Cvetlična posoda ali bratovska ljubezen
Gledališka igrs v jednem dejanji. (Po italijanskem izvirniku priredila Leopoldiua Kersiiik-Rottova.)
Osobe: Žiga, oSe-, Anica in Tladimir, otroka.                                     .
Jgrališče gosposka soba.                                                          ;
Prvi prizor.
(Majhna sol>a; na jednej strani polica s knjigami. Sredi sobe miza, na mui nekoliko pol papirja in tintnik; ob oknu polica s cvetliSnitni posodami.)
Z i g a (gam s knjigo v roei ogleduje zalo evetioo v evetlicni posodi). Ta Cvetica je po-polnoma uspela; cvetje ima ono isto, kakor ga je opisal učeni prirodopisec. Da-si je cvetica iz južne Amerike in uspeva le v ondotnem podnebji, posreeilo se je vender meni, a to le z velikim trudom, da sem jo vzgojil tudi pri nas, kder ne ugaja zfak takim cveticam. In kako lepo cvete! Kadar bodem pobiral seme . . .
Drugi prizor. Anica,  Vladimir.   Prejšnjt.
Adica (skoči k oSetu). Oče! tii imate robce, na katere vam sem izvezla za-četni črki vašega ljubega imena. Robci so zdaj gotovi. Kako se vam dopade moje delo, oče?
Vladimir (priskoei od dmge strani). Evo, oče, raoje naloge! Izvolite pogledati, če sem jo prav pisal. Mislim, da je brez pogreška in da bodete zadovoljni z menoj.
Ziga. Dobro, dobro, otroka Ijuba! Vajina pridnost mi je najslajše tolažilo. Hvala ti, Anica, ker rai si s tolikim trudom izvezla in obrobila moje robce. Kako se mi delo dopade, o tem jaz niraam sodbe, ker se ne umejem na taka dela; poprašati hočem mater.
Anica. 0 mati je vže vse to videla in rekla, da nisem slabo vezla.
Žiga. Dobro, dete moje! — Nu, kaj pa ti, Vladimir? Pokaži mi svoj prevod!
V1 a d i m i r. Evo ga ! (V tem, ko oee za mizo sedee pregleduje nalogo, pogovarjata se otroka na tihoma med seboj.)
Anica. Oj, kako je lep dan! Eada bi prosila očeta, da nama izpolni svojo obljubo in naju popelje v grajski vrt, v katerem je toliko lepih cvetic in že celo zverinjak, ali bojim se, da nama prošnjo odbije.
Vladimir. Ako je moja rialoga dobro izdelana, prositi hočem jaz očeta, mene bode izvestno uslišal.
Anica. I)ti, du, prosi ga ti!
Žiga. Dobro, Vladimir! Stopi sem k raeni, da te poljubim. Tvoja naloga je izvrstna. Vztrajaj tudi dalje še v pridnosti in trndu, in premagal bodeš vse težave. Ifčenje ti bode vsak dan prijetnejše in še posebno prirodopis ti bode v zabavo in veselje.
Vladimir. In kaj nas uči prirodopis, oče?
   75  
Žiga. Prirodopis nas uči spoznavati prirodo in vse 6ne stvari, ki nas ob-dajajo v prirodi, da je bolje obračamo v svojo korist ter bolje razumevamo velikost in vsemogočnost Stvarnikovo.
A n i c a. Ali se bodem tudi jaz učila teh lepih stvarij ?
Ziga. Tvoja ueenost, Anica moja ljuba, ne bode tako temeljita, ker ženska izomika dela ženske lc ljubeznjivejše, toda s preobširnimi nauki se one ne smejo preveč oddaljevati od domačega posla. Deklicam se gre priučevati modrega in spretnega gospodinjstva.
V1 a d i m i r. Oče! Anica in jaz bi vas rada nekaj prosila.
Žiga. Povejta, le povcjta, kaj bi rada. Vajino prošnjo rad uslišim, če nima nič napačnega v sebi.
Anica (nekako boječ se). Oh, vreme je danes tako prijetno — — —
Vladimir. In baš zdaj nimava nikakeršnega dela — — —
Ž ig a. Umejem, umejem vaju, ljubeznjiva otroka; rada bi se šla izprehajat z mano.
Aniea         )                        
y.    ,.    .      i    (veselo skaksjoe okolo očeta).  Da, da, oce ljubi!
Žiga. Nii, ker sta bila tako pridna, šla bodeta z menoj! Anica. Oh, oče, kako vas imam rada!
Vladimir. Peljali bodete naju v grajski  vrt, kder je  zverinjak in toliko    i lepih cvetic!
Žiga. Nu, ako nič drugega ne želita, to se pač lahko zgodi. Počakajta me, da se preoblečem in stopim k materi povedat, da gremo iz doma in vama prinese slamnika. (Otide.)
Tretji prizor. Anica in Tladimir.
Anica. Oj, kako ljubeznjiv je najin oče! Ali vidiš, bratee ljubi, kako rad ustreže najini prošnji, ako sva pridna?
Vladimir. In najina zabava bode toliko prijetnejša, ker veva, da sva za-služila to veselje.
Anica. Kes je tako! Jaz sem danes prav zadovoljna.
