasta, ker njih kri ne dobiva dovolj kisika. Ne morejo se poditi kot normalni otroci in marsikateri od njih ne more niti hoditi, ne da bi pri tem sopel in le s težavo premikal svoje noge. Tudi ko shodijo, prebijejo večino življenja v stolčkih s kolesi. Neka specialistka za otroške bolezni je po dolgih letih poizkušanja na živalih našla rešitev tega problema: nič drugega ni bilo po njenem potrebno kot razširiti arterije v bližini srca, tako da prihaja več krvi v pljuča in dobiva na ta način zadostno količino kisika. Obneslo se je! Po operacijah so odhajali otroci domov z zdravo rožnato barvo in nikjer ni bilo več sledi o modrikasti koži. Toda, kar je bilo že več: otroci niso več sopli, igrali so se in skakali kot normalni otroci. Četrtek, 31. XII. 1953 poceni zdravo hranilno ZAGREB »Živali ste si prišli ogledat, kajne gospod?« »Uganili ste, prijatelj.« »O, saj vas razumem! No, pa pričniva pri zvereh, čef vam je prav.« 2e se sprehajate z Antonom po ravnih stezah. Vsaka rastlina ima tablico z latinskim imenom: Aspidiurn filix mascula... »Kot da ne bi bilo preprosteje, če bi jim dali domača imena,« ne pozabi Anton nikoli pripomniti. Za hip se ustavi le pred pasjimi kletkami. Psi vseh pasem in iz vseh dežel čudovito neubrano pO' zdravijo njegovo čepico s srebrnimi trakovi. Anton jim prigovarja v provansalščini, odgovarjajo mu z lajanjem in mahi jan jem repov. Anton trdi, da ga razu-mejo; zdi se mi, da malo pretirava. Do kač ste prišli. Pred kletko boe Anton sede, povabi tudi vas, si prižge pipo in malomarno reče: »Saj poznate zgodbico? O zajcu in tej kači, mislim.« In n3 da bi dalje čakal, če jo poznate ali ne — Anton vam jo pripoveduje. »Najprej pa morate vedeti, da poje tale boa, kot vse boe pač, vsakih petnajst dni živega zajčka. Stvaff poteka prav mirno. Boa leži v zvitku, dvigne glavo, v kletko spuste zajčka, s severa — kajpak! Uboga, preplašena živalca se stiska v kot, trepeta po vsem telesu in bega z očmi, da bi ušla hipnotičnemu pogledu kače* Boa se malomarno priplazi do žrtve, jo pogoltne in se splazi v svoj kot, da jo prebavi. Nekega dne pa so spustili pravega zajčka iz juga. Majhen, bel, na hrbtu je imel črno liso — pravi kamarški zajec. Ni imel sicer dosti kože, toda te se je trdno držal. Boa se je z na pol odprtim gobcem lepo približevala: zajec ni niti trenil-Predno se je spustil v boj, se je z malimi koraki previdno pomikal nazaj in s tem zbegal kačo, ki ni bila vajena takega obnašanja. Dvakrat sta takole obšla kletko. Kača se je razjezila, začela se je hitreje plaziti« že je njeno strupeno sikanje doseglo zajca. Tedaj ali ste že videli, kako plešejo farandole v Camargueu? — se je v tej mali kletki začel nori ples. Zajcu so se svetile oči, prevračal se je v čudovitih skokih, se postavljal na glavo pa spet pokonci, strigel z ušesi, mahal s tačicami, poskakoval in padal kači na giavo ali na rep. Ni mu zmanjkalo sape. Boa je bila zelo zaskrbljena. Dvigala se je sredi kletke in je le zbegano sikala, kadar ji je zajec padel na hrbet. Kako bi vam razložil, bila je stara mirna boa, ki je imela svoje navade. Prav nič ni razumela, kaj se dogaja, toda slutila je, da ni ni2 dobrega. Kar nenadoma je izgubila ves apetit, vrnila se je v svoj kot in se hitro zvila. Tedaj šele je zajec lahko mirneje zadihal, še vedno pripravljen na novo bitko ob najmanjšem gibu sovražnika. Gledalci, ki so s patriotičnim čustvom spremljali čudovito obrambo, so soglasno sklenili rešiti mladega kamaržana smrti. Vzeli so ga iz kletke in ga počastili z zeljnato glavo. Boa pa je vseeno morala jesti. Spustili so torej V kletko starega pohlevnega zajca. Komaj ga je kača zagledala, se je ta strahopetnica zvila nazaj v klopčiČ in krčevito zadrgetala. Zaman so ji vpili, da zajec ni isti, zaman so ji dokazovali, kako bedno se obnaša. Celo to so ji rekli, da bo vse v časopisih. Nič ni zaleglo. Boa je bila nedostopna. Razjezili so jo do skrajnosti, toda zajca se ni dotaknila, niti mrtvega ne. Za vedno jo je minila ta želja. Morali so jo nahraniti z žabami.« In Anton je zaključil takole: »Da, gospod, z žabami. Ce j0 jezna, ji samo zajca pokažem — pa je spet pametna.« Nato doda zaničljivo: »He, divjo zver jo imenujejo. Jaz, gospod, ki sem videl to bitko, vam povem, če bi pustili zajca opraviti do konca — bi že videli, prav gotovo, da bi videli!« Kolikor morete razumeti, hoče s tem povedati, da bi najbrže ne bila boa tista, ki bi jedla. Tudi Anton j® doma z juga in kot vsi južnjaki tudi on rad pretirava in si izmišljuje. S;ečno Novo leto 1954 želi vsem svojim gostom In poslovnim prijateljem delovni kolektiv slaščičarno Ljubljana, Čopova ulica 52 Ljubljana, VVolfova ul. 10 Vsemu delovnemu ljudstvu, po nebno pa našim poslovnim prijateljem želimo SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1f)54 31. XII. 1953 St A Dennis I w P\ D M Emmamiel ArSne: Zajec iz Camargafl Tudi Marseille ima živalski vrt. Prijazna, srečni pot vas popelje na vrh planote. Tu pa ne morete ve? zgrešiti: vrata, nad vrati napis, zelena mrežasta ograj# s pozlačenimi konicami, ki se lesketajo v soncu. OB vhodu se bohoti slak, Anton stoji tam, stari vratafli Ce vas pozna, vam vošči dober dan; če vas pa ne poznaj brž sklene poznanstvo. —11—ILJLj "nuna m-Gp SCovenija -Ifiino V dvanih časih je živel na dnu morja strašen Zmaj. Bil je poglavar vsega, kar živi in se giblje v morju. Dolgo je samotaril, naposled pa sklenil, da se oženi. Razposlal je po morskem prostranstvu svoje urne sle, naj pogledajo za nevesto. Vrnili so se čez dni in noči in mu privedli prekrasno nevesto Zmajevko. Šele šestnajst pomladi je imela, lepa in nežna je bila, da so jo pač morale vzljubiti vse morske živali, že tako požrešne in potepuške. Zmaj je pripravil veliko svatovanje. Povabil je vse ribe, od najmanjše do največje, najbolj pisane in najbolj odurne — vse je moralo priplavati na svatovanje in prinesti poročna darilca. Svatovanje je bilo pisano in rajanje veselo, da tako še nikoli. Več dni in noči so rajali okrog Zmajevega kristalnega dvora, potem pa so se nešteti svatje razgubili vsak po svojih poteh. Zelo srečna sta bila Zmaj in Zmajevka; ni pa jima bilo sojeno, da bi srečo kaj dolgo uživala. Zbolela je mlada Zmajevka. Velel je Zmaj od vseh strani poklicati najboljše zdravnike, pa niso vedeli kaj prida pomagati. Kimali so z modrimi glavami in naposled rekli, da je pač treba potrpeti. Zmajevka, so rekli, bo zagotovo ozdravela, če po nesreči ne bo umrla. , Ko so se zdravniki razšli, je Zmajevka rekla Zmaju: »Vem, da ie zame eno samo zdravilo, pa kaj, ko ga v morju ni dobiti. Z gornjega sveta je to zdravilo.« »Z gornjega sveta?« se je zavzel Zmaj. »Da. Preskrbi mi jetra žive opice in ko jih bom užila, bom brž zdrava.« ‘»Tako, tako, sveža opičja jetra? — Pomisli vendar, ljuba Zmajevki, da živiva na dnu morja, opice pa se klatijo po drevju v gostih gozdovih daleč tam na kopnem. Kako bomo pa to naredili?« Zmajevka se je na te besede razjokala, kakor se pač rade razjokajo bolne mlade ženske. In je jokala dolgo, dolgo, da jo je grlo zabolelo in je komaj še ihtela. Zmaj je premišljeval, premišljeval. Grizlo ga je, da bi mu lastna žena očitala: niti toliko ne zmoreš, da bi poslal po zdravila za svojo ženo. Pa je Zmaj še dalje premišljeval, koga bi poslal na kopni svet, in je naposled poklical k sebi veliko hobotnico in ji rekel: »Čuj me, hobotnica. Ti si spretna lovka; kar koli dosežeš, vse uloviš, pojdi na kopni svet, na prvi otok. Tam boš ulovila mlado opico. Ali vež, zakaj? Naša mlada Zmajevka je bolna in jo bodo ozdravila samo sveža opičja jetra. Lepo te bom nagradil, če mi to opraviš. Če pa ne — glej, kako se boš skrila v zadnji kot morskega prostranstva!« Hobotnica je bila ganjena in ni rekla ne črne ne bele, brž se je dvignila iz morske globine na beli dan. Tiste čase je bila hobotnica kakor vsakršna dr.uga riba, vitka in ravna, s podolgasto glavico, bistrimi očmi, Svetlimi luskinami in plavutmi in s ponosnim repom. Imela pa je še nekaj več: zraslo ji je bilo mnogo drobnih nožič, s katerimi se je lahko naglp premikala, kadar se je pognala na kopno. Pa so ji nožiče pomagale tudi urno plavati in tako je veljala za najurnejšo ribo in prav zato jo je bil Zmaj poslal po opičja ■jetra za svojo mlado, bolno ženo, _ , , Kmalu je bila hobotnica na morski gladini in na jarkem soncu in je rezala morje psoti otoku. Ko je priplula do kopnega, se ni brž pognala na otok, marveč je previdno plavala okoli njega in oprezala,^kje bo zagledala mlado opico. 2e je priplavala do velikega drevesa in je na drevesu zagledala majceno opico. »Dober dan, ljubezniva, mala opica!« je rekla hobotnica, ko je pokukala iz vode. »Skoči z drevesa, prišla sem k tebi in ti bom pripovedovala o daljnih tujih krajih, kjer^ je vse lepše kakor na tem samotnem drevesu ob morju. Pridi, pridi z drevesa!« »Ne smem, ne smem,« je rekla mala opica. »Mamica bi bila huda.« »Ojme, kako ti bom pa potem povedala, kako lepo je v tistih daljnih krajih v morskem kraljestvu silnega Zmaja! Kako ti bom povedala, koliko sladkih reči je tam in koliko vesele družbe. Kako pa naj bi te vzela s seboj, če ne maraš do mene. Pridi, pridi z drevesa! Štuporamo te bom vzela, pa boš videla čudežne kraje.« Mala opica, radovedna kakor vse opice, je med pripovedovanjem hobotnice že splezala na tla. in že tudi sedla hobotnici na hrbet. Pa sta veselo in jadrno zaplavali po morju. Še nista bili na pol pota, ko se je mala opica hudo zbala. Stožilo se ji je po domu in po mamici. Groza jo- je obhajala. In je opica vzdihnila, potem pa vprašala hobotnico: »Ali kako vendar, da si prišla tako dalečpome?« Hobotnica je rezko odgovorila: »Moj poglavar Zmaj te hoče imeti. Jetra ti bo vzel in jih dal svoj? mladi ženi Zmajevki, ki je hudo, hudo bolna.« Le kako se je prestrašila mlada opica! Pa je spet udržala solze in rekla sama pri sebi: »Ta grda pošast me je sleparsko ulovila. Se moram pač tudi Jaz zvijačno rešiti.