POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. PRILOGA NOVIN. CENA ŠTEVILKI 1 DIN. Marijin lisi Oktober, 1934. Š^v. 10. 30. letniki TISKARNA BALKANYI - D. LENDAVA MARIJIN LIST Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pe-desetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja I. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. — Vre-jiije i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Čfensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija. Cena letno: 12 Din na skupni naslov, 15Din na posamez-noga, v inozemstvo 40Din. Plačati se mora do 25. marca. Siromakom se dovoli, da četrtletno ali mesečno plačajo naročnino naprej. Ugodnosti naročnikov: 1. Naročniki dobijo na konci leta brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. 2. Vsaki tjeden se služi za nje edna sveta meša. 3. Večne meše so plačane za nje: a) v Celji pri sv. Jožefi, b) v Grobljah i c) v Soboti v Martinišči v mešnoj zvezi Marije Pomočnice. 4. Deležni so sadov več jezerih svetih meš, štere letno da služiti „Seraphinsko dobrodelno društvo" v Linzi. K Marijinomi Listi se da vsaki mesec 16 stranski mladinski list „Marijikin Ograček" letno za 4 Din. Če bo meo Maiijin List 20 jezero naročnikov, dobi vsaki brezplačno Marijikin Ograček. Pripomnimo, da se tjedenske svete meše služijo na čast sv. Družine i da ma pravico vsaki naročnik uredniki naznaniti namen, v šteroga naj se sv. meša služi. Vse to je brezplačno. Edno prosi samo uredništvo, naj naročnik po doblenoj milosti objavi zahvalo v M. listi i toga širi med svojimi poznanci. Zahvala je brezplačna. Pripomnimo še, da se dela vse brezplačno i se čisti dobiček obrne na zidanje hiše sv. Družine, v šteroj se bodo lehko opravlale zaprte duhovne vaje. Te sveti namen naj tudi širi Marijin list. — Vrednik. D a r i. Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči: Copot Ana, Odranci, naj se počasti sv. Anion 10, Kolenko Treza, Črensovci, 20, v Brezjaj med romari ffabrano 536-75, Smej Štefan, Beltinci, 10, N. Beltinci na čast sv. Antoni v zahvalo za prijete dobrote 4, Ivko Ignac. G. Bistrica, v zahvalo, ka stvar ozdravila 10, Žižek Roza v zahvalo na čast sv. Antoni, ka stvar ozdravila 5, Horvat Alojz i žena z Kruplivnika v Franciji 30, Horvat Janoš, Trnje, prosi za blagoslov, 5, Hozjan Kata, Trnje, 1-50, N. Beltinci v zahvalo za vslišano molitev 6, Režonja Bara, V. Polana, prosi po sv. Antoni blagoslov, 10, Gabor Orša, Odranci, 5, Špiclin Kata, Črensovci, na č. sv. Antoni v zahvalo, k stvar v red spravila, 2, N. z Črensovec prosi liibezen moža do žene, 3, Kralj Aga, Žižki iz Francije 25, Trstenjak Štefan, Gorica, iz Širine, 5, Nerad Ivan iz Črensovec, 10, Čurič Treza, z Trnja 2, K. hišnoga zakona je v tom, ka istočasno samo eden mož i edna žena lejko skleneta med sebov zakonsko zvezo. Bog je stvoro ednoga moža i edno ženo; je teda že v začetki, pri nastavitvi sv. zakona postavo zakonsko zvezo na fun-dament edinosti. Zato je edinost v naturi sv. zakona. To nam dokazuje tiidi dejstvo, ka se prilično narodi vednako število moških i žensk; na 100 žensk se narodi okoli 106 moškov. Ali pri moškaj je vekša vmrlivost, na driigoj strani mnogo moškov pokončajo vojske, tak, ka se obojno število v poznejših letaj zvednači. S toga vidimo, ka je Bog sv. zakonsko zvezo nastavo tak, ka eden mož lejko ma samo edno ženo i edna žena samo ednoga moža. To lastnost sv. hišnoga zakona imenujemo edinost. To lastnost zagovarja i brani tiidi Jezuš Kristuš v svetom evangeliumi, ka je sv. zakonska zveza v začetki takša (edina) bila. Mt. 19. 