Vladirair. Ne morem učakati trenotka, da otiderao iz doma. Oj da bi vže bili v onih lepih grajskih drevoredih! Tam bodem kar skakal od veselja! (Skače okolo okna ter zadene ob evetlično posodo, ki pade na tla.)
Anica (zavpije). 0 jejmina! kaj si napravil, Vladimir?
VI a d i m i r (ves prestrašen). In kaj je bilo v posodi ?!
Anica. Ona amerikanska cvetica, katero je oče najbolj ljubil. Le poglej, na tleh leži prelomljena!
Vladimir. Oh, Bog nioj! Kaj naj storiva zdaj?!
Anica. Kadar oče ugleda zlomljeno cvetico, zelo bode nejeTOljen.
Vladimir. In tudi v grajski vrt naju ne bode peljal.
Anica. Tiho! tiho! nekaj mi je padlo na um. (Pobravši cvetico, položi jo na polico in jo glcda). Pojdi in prinesi hitro malo voska. da jo oblepiva, samo da ne žali očesa.
V1 a d i m i r. Da, da, Anica! Oblepi jo z voskom in oče ne bode poznal, da je zlomljena. Grem po voska, takoj pridem. (Otide.)
5*
Cetrti prizor. Auica, potem Žiga.
Anica (še vedno ogledujoe evetico). Nii, fe bi se steblice tako skupaj sprijelo, nifi bi se ne poznalo.
Žiga (stopivši v sobo). Nu, Anica, kaj delaš pri tej cvetici?
Anica (držeS evetino v roei, trese se od strahii). Oh, oče! ljubi oče!
Žiga. Kaj? Tako! Zakaj si utrgala cvetico, ki se je prvič v našem podnebji razcvetela? Cvetico, katero sem s tolikim trudom pazil, da je tudi pri nas uspela! In to še celo zdaj, ko sem mislil, da dobim seme od nje! Kako si ti kaj takega storiti upaš. Oj ti nesreča, ti! In baš zdaj, ko sem hotel vama narediti veselje, narediš ti meni tako žalost!
Auica (bojee se). Oh, oče! Utrgala jaz nisem cvetice . . .
Žiga. In kako je prišel cvet v tvoje roke?
Anica. Posoda je padla na tla . . .
Žiga. To ni noben izgovor! Ako bi bila previdnejša, ne bila bi zadela ob cvetico. Ta tvoja nerodnost zasluži ostro kazen.
P*eti prizor.
Tladimir (ugledavši oeeta, ustraši se). Prejšnja.
Vladimir (zti-se).   Oče se jezi nad sestrico?
Žiga. Iz majhnih pregreškov, storjenih iz neprevidnosti, lehko nastane velika nesreča. Izgovarjati se, da je neprevidnost kriva, to ne popravi škode. Da pa bodes odslej previdnejša, ostaneš danes doma!
A n i C a  (stoji s povešeno glavo ter ne reee nieesar).
Vladimir (se poeasi približuje ožetu).
Ziga. Vladimir pojdi in vzemi klobuk, da greva v grajski vrt!
V1 a d i m i r (polugksno). In Anica ?                                                             -    ¦
Žiga. Ostane doma, ker mi je unieila mojo najdražjo cvetico.
Vladimir. Oh, oče ljubi! (Pade na koleni pred oeeta.) Ne, ne, ona ni kriva; jaz sem kriv! Skakajoč od veselja, da nas popeljete v grajski vrt, kjer bodem videl zverinjak in več drugih lepih stvarij, zadel sem \ polieo in posoda z vašo najljubšo cvetico je padla na tla! Anica ni prav nie kriva! Ona gre z vami in jaz ostanem doma.                    ,  ¦ -
.    .       •      A n i C a (glasno joka).                            -     -     •    -
Žiga. Kaj? Ti si zlomil cvetico?!                                                       ;
Vladimir. Da, da, oče ljubi, jaz sem to storil. Anica je nedolžna! (Vstane in objame Anico.)
Ziga. Oh, otroka moja ljuba! Pridita tu sem k meni v raoje naročje! Zdaj vidim, kako se imata rada. Ti, Anica, hotela si raje kazen pretrpeti nego zatožiti svojega bratca, in ti,  Vladimir,  priznal si svojo krivdo ter hotel kaznovan biti.    . To je lepo od vaju in oba zaslužita plačilo.
Vladimir. Sestriea moja ljuba! zahvalim se ti za tvoje dobro srce.
Anica. Bratec moj Ijubi! bila bi zadovoljna, da bi le ti ne bil kaznovan.
Z i g a (pobira kosce razbite posode in je zloži pod polico, potem vzame zlomljeno evetico in jo ogleduje). Kakor vidim, cvetiea požene še jedenkrat in potlej bodita vidva previdnejša.
Vladirair. Jaz se ji nikoli ?eč ne približam!
Anica. Jaz jo bodem gledala le iz daleč!
Ziga (odloživši cvetieo na polic-o). Zdaj se pa le napravita, da gremo v grajski vrt, kakor sem vama obljubil. Ljubita se vedno tako, kakor sta to danes pokazala. Ljubezen mej brati in sestrami je največje veselje starišera. Take otroke Bog Ijubi in blagoslavlja.  (Polagoma otido.)