« Na glas Je rekla: »Kakšna čast, kakšna časti Tako mlada sem že pa me želi sam presvetli morski poglavar, da bom njegovi mladi ženi v pomoč. Ali kaj, ko ne bo dosti iz tega. Cuj me, hobotnica, jaz sem vendar svoja jetra pustila na tistem drevesu, na katerem sem se tako prijetno zibala, ko si ti priplavala pome. Mar ne veš, hobotnica, da so opičja jetra zelo težka in ne dajo poskakovati ali tekati po drevju. Zato jih vsako jutro lepo odložim in shranim do večera. Ce torej hočeš imeti moja jetra, me ponesi brž nazaj na moj domači otok.« Najsi je bila hobotnica dobra lovka, neumna je pa le bila in jo je mala opica imenitno pretentala. Splavali sta nazaj proti otoku. Tu je mala opica urno skočila na breg in na ves dih splezala na vrh drevesa. Zdaj je bila srečna. Zato se je lahko taiole norčevala iz hobotnice: »Čuj me vendar, hobotnica, kje bom le našla svoja jetra? Nekdo mi jih je medtem izmaknil. Brž jih pojdem iskat. Pa vem, da jih ne bom kmalu našla. V tem lahko mirno odplavaš domov in poveš svojemu poglavarju, kako in kaj. Saj veš, da te bolna Zmajevka le stežka čaka in da bo Zmaj zaskrbljen, ako se pred mrakom ne vrneš. Jutri pa pridi spet pome!« Neumna hobotnica je nato vdrugič splavala od otoka. Sama je na vso moč rezala vodo in se spustila v globino. Ko je priplula^ v kristalni grad, je bil Zmaj seveda hudo nejevoljen, saj je videl, da se je vrnila brez jeter. Hobotnica je Zmaju hitela pripovedovati od začetka -do kraja. Zmaj jo je pazno poslušal, pa ga je taka jeza grabila, da je brž sklical služabnike in jim zapovedal: »Zgrabite tole neumno bitje in ji polomite vse kosti! Ne ena kost naj ne ostane cela na njej, da se bo vse žive dni spominjala svoje neumnosti.« In tako se je zgodilo. Tako so pretepali in drobili nesrečno, neumno hobotnico, da so ji potrli vse kosti in jo naposled vrgli iz globine na morsko površje. Odtihmal živi hobotnica brez kosti in brez nog, brez oči in ust. Tisto pa ji je ostalo, kar ji je bilo prirojeno: pohlepna je in karkoli se ji približa, vse ujame in pokonča s svojimi dolgimi lovkami. Pa boste vprašali, kako je bilo z bolno, mlado ženo Zmajevko, ki ni dobila jeter mlade opice. I, kaj je bilo! Mlada Zmajevka je konec koncev sprevidela, da ji ne preostane nič drugega, kakor da tudi brez zdravila ozdravi In je ozdravela. »Torba?« je vprašal uradnik. »Oh, da. Gospod An-drews jo je pozabil Poslali smo jo v njegov urad na Močvirsko cesto.« V sedmih minutah je bil Jack na Močvirski cesti. »Torba?« je dejal uradnik. »Ne, tu je nimamo. Poskusite v naši poslovalnici na Cesti Grške cerkve.« Deset minut kasneje — Cesta Grške cerkve. »Torba?« je vprašal drug uradnik. »Ravnokar smo jo poslali nazaj na Močvirsko cesto. Gospod Andrews bo tam popoldne.« Jack ni mogel izbirati sredstev za svoj boj. Premočen in utrujen se je napotil nazaj na Močvirsko cesto. Po približno eni uri in pol je zmagoslavno izročil torbo gospodu Withersu. »Kje, vraga, ste pa bili?« je vprašal gospod Withers in mu jo iztrgal iz rok. »Čakal sem vas skoraj dve uri! Nehvaležnež!« Odprl je torbo. Bila je prazna. Jacka, ki je pričakoval udarca po rami in mnogo komplimentov, je ošinil predirljiv pogled. »Izginilo je,« je zastokal gospod Withers. »Kaj se je zgodilo. Prinesel sem si ga le, ker sem si želel mirne opoldanske urice v uradu. Izginilo je! Kaj ste napravili z njim, vi mladi nesramnež?« Tisoč strašnih možnosti je zaplavalo pred Jackovi-mi očmi. Pogrešani papirji — izgubljena pogodba — ta slepar mali! Policija. — »Kaj je izginilo?« je slabotno zajecljal. »Moje kosilo!« je rekel gospod Withers. »Vi, neroda!« Jacku Robinsu je bilo jasno, da mora postati desna roka gospoda Withersa, Withers je bil novi vodja oddelka, kjer je bil Jack mlajši uradnik. Slučajno se je priložnost ponudila z nepričakovano naglico. Withers je izgubil svojo torbo. Nekega jutra je prišel v urad s staro in razpadajočo aktovko v roki. »Kaj je to?« je zavpil. »Nek nerodnež je v sprednjem uradu vzel mojo torbo in mi pustil tole namesto nje.« Jack je skočil na noge. Pred nekaj minutami je bil v sprednji sobi in videl potnika s torbo vzorcev. »V sprednjem uradu, pravite?« je vprašal. »Da, dečko, da.* je hlastnil Withers. »Ali ste videli koga? Dobiti moram nazaj to torbo! — Zelo važna je!« »Dobim vam jo, gotovo!« je rekel Jack in planil skozi vrata. Imel je le nedoločeno misel, kaj bo storil. Spraševal je uradnika v sprednji sobi in izvedel, da potnika ni bilo tam še nikoli poprej. Odšel je šele pred nekaj minutami. Jack je preskakoval stopnice, kar po tri naenkrat. Da je važno, je rekel Withers. Dobro, je premišljeval Jack. Bistveni papirji. Nujna poslovna zadeva. Morda velika pogodba. Razglabljal je o tem, ko je nenadoma odkril potnika in srce mu je poskočilo. Mož je ravno stopal v avtobus. Jack je stekel naprej, toda prometna zapora se je odprla in avtobus je odpeljal. Skočil je na naslednjega, stopil k vozniku in napeto gledal. Naslednja stvar ga je presenetila. Pri banki je možic izstopil in se s taksijem odpeljal proti vzhodu. Jack je bil le dvajset metrov za njim. Stvar se je ponovno zamotala. Jack je Izstopil. Vse se mu je zdelo odločno sumljivo. Kaj takega se mu še ni pripetilo. Mož je verjetno le hotel ukrasti torbo. Jack je sedel v taksi, ko je oni pravkar izginjal proti Močvirski cesti. Divje je vozniku označil avto in dejal: »Sledite mu! Ce ga ujamete, je teh pet novcev vaših.« Zgodilo se je, da je bilo pet šilingov v tem trenutku vse njegovo premoženje. Voznik je prikimal, taksi je zdrvel in začel se je lov. Jackov avto ga je došel šele, ko so se že oddaljevali od Liverpoolske ceste. Mladenič je planil ven, naglo odprl vrata nasproti stoječega avtomobila in se zastrmel v malega moža. >Želim torbo, ki ste jo zamenjali,« je rekel in vrgel njegovo v avto. »Oh,« je zmedeno zastokal potnik. »Ah, torbo? Da.« pregledal je taksi, sedež, pogledal pod sedež in na tla. »Oh, moj bog! Nimam je več!« Mož je bil videti popolnoma odsoten. Po naglem spraševanju se je spomnil, da jo je morda pustil na svoji zadnji postaji v Cheapsideu. »Imam zelo važno opravilo,« ju rekel možic, »ne morem...« Jack je že odšel. Kmalu je dospel v cheapsideskl urad. 3'OVR.E. KANC.LS CKANL. Jivtektiviki tumun O Dva dogodka sta priklenila pozornost mojega zaročenca detektiva Patricka — umor Charlepa Dickensa, pri katerem so našli rumeno vijolico in *Poročilo brata Aliče Terrillove, da je v veliki nevarnosti. Nihče ne ve, ali je med rumeno vijolico in špansko plesalko »Rumeno vijolico* kakšna zveza in prav tako ne ve nihče, če je brat Aliče sploh živ. Bil je fašist in sled za njim se je izgubila v Ab e.sini ji Potem pa je Patrick nekaj zasumil in aa bi se prepričal, je ukradel jazbečarja »Rumene vijolice« in je po telefonu sporočil, da ga je našel. Prišla je ponj. »Tale žival je peklenska nadloga!« je zagodrnjal '•aggoner, ki je najprej pogledal psa. Ko je opazil Irene> se je takoj unesel in rožnate ustnice so se mu skriyile v sladek smehljaj. Nežno je dejal: »Kako za nmiivo je to, da ste našli psa ravno vi!« Sef.oriti je preblisnil oči plamenček ljubosumnosti. >'az nisem rekla ničesar in Waggoner je dodal: »2al nji je, da sem bil pri telefonu tako osoren. Veste, zaradi Pancha sem bil zelo zaskrbljen; seiioriti Ravel' je že mudilo v gledališče in je rekla, da sploh ne bo -la z doma, dokler ne najdem psa. Moje ime je Erik yaggoner. Dovolite, da vam predstavim sefiorito Antonijo Ravel.« Senorita je čemerno pokimala. »Zdaj moram oditi,« Je dejala. »Skoda, da se mi tako mudi.« Prav nič ni bilo videti, da bi ji bilo res kaj žal-Govorila je čisto angleščino s prijetnim naglasom, samo da je poudarjala napačne zloge. »Erik, ali boš priskrbel tej dami vstopnice za mojo Predstavo? Za kdaj bi vam bile najljubše?« »Najlepša hvala. Midva bova prišla že nocoj,« »em odvrnila, »Erik, zdaj pa le pojdiva!« Je rekla sefiorita. »Kar pojdi sama naprej, bom že prišel za teboj. Preobleči se moram,« je dejal. Senorita se je ozrla na visoke naslonjače. »Ne, je °dvrnila, počakala bom.« Tedaj je privihral Patrick, kakor da bi se mu zelo nuidilo. Dežni plašč je imel zdaj oblečen. »Glej jo!« nti je zaklical. »Veseli me, da si že pripravljena na odhod. Tako sem že lačen, da bi pojedel celega vola.« Nato je šele opazil, da sem v družbi in je utihnil. »Oprostite, prosim, nisem...« Predstavila sem ga. »Gospod Abbott, senorita Ravel In gospod •.. Oh, V'iše ime sem pa pozabila,« sem dejala in se zagledala v Waggonerja. _»Waggoner,« se je oglasil. Ne vem, če je mojo zvijačo spregledal ali ne. »Erik Waggoner.« Segla sta sl v loko. »Ali niste vi detektiv Patrick Abott?« Patrick je brezbrižno pokimal. Seiioriti so *• o5i radovedno zableščale in spet ugasnile. ”2al mi je, da te moram priganjati Jeanie, ampak j hočeva večerjati in iti v gledališče, morava pohiteti.« Sefiorita Ravel je tista igralka, ki Jo bova videla c°j na odru,« sem rekla. Patrick je bil videti prijetno presenečen. »Ali res?« 'Waggoner je pazljivo poslušal. Kaj misli, nisem m°gla uganiti. »Tudi jaz moram brž v gledališče,« je rekla se- l'orita. Zmagoslavno je pogledala Waggonerja in dodala: »Navsezadnje grem pa res lahko sama naprej, ®r'k. Obleci frak in pridi k mami v ložo.« y Waggoner se je zdrznil. Zdaj mu ni bilo nič kaj v*eč, da se ga je odkrižala. Senorita se mu je šele za slovo prisrčno zahvalila, da sem našla njenega Pancha, !n je stekla k taksiju, ki je še vedno čakal pred hotelom Patrick je odšel za njo, zaprl vrata avtomobila In se ji spoštljivo priklonil. Ulico je zastrla lahna, prijetna meglica. Patrick je poklical drug taksi in stopila Sva vanj. »Ni dolgo trajalo,« sem pripomnila. »Dovolj dolgo.« »Zakaj?« »Hotel sem videti tako, kakršna Je; brez teatrske izumetničenosti. To je za zdaj dovolj.« »Kam pa se peljeva?« sem vprašala, ko je taksi zavil na desno in začel voziti navkreber. *K ,Jacku’.« »Ali naju to ne bo zamudilo?« »Nič ne de, rad bi kaj dobrega večerjal, ali ti ne? m boš lahko pila šampanjca.« »Ali si ga ti želiš?« ®Ne, jaz ostanem pri škotskem koktajlu.« »Potem bo tudi zame dober,« sem rekla. »Ali se ne zdi, da je zelo domišljav?« *Kdo? Waggoner? Precej podjeten In nasilen je Vlaeti.« »Po mojem je Nemec. Samo misli na njegovo Ime.« *Izgovarja ga ne po nemško.« »Ali si veliko zvedel o njem?« »Dovolj.« »Sefiorita se ml smili,« sem rela. Čutila sem, da me je Patrick skozi temo ostro pogledal. »Zlomka, smili da se ti — in zakaj?