4. — Istina, ka je Bog pri očakaj zavolo vekših neprilik spregledao to i so tak očaki, kakti Jakob itd., meli po več žen. Ali ravno to graja Kristuš v evangeliumi i se zazavle na začetek, na postavitev sv. zakona. Tam pa je bio edini. Edinost sv. zakona zabranjiije dvoje: 1. ka bi edna žena mela več možov i 2. ka bi eden mož meo več žen. Edno i drugo je po naravnom i božem zakoni zabranjeno. Edno i drugo se nahajo samo pri pokvarjenih, razvuzdanih narodaj. Več žen majo samo torki-mohamedanci i mormonska lustva v Severnoj Ameriki. Ka bi edna žena mela več možov, to se je nahajalo pri ništernih starij narodaj, tak pri Medaj (po poročili Strabo) i pri Britaj, kak poroča Caesar. Vse to pa so prestopki i zakonske zlorabe ravnotak, kak dnesden nečistost, razvuzdanost i zakonolomstvo. Ali zavolotoga, ka eden ali driigi zakonski prelomi zakon, ešče ne spremeni zakona, njegovoga bistva — nature, niti njegovih lastnosti. Ravnotak te ništerni prastopki, mnogoženstvo, ali mnogo-moštvo ešče ne spremeni zakona i njegove nature, nego samo dokaže, ka je pravilno i ka nepravilno. Mnogomoštvo je naproti tak naravnomi, kak evangelskomi zakoni. Po splošnom prepričanji je mnogomoštvo na kvar žen-skoj rodovitnosti i jo naravnost vničavle i tak preprečava edini cio zakonske zveze, rojstvo dece. Poleg toga je v tom slučaji oča dece nepoznani i je izkliičena vsaka dobra i potrebna vzgoja. Vniči nadale vsako redno i pošteno družinsko živlenje. Če že samo, pravimo, nezakonsko razmerje moža i žene telko škodi osebnoj sreči dotične peršone, njenoj nezakonskoj deci, kelko SV. IVAN BOSKO, patron naših listov. Novine, Marijin List, Marijikin Ograček i vse, ka s temi list izdavamo, smo zročili sv. Ivani Boski, naj njim prosi miloščo, da bodo popolnoma Srca Jezušo-voga listi,Tomi na tolažbo, i naj se v te namen krepko razširijo. Drage dušice, lepo vas prosimo, zmolite vsaki den edno Zdravo Marijo na čast sv. Ivani Boski v gornji namen. več bi ešče škodilo mnogomoštvo. Zato je te pojav samo iz gole razvuzdanosti, nikak pa ne iz bošega reda Stvarnikovoga! Ravnotak moremo soditi od mnogoženstva. Ne je ravno iz-kliično proti naravnomi zakoni, ar ne izkliičiije popolnoma za-konskoga namena rojstva i vzgoja dece, ali itak je na velki kvar družine i družinskoga živlenja. Ar je nej izklučno proti naravnomi zakoni, zato ga je Bog trpo pri očakaj, pri starih poganskih narodaj, tak kak ešče dnesden more trpeti razne zlorabe sv. zakona. Ali natura sv. zakona, boži zakon guči proti mno-goženstvi i žele edno ženo! Mnogoženstvo ma posebno kvarne posledice za ženo. Žena s tem zgubi mnogo na svojem dostojanstvi; zgubi svojo enakopravnost nasproti moži. Mož bi mogeo skrbeti za več žen, svojo liibav izkazati večim, svoje imetje deliti med vse... itd. Žena bi postala robinja, dekla i ne gospa i ne žena, nego cota za raz-vuzdanost. Krščanski zakon da ženi popolno veljavo, dostojanstvo i enakopravnost ravno stem, ka je edini. „Zavolotoga zapusti človek očo i mater i se drži žene (ne len) i bota dva (i ne 3 ali 4) v ednom teli!" Gen. 2. 