« »Noro je zaljubljena vanj, on pa ni tiste vrste človek, ki žensko osreči, če ga ima rada. Sebičen in osoren samec je.« Zasmejal se je. »Udobno življenje se mi obeta, kadar bom imel tebe v svoji družini, draga prijateljica. Tvoj bistri in pronicavi duh bo prihranil mojim nesposobnim možganom marsikatero muko.« »Obeta se mi, je dobro rečeno; za zdaj se še vse odmika.« »Moja beseda še vedno velja: samo reci, pa se bova takoj poročila.« »In v tem primeru bi se Dickensove zadeve takoj otresel, kajneda? Veš, ampak jaz bi tako rada vedela, kaj se bo izluščilo iz nje.« Patrick me je hvaležno poljubil. »Ta človek mi je zoprn,« sem nato dejala. »On pa ima tebe rad, Jeanie.« »Ali si ljubosumen?« »Ljubosumen? Ne bi bil rad zatreskan v dekle, katere mi ne bi nihče zavidal!« A' V veži naju je prestregel biljeter. »Ko bi prišla pol minute prej, bi lahko šla noter z gospodom, ki je ravnokar prišel,« je dejal. »Tako pa bosta morala počakati, da bo ta točka pri kraju. Ali smem odnesti vajine stvari v garderobo?« »Ne, hvala,« je rekel Patrick. Zvil je površnik in ga stisnil s klobukom vred pod pazduho. Pripravljen hoče biti, da bo šel lahko svak hip gor, sem si mislila. »Ali je velik naval?« sem vprašala biljeterja. »Precej velik.« »Kako ugaja ljudem predstava?« »Igralka je sijajna. Za druga dva pa ne vem.« »Druga dva« sta bila pianist in čelist. Stopila sva k steni in si ogledala fotografije umetnikov. Čelist je bil debel in plešast gospod. Pianist je bil suhljat, visok in bled kakor mrlič. Patrick se je zagledal v sliko, ki je predstavljala senorito v vlogi »Rumene vijolice«. Opravljena je bila v razcapano črno obleko, na golih nogah je imela sandale, na glavi pa črn šal. Z velikimi črnimi očmi se je zamaknila v nebo V eni roki je stiskala šopek rumenih vijolic. Patric je dejal: »Takrat, ko sem jo jaz videl, je imela drugo ime.« »Kaj, ti si jo kdaj videl?« sem se začudila. »Da, v Parizu.« »Kdaj?« »Leta 1937. Nabirala je prostovoljne prispevke za škanske republikance. Tudi v Madridu je bila takrat kakor jaz, samo da je na odru nisem videl.« »Gospodična Terrill je bila tiste čase v Španiji. Igralke Ravelove se nič ne spominja, tudi pod drugim imenom ne. Kako se je pisala takrat?« »Iris Evans,« je odgovoril Patrick. »Zanje zveni to ime precej čudno,« sem pripomnila. Vrata so se odprla in na uho nama je udarilo burno ploskanje. »Zdaj lahko vstopite,« je dejal biljeter. Stopila sva v zatemnjeni parter. Za razsvetljeno pregrado se je sklanjal droben, sivolas pianist. Obrisi glave pred menoj so se ostro odražali od blede svetlobe na odru in prevzel me je vonj po elegantnem, odišavljenem občinstvu. Ko sva prišla do najinih sedežev, je bila dvorana še vedno zatemnjena za dodatno točko. Prostora sva imela v četrti vrsti proti sredini. Na desni strani poleg mene je sedel mož v temni obleki. Pianist in čelist sta zaigrala poskočen španski ples. Ljudje so napeto prisluhnili. Tedaj so prinesli na sredo odra klop. Zanimanje v dvorani je naraščalo in se sprevrglo v silovito ploskanje, ko je reflektor osvetlil desno stran odra in je prišla senorita Ravel odigrat naslednjo točko. Na sebi je imela temno »obleko« iz črne tančice, ki je beli blesk njenih rok in vratu še bolj poudaril. Ogrnjena je bila s črnim čipkastim plaščem in v rokah je držala kitaro. Moiak nama je čestitaf in se še enkrat globoko priklonil, ko naju je spustil noter Pripeljala sva se do restavracije. Megla je bila tam gostejša. Obakraj vhoda so skrivnostno brlele medle luči. Vratar je dejal: »Dober večer, gospod Abbott,« meni se je pa priklonil. Patrick me je predstavil in rekel, da bom jutri že gospa Abbott. Možakar nama Je čestital in se še enkrat globoko priklonil, ko naju je spustil noter. Sef postrežbe nama je stopil naproti. Patrick me je predstavil tudi njemu kot jutrišnjo gospo Abbott Tudi ta gospod je sprejel novico s poklonom in čestitkami. Nato naju je odvedel k mizi, previdno pogledal okrog sebe in zašepetal Patricku na uho: »Vaša tajnica je v zadnjih petih minutah dvakrat telefonirala, gospod Abbott. Pravi, da je nujno.« »Križ božji,« sem pomislila. »Ali tudi z večerjo ne bo nič?« • Nisem pričakovala, da bova tako zložno povečerjala; privoščila sva si morskega raka, obložen zrezek in sladoled iz jagod. Šampanjca nisva pila. Lulu je telefonirala Patricku samo zaradi nekih podatkov, ki jih je zahteval gospod Aleksander. Dobra jedača in pijača, zaužita v miru, me je tako razvedrila, da sem pozabila na težave Molly Terrill in Patrick menda tudi. Vse okrog naju je bilo tako svetlo in prijetno, da sva bila precej razočarana, ko sva spet stopila ven in opazila, da postaja megla čedalje gostejša in da šoferji čedalje bolj zlovešče trobijo. V moji spomladanski obleki sem se kar tresla od mraza. Patrick me je ogrnil s svojim dežnim plaščem in mi dejal, da se bom morala počasi privaditi vremenskim neprilikam San Francisca. Hiše so ždele v megli kakor mrke pošasti. Začasnega udobja v taksiju sem bila zelo vesela. Med vožnjo so se nenadoma zableščale ulične luči, podobne zastrtim žarečim oblam. V gledališče sva dospela tako pozno, da so na odru Izvajali že drugo polovico sporeda. Poslopje je bilo videti kakor pogreznjeno v dremavico, čeprav je bila dvorana nabito polna. Nekdo drugi je imel tudi zamudo; ko sva privozila pred gledališče, je z dolgimi koraki izginil skozi vrata visok, lahno sklonjen mož, podoben Angležu iz boljše družbe. SALE NOVO LETO — ZJUTRAJ »Si srečno prišel domov po naši Silvestrovi kroka-riji?« se je pozanimal gostitelj. »Kaj ne bi,« je rekel prijatelj, »vse je šlo v redu, dokler nisem prišel v domačo ulico. Tedaj mi je nek smrkavec z vso silo stopil na desno roko!« MAŠČEVALNOST Staro devico so hudo užalostili, ko je domači niso povabili na izlet. Naslednjega jutra, ko so se odpravili na pot, jim je bilo nenadoma žal, da bi jo pustili nesrečno in samo doma, pa so jo prosili, naj gr« z njimi »Oh, žal, zdaj je pa že prepozno, pravkar sem molila za dež ...« JUNAK Hollywood. Hiša gori. Nenadoma se požene iz nje mlad mož z dekletom v naročju. »Kako sem vam hvaležna,« jeclja prestrašena igralka v njegovih rokah. »Res ste pogumni...« »Bi rekel,« se odreže mladenič, »saj sem moral prej tri druge, ki so se me oklenile, pretepsti...« LEPA NAVADA »Mici,« je rekla gospodinja novi postrežnici, »pri nas je navada, da si zvečer voščimo lahko noč. Torej preden odidete ...« Zvečer je Mici odprla vrata in zavpila v sobo: »Lahko noč... Zdaj grem spat!« »Tiše, Mici! Ne smete kričati,« so jo poučili. Naslednjega dne je šla gospodinja v opero, mož pa si je pripeljal kolege na tarok. Ob desetih je stopila Mici k mizi in zašepetala: »Gospod, jaz grem zdaj v posteljo...« IZKUŠNJE »Knezova, povejte mi, koliko reber ima moški?« vpraša profesor mlado medicinko. Knezova ne ve in profesor vpraša zato drugo. Ta zdrdra kot stroj. »Jasno, da bo vedela,« se oglasi tedaj nevoščljiva Knezova, »saj je poročena.« Želite brati dobre, zanimive knjige? Želite obogatiti svojo kn.ižn.cu? Nabavite si Icniifje naše založbe Erich Maria Remarque: SLAVOLOK ZMAGE, j — Roman. S spremno besedo o pisatelju. Eno • najbolj branih sodobnih del slovitega pisa- • telja, ki živi zdaj v Ameriki. Knjiga ki jt « bila doslej prevedena že skoraj v vse jezike, ; in ki je vzbudila nenavadno pozornost bral- • cev po vsem svetu. 400 strani. Vezano v celo j platno 630 din (razprodano), kartonirano j 490 din. • John Steinbeck: NEGOTOVA BITKA. — Romar> : S spremno besedo o pisatelju. Z izredno top • lino napisana knjiga, ki nam približuje po- j dobo resnične Amerike. Ta roman je bil T leta 1935 nagrajen kot najboljši roman izpoi : peresa kalifornijskega pisatelja. 246 stran' : Kartonirano 200 din. • John Steinbeck: BISER. — Čudovita zgodba iz t življenja mehiškega ljudstva, pripoved o rev- * ščini, bogastvu in ljubezni. Po tej mojstrovini T slovečega pisatelja so posneli tudi film. 63 * strani. Broširano 50 din. '• • Pearl S. Buck: ZMAJEVO SEME. — Roman. • Eno najlepših del v svetovni književnosti o f življenju in bojih kitajskega človeka. Pisate- ? ljica je bila za svoje književno delo odliko- ? vana z znano Nobelovo nagrado. 30£ sL*ani. ; Kartonirano 230 din. ; Upton Sinclair: MENJALCI. — Roman. Ena naj- * močnejših pripovedi iz sodobnega ameriškega ; življenja izpod peresa slovečega ameriškega • socialnega književnika. 143 strani. Broširano ? 80 din. • • William Saroyan: ČLOVEŠKA KOMEDIJA. — ? Roman. Knjiga, ki ima v sebi nenavadno * mnogo topline, izvrstnega humorja in prave T človečnosti. 148 strani. Kartonirano 120 din. * • Jaroslav Hašek — Karel Vanek: DOBRI VOJAK • SVEJK. — Roman v šestih knjigah Svetovno • znano delo, ki mu ni treba hvale. Vsaka ? knjiga zase se bere popolnoma samostojno. • Broširano po 100 din (1. knjiga razprodana). • • Branko Žužek — Ivan Romih: O FANTU, KI JE j PO SUHEM JADRAL. Prisrčna pesniška sli- i kanica po narodnih motivih, ki je otrobom • v veliko veselje. Broširano 65 din. i Ivo Pirkovič: — PO SLEDOVIH RIMSKE VOL- : KULJE. — Knjiga, ki živahno in napeto : pripoveduje o nenasitnem pohlepu rimske i volkulje. Napisal jo je priznani publicist, ki i temeljito pozna Italijo in metode rimskih j imperialistov. 162 strani. Kartonirano 260 din. : • Josip Edgar Leopold-Lavov: — KARTUZIJA • PLETERJE IN PARTIZANI. — Spomini. S i slikami opremljena knjiga, ki vsebuje zelo • sočno in pz-epričevalno pripovedovanje ugled- ; nega priorja kartuzijskega samostana v Pie- • terjah. Krepko pričevanje o našem narodno- • osvobodilnem boju in o vlogi, ki jo je v njem • imela kartuzija Pleterje. 159 strani. Kartoni- • rano 290 din, vezano v celo platno 395 din. • Branka Jurca: — ... POTEM JE ZMAGALO | ŽIVLJENJE. — Napisano po pripovedovanju • redovnice T. S. Knjiga, ki nudi zanimiv vpo- j gled v resnično življenje nekdanjih nun. i 60 strani. Broširano 85 din. j Enrique Castro Delgado: — TAJNO ŽIVLJENJE ? KOMINTERNE. — »Kako sem izgubil vero T v Moskvo«. Spomini enega izmed vodilnih j udeležencev španske državljanske vojne in j funkcionarjev Kominterne. Izredno zanimiva J knjiga. 271 strani. Kartonirano 250 din. Vse te in še druge knjige, ki jih je izdala f naša založba, dobite v vseh knjigarnah, lahko ? pa jih naročite tudi na naslov: »NAS TISK«, j založniški oddelek, Ljubljana, Tomšičeva ul. 5. ? Oglejte si naše knjige v knjigarnahI ? MED PRIJATELJI Trgovec je povabil prijatelja na proslavo 25-letnice poroke. Razložil mu je, kako bo našel njegovo stanovanje: »Do petega nadstropja se peljete z dvigalom, nato greste na desno po hodniku, na zadnjih vratih ja moja vizitka, s komolcem pritisnite na kljuko in sunite s kolenom v vrata ...« Presenečen ga prijatelj gleda: »Zakaj pa s komolcem in kolenom?« »Vi ste pa dobri!« se izprsi trgovec, »saj menda na boste prišli praznih rok!« Kietel zopet prišel v tiskarno tn naročil nov papir n posetnice: O. Von Kietel Veler-street, 117 '/• Los Angeles Japonski vohum s Šifra v izložbenem oknu Grof von Kietel Je stanoval ^ Avenue blok 300, v °rn najlepših stanovanj tiste« a okraja. Stanovanje je bilo ht ^ Prostorn° in grof sl je iz-d s°bo, ki je imela okna na "vomče( za svoj delovni kabi-e • Vanj ni imel vstopa nihče. 0sPravljati je smel to sobo sa-° grofov nemški služabnik, ° Im ,^e ameriško služabništvo ?r®vlJajo druga dela. V poselim prostorih Park Avenue so barice klepetale o tem, da rof vstaja šele popoldne. So-arica, ki mu je nosila zajtrk sobo, je znala povedati, da r°f po, kavi vedno zelo na-®nčno prebira časopise. Poleg ®ga pa je naročnik tikega ‘evila tehničnih revij. Na noč-1 omarici je imel vedno škarje * atirn ročajem in Je izrezoval e«atere članke. Jasno, da je M*. sobarice zelo zanlrna-t ’ s' grof Izrezuje, toda sa niso mogle dognati, ker je r a. red — nemški sobar — lz« Ke odnašal v tisti zaprti ka- binet, prav tako pa tudi časopise, iz katerih je grof kaj izrezal. Sobarici nista stanovali v hiši, ob 20. uri sta šli. Pač pa so pozneje prihajali Japonci, celo zelo pozno ponoči. Nekateri služabniki, ki so dtanovali v hiši, so ugotovili, da sprejema grof svoje japonske goste v tistem nedotakljivem kabinetu, katerega okna so bila zatemnjena, toda tu in tam se je le prikradel skozi zatemnitev kakšen žarek. Grof Je prihajal v tiskarno vse do sredine marca 1933, ko je sporočil tiskarnarju, da se seli iz New Vorka v Washing-ton in zato potrebuje nove posetnice in pisemski papir: Grof Hermann von Kietel Olben-Tauers Washin(tton, dlstrikt Columbia Grof Je razložil lastniku tiskarne, da ne želi napisati svojega naslova »grof«, češ da Je to za demokratično državo, kot so ZDA, nekam neprimerno. Njegovo delovanje v New Yor-ku pa Je ostalo skrito javnim organom, vendar je prišel pod nadzorstvo FBI, kakor hitro se Je javil na naslov, ki ga je dal tiskati na nove posetnice: Ve-lcrstreet 117K, Los Angeles. To je bila privatna klinika, na katere masivnih vratih je bila pritrjena tablica: 31. XII. 1953 Ko mu Je tiskarnar Izročil novo naročene papirje, je zahteval, naj Jih da v Izložbo, stare pa naj uniči. Po šestih mesecih (pozneje so dognali, da grof In grofica sploh nista odpotovala lz New Vorka, pač pa se je grof pogosto vozil v Washington), Je von KLINIKA DR. FURUSAVT | FBI Je opazoval privatno kliniko dr. Furusave že od leta 1932, ko Je pri prometni nesreči umrl neki Takuja Torij 1, študent filologije na južnokafilor-nijski univerzi. Ko se Je zgodila nesreča, so Japonca odnesli v pogrebni zavod, toda takoj so začeli brneti tefelonl. Japonci iz bližnjih in daljnih krajev so se zanimali, kaj in kako je s Takuja Torijijem, prav za prav z njegovo aktovko in drugimi papirji. Neki uslužbenec pogrebnega zadova je to Javil lo-sangeleškemU oddelku FBI, kjer so naročili, da ne smejo nikomur ničesar izročiti, dokler ne pridejo tja organi protiobveščevalne službe. Ti so ugotovili, da je bil mrtvi Japonec aktivni kapetan-lajtnant japonske lm-peratorske mornarice. Tik po prihodu agentov FBI je spet zabrnel telefon. Ugotovili so, da telefonirajo iz Ve-lerstreeta 117 'A. Po tej sledi so šli dalje. Vsak obiskovalec klinike pa je postal izredno zanimiv objekt za FBI. Tako je postal sumljiv tudi grof von Kietel. Med pacienti, ki so obiskovali dr. Furusava zadnje leto ni bilo niti enega belca. Navadno so pacienti ostali v kliniki nekaj dni, nato pa so odšli. Agenti, ki so opazovali kliniko, so dognali, da so pacienti pri prihodu videti izredno zdravi. Opazovali so vedno bolj natančno in ugotovili, do pacienti odhajajo iz klinike tako, da pridejo v najbližje pristanišče ravno til; pred odhodom kakšnega parnika, ki pelje na Daljni Vzhod. Navadno so potovali v San Francisco. Agenti so vsa^ kega večkrat fotografirali. Zato so imeli posebne fotoaparate, ki so jih lahko skrili v dlani. V primeru, da so lahko fotogra- firali pred odhodom ladje in film tudi razvili, Je posebni kurir nosil razvit film z isto ladjo na Japonsko, kjer ga je izročil ameriškemu agentu, ki ga je že čakal na suhem. V kolikor filma ni bilo moči razviti na suhem, ga je moral kurir kar na ladji. Zato so lahko »paciente« našli tudi na Vzhodu in ugotovili njih Ime In poklic. V vseh primerih so bili pacienti dr. Furusave oficirji japonske mornarice, za katere so že agenti FBI na Japonskem sumili, da so v japonski obveščevalni službi. Nič manj pa se FBI ni zanimala za gospo Sači-ko Furusava, ki je bila aktivistka Federacije ženskih organizacij Južne Kalifornije, katere sedež je bil v hiši št. 177 v Nors San-Pedro Street, poleg tega pa je bila svetnik *enske budistične cerkvene občine »Ko-jasan«, bila med voditeljicami sekcije Patriotskih Japonskih žena, ki so imele sedež na Avenue-Francklin št. 7425, kjer je bil tudi uradni sedež japonskega konzula. FBI Je Imela poseben predal za gospo Sačiko Furusava. Po podatkih, ki so nenehno prihajali lz Japonske in Kalifornije, je bila gospa Sačiko na tem, da bo Igrala vlogo japonske Mate Harri. Leta 1933 je imela najmanj 40 let, vendar je bila videti mnogo mlajša, poleg tega pa je bila zelo lepa. Kože Je bila rumene, vendar je bila podobna Španki. Oblačila pa se je vedno zelo okusno In po zadnji modi. Ko je Sačiko Imela petnajst let, se je vanjo zaljubil japonski mornariški oficir. Čeprav po podatkih FBI, ki Jih lahko imamo za zanesljive, Sačiko pred poroko nikoli ni potovala iz Japonske, je vendar Imela zapadnjaške poglede i. svet — ni se zadovoljila s skromno vlogo japonske žene. Po petih letih zakona je zapustila moža in odpotovala v ZDA, kjer je delala kot sobarica v hotelih Los Angelesa, pozneje pa kot natakarica v restavracijah Little-Tokia, japonske četrti Los Angelesa. V eni teh restavracij je spoznala Takašl Furusava, pridnega mladega japonskega štud-denta medicine, ki je bil precej reven in se je preživljal in študiral s priložnostnimi zaslužki. Lepa natakarica je imela kar dobre prihranke in Furusava Je bil navdušen nad njeno lepoto, dočim je ona spoštovala njegovo pamet. Poročila sta se. Po diplomi je Furusava kmalu dobil sloves zelo dobrega zdravnika in izrednega kirurga. Ljubil je šport, posebno ribolov in golf, tako da so ga člani ribolovnega društva izbrali za predsednika. Po vsem Je bilo videti, da je bil von Kietel v neposrednih in nenehnih stikih z zakoncema na Velerstreetu. Dva dni po njegovem prihodu sta zakonca priredila sprejem na njegovo čast, ki se ga je udeležil sam ataše japonskega konzulata in drugi odličniki. Med von Kiete-lovim bivanjem v kliniki dr. Furusave, so prihajali tja uslužbenci japonskih konzulatov iz Los Angelesa, San Francisca in Portlanda. Pred grofovim odhodom iz Los Angelesa, je gospa Furusava priredila poslovilni večer v Kavafuku Teji, kjer je bil med gosti tudi japonski državljan Momota Okura, predsednik južnokalifornljskih veteranov-Japoncev. Njegov sin Kl-jošl P. Okura je bil »nisej«, Japonec, rojen v ZDA, in je delal kot revizor v komisiji civilnih ustanov v Los Angelesu, kar sicer ni nič navadnega, vendar se je pozneje izkazalo za zelo važno. Von Kietel se je vrnil v New York novembra 1933, skoraj leto dni po svojem prihodu v tiskarno na Hudsonu. FBI se je zanimala po svojem posredniku v Nemčiji, kdo in kaj je von Kietel. Ugotovili so, da je ena vodilnih oseb v organizaciji nemške pomorske obveščevalne službe. Ime je bilo Izmišljeno. Toda bil je pravi pristni nemški aristokrat iz bogate in vplivne družine, ki se je kaj hitro pridružila Hitlerjevi avanturi. V prvi vojni je bil aktivni oficir, pozneje se je ukvarjal s trgovino in bil vedno v obveščevalni službi Nemčije. Nadaljevanj« Nagradni razpis ,.Kolikor znaš - toliko veljaš0 Vsota vseh nagrad 40.000 din Uredništvo »TT« razpisuje ugankarski nagradni razpis »Kolikor znaš, toliko veljaš«. Vsota vseh nagrad znaša 40.000 din. Razpis obsega 6 ugankarskih nalog, ki jih bomo objavili v šestih zaporednih številkah. Prvo nagradno uganko objavimo danes. Ecšitev vsake nagradne uganke bo prinesla reševalcu dolo-{eno število točk, ki jih bo lahko sam ugotovil. Nagrade si bodo priborili tisti reševalci, ki bodo zbrali največ točk. Ce bo imele več reševalcev enako število točk, si bodo razdelili toliko nagrad, kolikor jih odpade nanje. (Na primer: štirje reševalci, ki pridejo v poštev za nagrade, dosežejo enako število točk, reeimo 800. V poštev pridejo za 15. do 18. nagrado. Zneski nagrad se seštejejo in delijo s štiri. S tako izračunanim zneskom bo potem nagrajen vsak izmed te četvorice). Žreb bo odločal le, če bo za nagrade več enako upravičenih reševalcev, kakor je razpisanih nagrad. (Na primer: Po doseženih točkah Je razdeljenih že 76 nagrad. Ostanejo še štiri, za katere se poteguje kar 6 reševalcev, ker je vsak izmed njih dosegel enako število točk. Samo v tem primeru bo odločil žreb, katera dva reševalca bosta odpadla. Nagrade so naslednje: 1. nagrada 5040 din, 2. nagrada 4000 din, 3. nagrada 2000 din, 4. do 10. nagrada 1000 din, 11. do 20 nagrada 500 din, 21. do 35. nagrada 400 din, 36. do 55. nagrada 800 din, 56. do 80. nagrada 200 din. — Skupaj 80 nagrad v vrednosti 40.000 din. Vsak reševalec bo moral k svojim rešitvam priložiti tudi lest kuponov, ki bodo objavljeni hkrati z nagradnimi ugankami. Rok za pošiljanje rešitev bomo objavili po izidu zadnje nagradne uganke. Posameznih rešitev ne bomo sprejemali in upoštevali. Rešitve bo pregledala posebna komisija, v katero bomo povabili tudi zastopnike iz vrst reševalcev. Njene odločitve bodo V morebitnih spornih primerih dokončne. Prva nagradna uganka tega razpisa je naslednja: Samo^lasniška izoolnievanka V vodoravne vrste lika vpišite besede različnega pomena, pri čemer upoštevajte črke pregovora »Kolikor znaš, toliko veljaš«. Hkrati upoštevajte še naslednje: 1. Besede ne smejo biti kakršnakoli osebna imena in priimki, niti imena zemljepisnih pojmov (mest, vasi, držav, rek, gorovij itd.), zgodovinskih oseb, literarnih del, podjetij in podobno. Besede tudi ne smejo biti pridevniki, ki so Izpeljani iz teh imen. Uporaba drugih pridevnikov Je dopustna. 2. Besede ne smejo biti vzete iz narečja, biti morajo take, ki jih pravopis priznava kot uporabne v knjižni slovenščini. 3. Tuje besede lahko vpišete le, če jih uporabljamo v našem vsakdanjem govoru in Jih pravopis dopušča. 4. Vse besede smete uporabiti le v prvem sklonu vseh števil oziroma glagole v 1. osebi ednine in nedoločniku. Deležniki niso dopustni. Napisati Jih morate v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili. Nobena, beseda se ne sme ponavljati. Ko ste lik Izpolnili z ustrezajočimi besedami, zapišite v navpično razpredelnico na desni strani lika še oceno posameznih besed v točkah. Besede ocenite po samoglasnikih, ki jih vsebujejo, in sicer štejete za vsak a T točk za vsak e 8 točk za vsak 1 * točk za vsak o 8 *«čk za vsak u 8 točk L — K O -— — j n r L 1 H K 1 O n R 5 Z L N i A 1 1 i “I n T 1 i C p 4 L L 1 1 i K O J V n L E L i, 1 J r A i i\ i i □ Skupaj točk: KOLIKOR ZN AS TOLIKO VELJAŠ! KUPON ŠTEVILKA 1 Ce ste na primer v lik vpisali besedo »čebelar«, ki vsebuje samoglasnike e, e in a, boste v skladu z zgornjo oceno šteli za vsak e po 6 in za a 7 točk, ali skupno 19 točk, ki Jih boste tudi zapisali v ustrezajoče polje v isti vodoravni vrsti navpične raz-predelnice. Za besedo »neokoren« bi si zapisali po istih pravilih 20 točk itd. Seveda pridejo pri oceni v poštev tudi samoglasniki, ki smo jih zapisali že mi, ko smo v osrednjo navpično vrsto napisali pregovor. Ko ste tako ocenili vse besede, seštejte posamezne ocene v skupno vsoto pod črto. Tako z besedami in ocenami Izpolnjen lik boste ob koncu tekmovanja poslali kot svojo rešitev, h kateri boste priložili tudi današnji kupon. Ves lik smete seveda tudi prerisati na poseben kos papirja. Skrivnost naravnega poroda Lahko se naučimo roditi otroke z lahkoto in malenkostnimi bole- rijo očesa, usta in ušesa, kdaj se činami. Metoda naravnega poroda — v nasprotju z ameriško aneste- oblikujejo prsti na roki in nogi, zijo — je bila najprej uvedena v Angliji. Po letu 1947 je našla že kdaj je pokažejo spolni znaki, na tisoče srečnih privrženk. In če pričakujete otroka, preberite kaj nam o njej piše mati treh otrok iz Anglije. Rodila bom! »Rodili boste otroka,« mi je rekla moja mlada zdravnica. »Iz srca vam čestitam! Zavidam vam.« »Zavidate mi?« Zaenkrat se mi nikakor ni posrečilo, da bi se veselila novega otroka, mislila sem le na finančno obremenitev, na težave nosečnosti in na bolečine poroda. porodu ne bo na razpolago noben zasebni zdravnik. Vse to se je glasilo kakor nekakšno izzivanje. Zdelo se mi ie, kakor da mi je hotel dr. Nizon reči: »V moji bolnišnici ni nobenih privilegijev. Tu velja nekaj le znanost, pred katero so vse ženske, pa naj bodo revne ali bogate, popolnoma enake. »Spre- Naučile smo se določiti dolžino in težo naših otrok. Spoznale smo, kako važno je, da se pravimo hranimo in da živimo pametno. - Zakaj se ne odločite za metodo jela sem njegove besede z nekakš naravnega poroda?« je nadaljevala nim občutkom ponosa in rado- moja zdravnica. Če se javite pri vednosti. Health Service, vam celo ne bo treba ničesar plačati.« Metoda naravnega poroda? Bila sem skeptična, kajti v mojem ušesu je to zvenelo kakor kakšna modna zadeva, ki bo po letih zopet izginila. Tudi moji prijatelji so bili prav tako skeptični. Eden ie dejal, da pomeni naravni porod, da prepustimo vse naravnemu toku in se odpovemo vsem medikamentom. Drugi je zopet zatrjeval nasprotno, da pomeni neke vrste hipnotičnega stanja v transu. Tretji ie bil zopet prepričan, da je naravni porod preostanek puri-anskih nazorov, ki zahtevajo, da e treba otroke roditi, v bolečinah ter da je za nas dobro, če jih stoično prenašamo. Prvi stik Prav, prav,« je rekla moja zdravnica, ko sem se vrnila k njej, »storite, kar hočete. Le pojdite raje v privatno kliniko in zapravljajte brez potrebe denar. To pa sami se boste vam zagotovim: Priprave 2e od prvih konsultacij naprej sem spoznala prednosti Klinika, v Pouk S fizioterapistom smo te učile, nadzorovati nase mišice in jih imeti v oblasti. Naučile smo se veibati milice, ki jih bomo med porodom najbolj uporabljale. Učile smo se preprečevati bolečine v kriiu. Učile smo se prilagoditi se pri hoji in stoji rasti otroka Učile smo se opravljati gospodinjska dela 2 najmanjšo porabo časa in z najmanjšim naporom. Leiale smo na gumijastih žimnicah in se učile sproščati. Predvsem pa smo se učile Moj otrok se rodi Ko je prišlo že tako daleč 'n sem se ob 2. zjutraj pe jala po tihih londonskih ulicah, sem pričakovala bližajoči se dogodek z največjim zaupanjem. Vedela sem, da sem zelo dobro pripravljena. Uro kasneje sem zagotovila babici, da se odlično počutim in da trenutno ne potrebujem njene pomoči. Na levici se je svetilo skozi okno bledo jutranje nebo. Dan se je začenjal. Bilo je pol štirih. Nekaj jokajočih dojenčkov v bližnjem oddelku za novorojenčke me je napravilo nestrpno. Ali ne bo kmalu tudi moj otrok v njihovem zboru? Bolečine so se pojavljale vsakih devet, nato vsaite štiri minute. Globoko trebušno dihanje, ki sem se ga tako dolgo učila, se je izkazalo kot velika pomoč. Dokler so se mi posrečili veliki dihljaji sem imela nadzor-stvo nad bolečinami, in med_ bolečinami sem si s sproščajočimi boljšem znanju svoje naravno telesne in duševne moči ter povezujoč jih z znanstvenimi izsledki, rodijo otroke z najmanjšimi možnimi bolečinami in z največjim veseljem ter zadovoljstvom. Stara modrost je, da je treba pravilno dihati, obvladati svoje mišice in odstranjevati bolečine s sprošče-njem. 2ene XX. stoletja se je morajo znova naučiti. Kathleen White dveh pomembnih faz dihanja: vajami pridobila novih moči. globokega in dolgega trebus- - nega dihanja med odpirajo- Veibanje dihanja z boki katero sem skoraj devet mesecev redno zahajala zaradi nadzorstva, je bila polna življenja in zanimivih ljudi. Med tem ko sem čakala, da bi bila presvetljena in da bi raziskali mojo kri, srce in seč, sem govorila z ženskami vseh stanov in dežel. Večina jih je pričakovala prvega otroka. Skoraj vse so bile zelo mlade. Večina med njimi je bila revna. Če niso bile zaposlene, so dobile kot prvo pomoč državni čimi popadki in kratkega prsnega dihanja za stiskajoče popadke. Trenirale smo za porod kakor atlet za svoj tek. Ko je bil pouk končan, smo lahko sprožile pogovor o naših osebnih težavah. 2enske, ki jih je napadel nevrotični strah, so poslali v psihološko posvetovalnico bolnišnice. Med temi našimi urami nam niso nikoli tvezli, da bo naš porod potekel popolnoma brez bolečin. Nova metoda je hotela predvsem spremeniti naš odnos, našo usmeritev. Obljubljala je, da bo bistveno zmanjšala bole- /'^3T). Veibanje prsnega in trebušnega dihanja, hi je pri porodu v veliko pomoč in Ujša bolečine Babica je prihajala in odhajala. Pojavil se je zdravnik. Dobila sem omamno masko, ki pa sem jo držala tako, da nisem mogla preslišati nobenega navodila. Babica mi je dajala razne majhne nasve-e in vedno znova ugotavljala lego otroka. Naročila mi je, naj najprej počasi in globoko, nato pa lahko in hitro diham. Gledala sem njo in zdravnika kakor skozi somrak, spoznala pa sem oba in nisem pozabila, da vsi skupaj delamo za isti smoter. »Še nekaj minut,« je dejal zdravnik. »Sodelujte prosim še enkrat krepko.« Čez nekaj časa sem sedla in z veseljem ugotovila, da sem rodila sina. Babica ga je zavila v belo plenico, mi dala culo v roke, mi potisnila telefon v bližino in rekla: »Dajte, da bo vaš mož slišal, kako njegov sin kriči...« Bilo je ob ool petih zjutraj nekega lepega majskega jutra. SREČNO NOVO IN USPEŠNO LETO 1954 teli BRIVSKO - FRIZERSKO PODJETJE LJUBLJANA s svojimi poslovalnicami Kidričeva ulica 6 Kardeljeva ulica Gradišče 4 Dalmatinova ulica 13 oropali pomembne izkušnje. Metoda naravnega poroda vas prosvetli bolj kakor ducat učenih knjig o porodni pomoči.« Njeno navdušenje me je okužilo. Končno, saj ni bila le dobra zdravnica, temveč tudi mati treh otrok, ki jih je vse rodila po tej metodi. Dala mi je seboj pismo za univerzitetno bolnišnico v Londonu. Teden dni kasneje sem šla na pot. Klinika stoji v revnejšem delu mesta, med mogočnimi trgovinami s pohištvom na Tottenham Court Roadu in nekdaj tako cvetočimi vrtovi ter vilami Bloomsburyja. V grdem viktorianskem poslopju sem prvič govorila z dr. Nixonom, ki se od leta 1947 v okviru angleškega Health Servicea neutrudno zavzema za to novo metodo. Posvaril me je,_ da zahtevajo kon-sultacije v njegovi bolnišnici čakanje v dolgi vrsti in da mi pri Smisel, smoter in vzroki bon za 8 funtov. Druge so lahko čine, če bomo v zameno odložil* Ko danes, pol leta kasneje, pe- £ g V 3 Š O 11690 v mesecih ko so bile nesposobne ves strah. Zagotavljala nun je, stujem zdravega m ve**leS* * za delo, zahtevale nadomestek za da sproži porodne bolečme več:- otroka, se velikokrat spom ji gportn|ce Jn ljubiteljice sonca izDadlo mezdo ali plačo. noma strah, ki ga mladi zen: tega velikega doživetja. Bila se varujte svojo kožo z mastnimi D etni zdravniki so aam p-ed- vlivajo prijateljice, matere in tz- v dvomu o novi metodi, danes pa krprnami. ki učinkuieio elobo- pri ženskah, kajti tudi opojnega plina. »-"o “<* •—i~ e- - ------ - Koža z velikimi znojnicami pisali pravilno hranjenje in nam pojasnili, kako je mogoče z racio-niranimi živili pripraviti okusna jedila. Dobra kuha, pravilna jed, izdatna nega telesa: le kje bo konec nasvetov klinike?^ Na vsak način ne možje so bili pritegnjeni v posvetovanja in povabljeni k predavanjem, kimaj bi vzbudila njihovo zanimanje, vnemo in pripravljenost pomagati. V enaki meri, kakor so jim postajala dogajanja v ženskem telesu jasna in razumljiva, je rasel tudi njihov občutek odgovornosti in — ponosa! Sovražniki naravnega poroda Največji sovražniki t« nove metode so: strah, praznoverje, pretirana sramežljivost in neznanje. Glavna sestra te ženske klinike nam je pojasnila, da ustvarja strah določene napetosti, zaradi česar (»stanejo toge (negibke) tiste mišice, ki bi morale biti med porodom sproščene. Pojasnila nam je fiziološka dogajanja med nosečnostjo. Zvedele smo, kako raste embrio, v katerem mesecu se tvo- ročilo. Pripovedovala nam je o zdravilu »Pethedine«, ki ga bomo jemale v prvem stadiju bolečin. Predstavljene smo bile narkozne-mu zdravniku, ki nas je poučil o položitvi maske in vdihavanju priznavam, da je naravni boj proti strahu, neznanju in praznoverju vse kaj drugega kot modna zadeva. Ker ni narkoze, ki ne bi bila nenevarna za mater in otroka, navaja nova metoda ženske, da izkoristijo po svojem naj- kremami, ki učinkujejo globoko, in z oljnimi ovitki. Tu je uspešna borba možna le pred nastopom gub. V nagubano, usnju podobno kožo ne moreta prodreti niti najboljša krema niti najfinejše olje. Novo komično sredstvo TEINT BELL — lepotilna maska napravi tvoj obraz svež in mladosten — Dobi »e v trgovinah ■ kozmetiko >•..»..»..«—«..«..«..«..«..»..» je zelo dobrodošla za prah in umazanijo. Posledica so zajedavci in spuščaji. Učinkovita je obrazna maska: dve do tri čajne žličke ječmenove moke, deset kapljic benzoe tinkture, deset kapljic limoninega soka, dve do tri jedilne žlice kadu-ljinega zavretka. % revije večernih oblek Nikjer na naši celini ni modna obrt tako razvita, in strokovno na višku kakor v Parizu. Zato ni čuda, da si je Pariz osvojil vodilno vlogo v modi. Pariz daje pobude in vse žen-stvo mu sledi — seveda v mejah finančnih možnosti. 12 13®- XII. 1953 Vodilna modna podjetja kakor Lanvin — Caitillo, Dior, Fath, Balmain, Balenciaga, Korgan itd., neredko prirejajo modne revije, na katerih se zbira mednarodno občinstvo. Ena takih revij je bila posvečena večernim toaletam, kakršne nam kaže slika. Letošnja moda večernih toalet si prizadeva idealizirati silhueto ženskega telesa in mu dali mehko linijo. Krila so dolga, v gube padajoča ali nabra- na ter tako liroka, da so često podobna že krinolinam. Telovniki so tesno prilegajoči, dekolteji simetrični ter tu in tam okraieni s čipkami, itra-som, pajetami ali zlato vezenino, ki pa lahko krasi tudi krilo. Popolnoma bele toalete so zelo moderne. Ravno tako belo črna barvna kombinacija s her-melinovimi repki itd. Parižanke trdijo, da moikim zelo ugaja če so žene ogrnjene v krmno. Zato nosijo k večernim toaletam »tole, bolero jopice In razne druge vrste ogrinjal is krzna polarne lisice ali hermelina. Poleg bele ln črne barve ln svile Je za večerne toalete moderen turkizno zeleni taft, ali sinje modri saten, pa tudi ognjeno rdeč velur, kakor oranžni muselln, granatni voal ln večbarvni tlL Praktični nasveti Kadar čistimo madeže z benci* nom, se nam radio zgodi, da nastanejo okoli očiščenega mesu umazani kolobarji, ki morda še bolj opozarjal jo nase, kakor madež sam. Pojavljanje teh kolobarjev preprečimo tako, da vržemo v bencin ščepec soli. Glavobol zaradi duševnih naporov. Če vas boli glava, ker ste veliko duševno delali, vam bo pomagal zvretek baldrijana. Izpijte ga vsak dan dve do eri skodelice, ter uživajte mnogo gorčice. Da so baldiijanove kapljice uspešno sredstvo za pomirjanje živcev in srca, je znano. Vzamemo jih na sladkorju, na katerega nakapamo 10 do 30 kapljic baldrijana. Po bolezni ste suhi in slabotni, radi bi se okrepili in odebelili. Poskusite naslednji recept: izpijte vsako jutro pred zajtrkom skodelico vročega mleka v katerega ste vliili žbco raztopljene masti ali masla. Isto napravite zvečer, preden greste spat. Če prija vašemu okusu lahko mleko tudi osolite. Pravijo, da boste presenečeni zaradi naglega uspeha: v 14 dneh se boste zredili najmanj za 1 kilogram kasneje pa ie več. EHBH! \\ ■? . Stoii kaaftu. Y •; I JiA, MlkjUjČJtG. JjGUtuuuz flvLMGCe^/ecjct^eteitkiA, /uigvusgc£go' /tneje. Stotu*, * ifte favuunčlejjjGHM u ___—/ ke/t vanje s . tem 'zajamčena kmuteta itt žcmco. j .»•• .•»«•»••» .•..•««•« želi vsem podjetjem ustanovam in organizacijam mnogo uspeha pri izgradnji socialističnega gospodarstva t ! * t a V NOVEM LETU 1954 •+»«•• *•»«•»••• »♦••••••• ••••#«••• »#•••*••• »••••••*• ••»•••••• ••••#•••• »••••»»•• ••••••»•«< . •»»•». 4 tonik j a ~ . p ijbu A*' 1 • jmi 'V 4 VSEH DROGERIJAH! zbudil veliko zanimanje,, pri gledaliških direktorjih, ki so tedaj nanj kar Davalili. Njegovo komedijo »Naši boljši« so naj- MW//- GORILNIŠPiRIT Iffi&l PARKETNO LOŠČILO DOBITE V VSEH NAŽIH DROGERIJAH Tekstilna tovarna i 1 W. Somerset Maugham: (po snecito Ajdovščino j za kar sem si v življenju prizadeval 2eli i VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM j SREČNO IN USPEHOV POLNO | novo leto 1954 »iHtnli •••■«•••• •••••••♦• •••»•» ••«■••••• •••••«. .•»«•••• >••••««• ••••#• VSEM NAŠIM DOBAVITELJEM j MLEKA, NAŠIM ODJEMALCEM IN t VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU f ZELI srečno Novo leto 1954 podjetje pri OZZ SEŽANA V razkošni mavrski vili na A žarni obali francoske Riviere preživlja preostala leta svojega življenja eden najslavnejših angleških pisateljev, W. .Somerset Maugham. Tudi zdaj, ko mu manjka le še nekaj mesecev do osemdesetletnice, je Maugham še svež starec, ki je ohranil svoje posebnosti. Ena najznačilnejših je pač skrb, da bi živel kar najbolj udobno in da bi užil kar največ redkih lepot. Maugham zna tudi še kot 80-letnik življenje uživati! SE VEDNO PRI DELU Vsak dan ob isti uri obhodi Maugham pravljične vrtove, ki obdajajo njegovo vilo in segajo vse do morske obale. Nato se vselej ob isti uri vrne v delovno sobOji kjer se loti pisanja. Maugham ni nikoli: brez literarnih načrtov. Kamorkoli se J T i trgovsko podjetje iNANOS j POSTOJNA f SEDE2 PRESTRANEK 2ELI VSEM SVOJIM i ODJEMALCEM 1 srečno Novo leto 1954 m t Trgovsko p o d|e 11 • KMETIJSKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV Zadružnih ILIRSKA BISTRICA Zeli VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO Novo leto 1954 Angleški pisatelj W. Somerset Maugham je dober poznavalec svetovne literature. V svoji vili na francoski Rivieri ima veliko knjižnico, kjer presedi precejšen del svojega delovnega dne. ozre, mu življenje samo nudi toliko snovi in že tako izoblikovanih, da- se mu kar-same vsiljujejo v pero, pa najsi so se dogodile v Londonu, na Malaji ali na Kitajskem. Maugham je kot pisatelj dosleden realist, ki razume življenje v všaki obliki in se ga ne boji upodobiti tudi od najbolj brutalne strani. Za izbiro snovi torej ni preveč tankočuten, zato pa je eden najplodovitejših pisateljev današnjih dni... ... IN EDEN NAJBOGATEJ5IH Maugham je doslej izdal okrog 25 milijonov izvodov svojih številnih knjig. Vsako leto jih gre med ljudi po več stotisoč. Pri tem je zaslužil nič manj kot 1 milijon funtov in to kljub temu, da mu država vzame 90Vo izkupička za razne takse ... Vseeno, tako bogastvo se je doslej posrečilo zaslužiti le malokateremu pisatelju na svetu ... USPEHI... Maugham je eden najpopularnejših angleških pisateljev. Sprva je doživlja! velik uspeh kot dramatik. Ze 1. 1907 je prej igrali v New Torku. To je bila duhovita satira na »boljšo« družbo, ki je zadela v živo. Medtem ko j«, v gledališču še bila predstava, so zunaj na cesti postopači že prodajali listke z imeni tistih, ki jih je komedija razgaljala. Nastalo je veliko vznemirjenje, komedijo pa so proglasili za pamflet. Kakor koli že, kritiki so priznali Maughama, da .je svoje »lutke« mojstrsko vodil in da je njegova komedija vredna, da jo literarna zgodovina postavi poleg nesmrtne Sheridanove »Sole obrekovanja«. ... IN NEUSPEHI Maugham pa je večkrat doživel tudi neuspehe, ki so njegovo občutljivost hudo prizadeli. L. 1933 ga je publika izžvižgala in tedaj je užaljen sklenil, da za gledališče ne bo več pisal. Odločil se je, da bo odslej pisal le romane in novele, ker je čitajoče občinstvo manj predrzno in manj nestalno, kot gledališko. In še nekaj. Izdajanje knjig je tudi mnogo donosnejše... SAM O SEBI: NISEM PRVOVRSTEN PISATELJ Bralci se še vedno sprašujejo: »Kakšen pisatelj je pravzaprav Maugham? Ali spada med dobre pisatelje?« Odgovor je res zapleten. Ljudje ga sicer radi in veliko bero, toda kritika je včasih z njim zelo ostra. Očita mu cinizem iu grobost, včasih celo banalnost. Priznava mu sicer izredno pisateljsko spretnost in domiselnost, nekateri pravijo — pravo obrtno spretnost Maugham pa odkritosrčno pravi o samem sebi: »Nisem ravno prvovrsten pisatelj, gotovo pa sem prvi v drugi vrsti.« BEG PRED VOJNO Leta 1940, ko so Nemci vkorakali v Francijo, je Maugham na Rivieri nenadoma okrog sebe zaslišal samo nemško govorjenje. Maugham, ki je zelo rahel človek, je zbral ves pogum, ki mu je še ostal, in se vkrcal na majhno angleško ladjo, ki je vozila premog. Toda preden je zagledal Anglijo, je poteklo 40 dni, polnih strahu in pomanjkanja. Nekaj trenutkov porabe mu je prineslo le igranje pasianse, kar ga je naučila neka stara ženska, ki se je vozila na isti ladji. Poslej je ta igra postala njegova nepogrešljiva vsakodnevna zabava. STAREC PRVIČ PRED FILMSKO . KAMERO Filmski producenti so se pred leti odložili, da bodo posneli nekaj Maughamo-vih novel na filmsko platno. (Naši bralci :Se gotovo»še spominjajo obeh filmov »Trio« in »Encore«. ki smo jih gledali v Ljubljani). Povabili so Maughama, naj bi na začetku filma' sam povedal nekaj uvodnih besed. Mož pa se je v luči reflektorjev popolnoma zmedel. Sam pravi: »Nisem si mogel misliti, da si je tako težko zapomniti nekaj besed Toda ko so prižgali luči, sem pozabil vsako besedo. Potem so mi . rekli, ihaj se nasmehnem. Poskusil sem pač’ kakor sem najboljt? vedel in znal.« Filmski debut skoraj 80-letnega pisatelja torej ni bil brez začetniških težav! POGLED NAZAJ Mož v platneni obleki, ki se dan za dnem sprehaja po vrtovih mavrske vile na Rivieri in ki kljub svoji starosti še vsak dan plava v čudovitem bazenu sredi* vrta, ima za seboj bogato preteklost. Danes je kar težko verjeti dejstvu, da je šV&jo- prvo novelo objavil nekaj let pred ; bursko vojno, 1. 1897. Tej,- je sledila dolga vista Tomanov, novel in iger zelo različne Htetarhe vrednosti. Zdaj, ko' ga že včasih obidejo malce sentimentalne misli o »vsem minljivem«, je uredil že zbirko svojih izbranih novel, ki bodo izšle /a njegovo 80-letnico. Bo ta knjiga pomenila zaključek njegovega literarnega dela? Kakorkoli že. Maugham je sam s seboj zadovo-saj pravi: »V življenju se mi je po-vse, za kar sem se kdajkoli priza-in storil sem vsč, kar sem kdaj PRAZNIK v Šentjakobskem GLEDALIŠČU V LJUBLJANI Janko Moser praznuj« 25 let svojega amaterskege dela pri šentjakobskem gledališču. ■ Ima skoraj 120( nastopov v 130 vi o gah. Gledalci gi poznajo kot priljubljenega komika. ILIRSKA BISTRICA BRZOJAVNI NASLOV: »LESONIT« TELEFON: ILIRSKA BISTRICA 30 ILIRSKA BISTRICA UPORABLJA LESONIT ZA IZDELAVO POHIŠTVA, RAZNE OPREME i. L d. UPORABLJA LESONIT ZA OPREMO STANOVANJ, LOKALOV, ZA OBLAGANJE STEN, STROPOV IN PODOV, ZA STREHE, ZA AKUSTIČNO IN TOPLOTNO IZOLACIJO... INDUSTRIJA: UPORABLJA LESONIT ZA NAJRAZLIČNEJŠE INDUSTRIJSKE NAPRAVE IN OPREMO, ZA IZDELAVO IN opremo Železniških vagonov, ladijskih PROSTOROV, ZA IZDELAVO AVTOBUSNIH IN AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ, PRIKOLIC, ZA OPREMO RAZSTAVNIH PROSTOROV NA DOMAČIH IN TUJIH MEDNARODNIH VELESEJMIH, RAZSTAVAH i. t. d. PROIZVAJA KAKOVOSTNE LESOVINSKE PLOSCE V TRDI, POLTRDI IN POROZNI (IZOLIRNI)IZDELAVI. OBIČAJNA STANDARDNA DIMENZIJA 5200 x 1700 mm, DEBELI NA: 3—5 mm, IZOLIRKA OD 8—12 mm KVALITETA LESONITA ILIRSKA BISTRICA OSVAJA INOZEMSKA, ZAHODNOEVROPSKA TRŽIŠČA, TRŽlSCA BLIŽNJEGA IN DALJNEGA VZHODA IN DRUGA! VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ŽELIMO SREČNO IN USPEHA POLNO LETO 1954 Nekega zimskega jutra leta 1905 te je najavil pri l°ndonskem menažerju Josuahu Brownu Italijan Ricordi. »Potrebujem pritlikavca, ki bi lahko nastopal kot otrok madame Butterfly. Lutke ne moremo uporabiti, kar se mora otrok gibati po odru, a po vaših zakonih }e °trokom prepovedano nastopati na odru. Toda potrebujemo zelo majhnega pritlikavca, ker dete v open f1, staro niti dve leti. Ali mi lahko preskrbite nekaj takega?« . »Imam ga,« je odgovoril Brown, »in prepričan sem, Qa manjšega pritlikavca ne bi našli na celem svetu, a star je že osemnajst let.« . Pogled na bedno, iznakaženo bitje je bil dovolj, da J« Ricordi občutil gnus. Pritlikavcu je bilo ime Jim. »Nemogoče,« je bila njegova prva misel. A potem: ‘Zakaj ne? Lasulja, šminka, mali kimono in vse bo, «akor je treba. Samo to bom moral paziti, da ga Emma Destinova ne bo videla brez šminke.« »Našel sem vam dete,« je rekel malo pozneje Deanovi. »To je neki pritlikavec,* toda ko je videl, da P }o ni prijetno, je dodal: »Vi ga boste videli vedno asminkanega in oblečenega kot otroka.« Jim je bil že nekoliko starejši, ko so ga njegovi arši, delavci iz Kenta, prodali menažerju, zato je bil , ?lj očarljiv kot ostali. Cesto je v sanjah videl vilo, 1 se je približala njegovi postelji in rekla: »Zrasti.« w on je zrastel in postal tak kot ostali ljudje. t Jim se ni dal zmesti. Poznal je garderobo, lasulje, rmnke in kostume. A ko se je zagledal v ogledalu, oblečen v majbon kimono, je bil presenečen nad spremembo. Iz ogledala ga je gledalo ljubko japonsko dete Mongolski videz, ki ga je drugače kazil, je pomagal. a ie bila maska videti resnična. .. Pred začetkom drugega dejanja so ga peljali na oaer. »Sedaj te bom predstavil tvoji partnerki,« se je po-ahl Ricordi. »Saj to je očarljiv otrok,« je vzkliknila Emma in Ka prisrčno objela. . »Star je osemnajst let,« je pristavil Ricordi v italijanščini. Ona se je nasmehnila in rekla: »Palček!« Jim je razumel ta razgovor, nekoč je bil z grupo na gostovanju v Benetkah. Predstava je dosegla ogromen uspeh in gostovanje Je nadaljevalo več tednov. Vsak večer je držala IZ SPOMINOV rnrne JJesiinove slavna pevka pritlikavca v svojem naročju. Z roko je božaje drsela preko japonske lasulje, pod katero pa je njegova iznakažena glava vendar čutila njeno ljubkovanje. Vsak večer je čutil dah njenih poljubov na svojem čelu. To so bili seveda samo gledališki poljubi, a on jih je vseeno čutil. Vsak večer ga je privijala k sebi, kot privija mati svojega otroka — ali žena svojega ljubimca. B Potem, ko se je zavesa zadnjikrat spustila in je utihnilo ploskanje navdušenega občinstva, je odšel v garderobo. ' Vsi so vedeli, da je Jim zaljubljen v Rmimo, Lažen nje same. Nihče ji ni tega povedal. Zakaj tudi. To bi jo lahko samo zmedlo v igri. Tako se je privadila na to malo bitje, da ga je res imela za majhnega otroka. Stvarnost, da je to osemnajstletni pritlikavec, ji je iiiiiiHmiimuumniiiimiii! I Madame Butterily in njeno dete | Ona ni oklevala. Pristopila je k njemu z besedami: »Moram se posloviti od tebe. Mnogo si pripomogel k mojemu uspehu. Tukaj je moja slika, da me ne boš pozabil!« Jim ni mogel izdaviti niti besede, drhtel je po vsem telesu, ko jo je gledal z obupanimi očmi prestrašene živali. »Na svidenje, Jim!« je rekla umetnica in mu dala roko. Bila je to smešna in grozna, a mogoče zato zelo presenetljiva kretnja. Po dveh letih je Emma Destinova spet prišla gostovat. Takoj, ko je dospela, je naročila impresariju, naj povpraša po Jimu. »Izginil je,« je obvestil, »in nihče več ga ni videl od zadnje predstave Madame Butterfly. Policija meni, da je utonil v Temzi. Na obali so našli nekaj rdečih vrtnic. Pravijo, da so ga videli tisti večer ob Temzi s temi vrtnicami v roki. Njegovega trupla niso nikoli našli. Temza ga ni vrnila. Temza je ogromna reka,« Je končal pripovedovanje, »izliva Se v morje, a on, siromak, je bil tako majhen.« Četrtek, 31. KU. 1953 IiitiiimiiiiiiiiuiHiiiiiiiiinHiiHiiiiiiuniniiiiiiHMfciiiiiiiMiiiiiti|iiiiiiBiui »Kaj ti je, Jim?« je vprašala nekega dne pevka. »Prve večere je šlo vse odlično, sedaj si pa nenadoma postal trd, kot da si lesen.« »Oprostite,« je rekel Jim, »tega ne bom več storil!« Ah, bilo je vhllko laže biti lesen, kot se povsem prižeti, tako blizu, kot se še nikomur v življenju ni prižel. Vseeno se je nekega dne zgodilo to, na kar ni nihče pomislil. Jim se je zaljubil v primadono Emmo De-stinovo. Ricordi in Arnoldo Fraccarini, ki sta spremljala Puccinija'v Eondbn in ki sta ’povedala to zgodbo, sta to opazila že po nekaj dnevih. Proti koncu gostovanja so zvedeli za to že vsi gledališki delavci. Vsi so postali z njim ljubeznivi, celo pomočnik šefa, ki ga je spočetka samo zasmehoval. Za Jima pa je bila ta ljubeznivost hujše mučenje kot najbolj surovo zasmehovanje. Jim se je zavedel,’da je nakaza in strašilo. To je bilo usmiljenje, ki se ne da prenesti, usmiljenje, ki se poklanja obupancu in ki pomeni: opusti vsako upanje, pa tudi sanje o upanju. »Mali, ne drži se tako grdo!« mu je rekla pevka, ki je pela služabnico Suzuki, preden ga je nesla na oder. da ga preda madame Butterfly. Ko je odigral svojo vlogo, ni odšel v garderobo marveč se je skril za kulise, od kOder je lahko opazoval člavno oboževano pevko, kako polnih rok cvetja odhaja po koncu dejanja z odra. HmiiiiimiiiiiHiliiiiiiliiiiiMiiimiiiiHimmiMiiiumiiiuiiiiiiitiiHUiiiiininMiiitiinui iNHiiHiiuinTi popolnoma Izginila iz vida. Približevale so se poslednje predstave. Na poslovilni predstavi so se Jimu udrle solze, ki jih ni mogel več zadrževati. »Kakšna škoda.« mu je rekla umetnica, »da si tako majhno bitje. Lahko bi postal velik igralec, tako sijajno še vživi j aš v svoje vloge.« Ko je umetnica, vsa opojena od ogromnega uspeha, sedela v svoji garderobi, prenapolnjeni s cvetjem, je vstopil Ricordi, da bi ji čestital. »Toda o vašem največjem uspehu ne veste ničesar!« Vprašujoče ga je pogledala. »Jim, pritlikavec se je v vas nesmrtno zaljubil!« Povedal ji je vse, kar so opazili on in vsi ostali. »Moj bog!« je vzkliknila Emma, »zakaj mi ni tega nihče prej povedal? Ce bi jaz to prej slutila. Ubogi malček! Nikakor ne sme oditi brez slovesa!« h Vzela je eno svojih slik in napisala na hrbtno stran: »Svojemu malemu dragemu partnerju v spomin!« Pograbila je velik šopek rdečih vrtnic in rekla: »Naprej, Ricordi, pokažite mi, kje je njegova garderoba!« Jim je že odložil masko, ko je vstopila Emma s šopkom rdečih vrtnic. Krik groze se je iztrgal iz njegovih ust. , Unjetnici se je posrečilo skriti gnus, ki ga je motal vsakdo občutiti ob pogledu na to malo nakaza Bernard Blier, francoski igralec št. 1 Vse njegove vloge so skoraj same od sebe nepozabni značaji, če je to že šofer taksija, učitelj ali gostilničar. Vsi njegovi izrazi so pristni, preprosti, in brez neči-mernosti. Blier se je rodil v Južni Ameriki kot sin francoskega zdravnika. To je bilo v času, ko je v vropi izbruhnila prva svetovna vojna. Z enaindvajsetimi leti se je poročil in je od tedaj dober soprog. Navadno je zelo jezen, če prijatelji njegovo zunanjost zamenjujejo z njegovo osebnostjo, sam se ima za skrajno kompliciran značaj, ki v bistvu nima mnogo opraviti z ljubeznivim, dobrodušnim kadilcem pipe, ki je nanj navajena njegova soseščina. V Franciji je študiral literar. zgodovino, opravil doktorat — in vedei že ca Krat, da V Franciji so letos — kot vsako leto — vprašali obiskovalce in lastnike kinov, kateri igralec jim je najbolj všeč. Izbira je bila velika: lepotec in ljubimec kot Jean Marais? Samorasel, elementaren tip kot Jean Gabin? Ali pojoči Bel ami? Sve-tovnjak kot Maurice Chevalier? Rezultat je vsekakor zanimiv: največ glasov je dobil Bernard Blier! Torej niti leo niti zanimiv niti eleganten — ampak najbrž najpreprostejši in človeški iz vrste veličin francoskega filma. Je 36 let star, čeprav je. videti starejši, srednjevelik, debelušast — res nikak osvajalec. Človek z mehkim, zasanjanim in zamišljenim obrazom. Za pametnim, grbastim čelom naraščajoča pleša. »Noben filmski junak, marveč človek nam najbolj ugaja« — pravijo Francozi. Letošnja zimska in spomladanska sezona bo ▼»dtakoj ena od najzanimivejših, tako po številu filmov, kakor po vsebini in sistemu izposojanja. Na osnovi nedavno sprejetih sklepov »o podjetja za uvoz in izposojanje filmov začela samostojno nakupovati. Tako naj bi se razvila konkurenca za čimboljše filme. Odslej bo na vsakem tujem filmu označeno, katero podjetje ga je kupilo. Kino podjetja pa bodo lahko izposojala filme pri vseh republiških podjetjih. V nastopaijoči sezoni bomo videli največ ameriških filmov, predvsem zaradi ugodnih pogojev pri nakupu (dolar po deviznem kurzu), vendar sta močno zastopani rudi francoska in julijanska proizvodnja. Od ameriških filmov bomo gledali barvni glasbeni film »Zdravica novemu Orleansu« (Mario Lanza, Cathryn Grayson), barvni film po istoimenskem romanu Margaret Mit-chell »V vrtincu« (Clark Gable, Vivien Leigh, Leslie Howard), barvni film, ki je prejel leta 1946 Oscarja in ga je režiral Wyler, »Najlepša leta našega življenja« (Frederich March, Myrna Soy, Virginia Mayo), »Cyrano de Ber-gerac« po komediji Edmonda de Rostanda, z občutno dviga. Pričeli bomo s filmom »Plačilo za strah«, ki je prejel letos prvo nagrado na festivalu v Cannesu. Sledile pa bodo Renč Clairove »Lepotice noči« (Martine Carol, Gč-rard Philippe, Gina Lollobrigida), zakonska drama »Trenutek resnice« (Jean Gabin, Michele Morgan, Daniel Gelin), »Sužnji mamil« (Daniel Gelin, Eleonora Rossi Drago), »Narcis«, »Fan-fan de Tulip« (Geraru Philippe), »Ljubavne zgodbe« (Louis Jouvet) in »Veselje v Parizu«. V Italiji smo kupili komediji »Moj sin profesor« in »Kako sem odkril Ameriko«, poleg tega filme: »Umberto D« Vittoria de Sice, »Za dve pari upanja«, ki je dobil v Cannesu 1952 prvo nagrado, »Pot nade« (Raff Vallone), »Ni miru pod oljkami« (Lucia Bose), »Neapelj, mesto milijonarjev« po delu Edvarda Filippa in »Plašč«. Angleških filmov ne bomo dosti videli, to pa zavoljo tega, ker je vsebina njihovih filmov namenjena predvsem za notranje tržišče, večletne »dobre zaloge« pa so izčrpane. Videli bomo tudi tri mehiške filme: »Ječa za žene«, »Maclovia« (Maria Felix, Pe-dro Armendariz) in »Soledadin pajčolan« (Pe-dro Armendariz). Od nemških in avstrijskih filmov bomo gledali: »Fanfare ljubezni«, »Srce lažno bije«, »Zasanjana usra« (Maria Schell in Fritz van Dongen), zakonsko dramo »Jaz in moja žena« (Paula Wessely, Atila Horbiger), »Stari grešnik« (Paul Horbiger) in »Ne veruj vame« (Martha Harrel, Rudolf Prack). Na Švedskem smo kupili dve filmski drami: »Voda žubori« in »Margit«. Z enim filmom pa bodo zastopane Grčija, Indija, Japonska, pa tudi o nekem bolivijskem filmu govore. Naposled pa še nekaj za ljubitelje športa: ameriški film »Ring« in veliko presenečenje — celovečerni film »XV. olimpijske igre v Helsinkih«. Sata Jarc Gina Lollob.-igiua Pač pa bo dosti smeha v komedijah »Scara-mouche« (Srewart Granger), »Oženil sem čarovnico« (Frederich March, Jennifer Jones). Poleg tega pa tudi filme: »Zmaga ali smrt« (Van Johnson), »Niagara« (Marilyn Monroe, Joseph Corten). »Človek na žici« (Frederich March), »Nečakinja Rachela« (Bette Davis), »Žongler« (Kirk Douglas), »Titanic« (Barbara Stanwyck), »Spiralno stopnišče« (Georg Brent). »Na slabem glasu« (Ingrid Bergman), pustolovski barvni film »Proti vsem zastavam« (Maureen 0’Hara, Errol Flynn), »Slavolok zmage« (Ingrid Bergman, Charles Boyer), »Vihar in zaliv« (James Stewart), »2ig preteklosti« (Loretta Young, Jeff Chandler), »Divji sever« (Steward Granger), »Afriška kraljica« (Kathryn Hepburn, Humphrey Boggart). Tudi francoska fToizvo&n^ bo dostojno zastopana. Kvaliteta njenih filmov se ga literatura privlači tedaj, če jo prestavi v življenje, gibanje in osebe, v igralske vloge. Bil je odličen učenec Louisa Jouveta na Državni igralski šoli v Parizu. Ze njegove prve filmske vloge so izzvale začudenje in priznanje. Recimo »Nabrežja sirot« in »Sola na prostem« — ki je bil zanjo poplačan s prvo nagrado na filmskem festivalu v Knokku le’ Zouti Mč manj simpatičen in dovršen je Blier v filmu »Odšel brez naslova«, kjer kot šofer taksija od ceste do ceste spremlja zapuščeno trgovsko pomočnico pri njenem Iskanju otrokovega očeta. Od tega dne so šoferji navdušeni nad cVCiirv*< '>'rrlr.i. nnv , Ava Gardner in Gregory Pečk v »Snegu Kilimatidžara« glavnim igralcem Josčjem Ferrerom, ki je bil prav tako nagrajen z Oscarjem za moško vlogo, barvni film »Sneg Kilimandžara« po Heming-wayevi noveli (Gregory Pečk, Ava Gardner, Suzan Hayward), zgodovinski film »Ivanhoe« po Scotovem romanu (Robert Taylor, Elizabeth Taylor, Joan Fontaine), »Steklena menažerija« (Jane Wyman) po drami Tennesseja Willamsa, »Komu zvoni« (Gary Cooper, Ingrid Bergman) po Hemingwajevem romanu, »Dobro in zlo« (Lana Turner, Kirk IJouglas), ki je bil letos nagrajen na festivalu v'"Benetkah. Za spremembo bodo poskrbeli tudi cowboy-ski filmi: »Točno opoldne«, ki je bil 1. 1952 nagrajen z Oscarjem za najboljšo vlogo (Gary Cooper), »Borec« (Richard Coivte), »Kjer reka zavije« (James Stewart)r »Poštna postaja« (Tyron Power, Suzan Hayward), »Dvoboj pri Srebrnem potoku«, »Močnejši od verig« (James Stewart), »Zapadna obzorja« (Roben. Ry-an, Julia Adams). Samo za močne živce bodo tele kriminalke: »Štirinajst ur« (Paul Douglas), »Skrivnostna cesta« (Ricardo Montalban), »Sled v pristanišču« (Broderic Crawfand), »Osamljena zvezda« (Ava Gardner, Broderic Crawford) in »Prekretnica« (William Holden). Vzhodnoberlinski reviji »Berliner Illu-■trierte« se je naposled le posrečilo zvedeti, lakaj »o republikanci preteklo leto zmagali pri predsedniških volitvah v Ameriki, zakaj Je ameriška politika v Nemčiji takšni in kdo jo kriv maccarthyzma. Kdo drugi — kot Marilyn Monroe! Ta privlačna filmska igralka je uspavala ljudstvo, zaradi nje so padali rojaki na Koreji, zaradi nje so izropali Amerikanci Zahodno Nemčijo in se življenjski standard stalno niža. Zatorej menda ni nič čudnega, da je ta apel na razbičane ilvce dosegel svoj vrh ravno • pri volitvah ameriškega predsednika, ko naj bi strl zadnji odpor volivcev! Tudi ni noben slučaj, da posveča zahodni tisk tolikšno pozornost tej zvezdi prav zadnje čase, ko je Adenauer pognal v bitko za oborožitev Nemčije vse •voje sile. — Tako uvodnik »Berliner Illu-»trierte«... Avstrijski smučarski prvaki, zbrani k treningu na Solnograškem, so morali do ne • davnih dni trenirati na smrečju in igličju. Odkar je zapadel nov sneg, _so ga »divje« na delu. Bivši svetovni prvak Sepp Bradi jih drži v železni disciplini in jim daje z lastno vajo najboljši zgled. Ni dneva, da ne bi dirkal po gozdu, in je v zadnjih mesecih — po zgledu boksarskih svetovnih prvakov — nasekal 90 kubikov drv za kurivo v Dlanni' skem domu. Disciplina v angleških nogometnih klubih se je zadnji čas poostrila. Značilen je primer kluba Mansfield Town v Londonu, ki ga je zveza kaznovala zaradi »nedopustnih nagrad« igralcem z globo 500 funtov šter-lingov; razen tega je za nedoločen čas suspendirala nekatera funkcionarje in igralce kluba. »Nedopustne nagrade« so znaša’e ;>0 do 400 funtov. Klub je s tem zavozil v deficit, ki je znašal 13.000 funtov. Prijatelji in novi predstavniki kluba so ga doslej znižali na 6.000 funtov. Cyrano de Bergerao Josčja Ferrera »FRANZ SCHUBERT — ŽIVLJENJE V DVEH STAVKIH« Malo je komponistov, ki bi njihovo življenjsko zgodbo tolikokrat in tako neokusno sentimentalno osladili kakor ravno Schubertovo. Najbrž ne bi bilo tako težko usodo genialnega osnovnošolskega učitelja iz Lichtentala prikazati pravično v tragiki in sreči. Na žalost pa se tudi temu najnovejšemu barvnemu filmu to ni posrečilo. Avstrijci še vedno ne morejo iz svoje nepristne dunajske manire in svojega kiča. Vlogo Franza Schuberta, ki je tudi za dobrega igralca trd oreh, igra Heinrkh Schweiger. Poleg njega sodelujejo Aglaja Schmid, Maria Ais, Richard Eybner in Hans Thimig. »SUŽENJ« To je spet ena tistih nesrečnih ljubezenskih zgodb, ki v vseh mogočih variacijah sikrbe za velik obisk v kino dvoranah. Mračna fotografija, povešene trepalnice in glice-rinove solze, kašljanje, šepet in — brezkončno usekavanje v parterju. »On« je komponist in se vdaja morfiju in njegovi prijatelji ga ne morejo prepričati, da izgublja dekle in kariero. »Ona« je seveda Eleonora Rossi Drago, ki je imela s podobnimi »trupi opravka že v italijanskem filmu »Tri prepovedane *®odbe«, pa jo je Daniel Gelin nalašč zato poklical y Pari*. Vsem delovnim kolektivom čestitamo k NOVEMU LETU 1954 ter jim želimo obilo usoehov v graditvi našega socialističnega gospodarstva Velika ameriška časopisna agencija »United Press« je vprašala vrsto vodilnih športnikov v Evropi, kateri športni dogodek je bil v letu 1953 najpomembnejši. Madžarska zmaga nad Angleži je z 211 točkami zasedla prvo mesto. Drugi po pomenu je Mount Eve-rest, tretji je svetovni rekord v metu kopja, ki ga je dosegel Buth Held z 80.41 m, četrti je Zatopek, peti Marciano, šesti Juan Manu-el z avtomobilske tekme Carrera Panameri-cana, na sedmem mestu je zmaga Anglije proti timu FIFA. Osmo in deveto mesto sta zasedla Fortune Gordien z metom diska 39,30 in Fausto Coppi pri svetovnem avtomobilskem prvenstvu v Luganu, deseta in enajsta pa sta Gordon Pirie z najboljšima uspehoma na dve in tri milje in sir Gordan Richard, ki je zmagal s kobilo Pinzo pri angleškem derbyju. TRIGLAV L] U B LIANA Nov svetovni rekord v 24-urnem teku Je dosegel WaJly Hayward iz Južne Afrike. Na športnem igrišču v Hotepuru je pretekel 257,402 km. Ko si Je po 24 urah tekanja oddahnil, je rekel: »Bilo je strašno. Nikoli večin [RADBI5E 03LE= k£L IN UMIL,PRE= DEN SE PRIRA<* ŽEM PRIJATELJEM, iLAkOTNIk 3E TAČAS ODPELJAL STARCA V DVORANO, R JER SO GA PRIVEZALI R. prijatelju .fja&as IMEJ,STARI, NE BOJ SE.' Ml SMO.'. KAR Z NAMI 30 BOS MAHNIL .VES, Ml SMO VEDNO ZA "DOBRO DRUŽBO. NAPRED MARS!!! I..V TEM TRENOTKU JE PRINESEL STARI bajtar BROZGO JETNIkOM,..2J»i HITETI ^02 j MORAVA rsJC SE ENEGA I PTIČ RA BO/A IUJELA...l?£ \ SEVEDA VSE JE PRIPRAVLJENO. t/APZA MENOJ.1. |S TEM DEN AR» JMENI BO PA PRE-JEM BOM SEL/5NETO DOLGČAS NA LOV v PO TEH DUHOVIM.. AFRIKO-.jTNEUOČ St Ml REU.EL, '-^rtrfDAVES ZA DOBER NATO v /v fP’ />—rVM ESTE U.. SEVEDA.PRAV TARO SE BOS 7ARAVAL. BJoTTnis', NAJ SE DOLGO ŽIVI NAS i HRABRI REŠITELJ! Mi« VSO NOC / SO SE GOSTILI IN "POPIVALI r-' NA ČAST SREČNI REŠITVI IZ " JEČE TER V SLAVO ZVITOREPCU, ZJUTRAJ JE SREČNI GOSTITEL3 BOGATO OSDARIL OBA PRIJATELJA., Prihodnjič nova slikanica: Zvitorepec na lova v Afriki J