25. — V tom je jasno povedana edinost sv. zakona, ki izkluči vsakšo zlorabo, tak mnogomoštvo kak mnogoženstvo! Nedela — den Gospodov. Bog je stvoro človeka z diišov i telom. Zato pa mora človek v tom zemelskom živlenji, ki je priprava za večno, skrbeti poleg duše tiidi za telo. Glavno je duša. Nego, tudi delo za naše zemelske potrebe je zapovedano od Boga, ki je odločo, da se šest dni v tjedni trudimo i delamo za telovno živlenje pa da ne smemo pozabiti na večnost, na dušo, na Boga. Zato je Bog določo, da eden den v tjedni posvetimo večnosti i Bogi. Šest dni je nam Bog podaro, samo ednoga terja za sebe. Tudi delavne dni v tjedni častimo Boga i ga prosimo pomoči. Posvečujemo Njemi svoje delo; Njemi darujemo vse trplenje i nevole, štere nas doletijo. Nemremo pa med tjednom zavolo utrujenosti i vnogoga dela premišlavati od božih reči, ne čteti svetih knig. ne Boga častiti na najpopolnejši način, to je z daritvijov sv. meše. Mamo pa zato posebni den, gda lejko opravimo tisto, ka v tjedni nemremo. Te den je samo za dušo i Boga. Že v starom zakoni je Bog določo sedmi den — soboto — za svoj den. Vsako delo je moglo počivati. V novom zakoni pa so že apoštolje začeli svetiti prvi den v tjedni, to je nedelo. To pa zato, ar je te den Kristuš stano od mrtvih. Nedela je tak telko stara, kak krščanstvo samo. Kak dobri kristjani i verni sinovje katoličanske Cerkve smo dužni znati, ka je nedela i kak jo moramo prav obhajati. Ime „nedela" pravzaprav ne pove toga, ka te den po bistvi je. Pove samo, da ne opravlamo telovnih del, da telo po- čiva. To je tudi istina, nego glavno je nej. Bistvo nedele je to, kak pove latinska reč (dies) Dominica: den Gospodov. Nedela je prvi den tjedna, šteri je podoba sedmerodnevja, ki je Bog v njem stvoro svet. V svetom pismi čtemo, da je prvi den Bog stvoro nebo i zemlo. Zato je nedela spomin na stvorenje, ki je delo Boga Oče. Prvi den v tjedni je Kristuš Gospod vstano od mrtvih. Zato je nedela istinsko Gospodov den, spomin Njegovoga vstanenja. Vsaka nedela je mali Viizem, spomin druge bože osebe. Petdeset dni po vstanenji je Bog poslao svetoga Duha — v nedelo, ki je zato spomin tretje bože osebe. Vidite, tak je nedela svetek presvete Trojice, sv. Trojstva, spomin stvorenja po Bogi Oči, odrešenja po Sini i posvečenja po svetom Diihi. Vsi mi kristjani smo bili za nebesa stvorjeni, odrešeni, posvečeni. To se je zgodilo pri sv. krsti. Zato je nedela tiidi spomin na naš krst. Škroplenje z blagoslovlenov vodov nas spomina na njega. Nedela je zaistino den triedinoga Boga, spomin Njegove liibezni do naših duš, ki jih je tak visiko povzdigno pri sv. krsti. Duša naj si prav v nedelo pri sv. krsti dobleno milost pomnoži ali če jo je zgubila, pa nozaj pridobi, da bo živoča v božoj milosti dosegnola cio: gledanje Boga v nebesaj. Kak pa moramo dostojno obhajati nedelo? Sveta Cerkev je sama določila, ka ne smemo i ka smo dužni včiniti. — Naj-prle, nedela mora biti zaistino ne — dela, to se pravi, da te-lovnih del ne smemo opravlati. Opravlanje telovnih del v nedelo dugši čas je smrtni greh. Če smo skrbeli za telo šest dni, bomo ja eden den za dušo, ki je neizmerno več vredna. Če v tjedni pridno delamo, nam Bog to delo blagoslovi. Delo v nedelo ne prinese nikomi božega blagoslova. Naopak, prokletstvo! Premisli si, Bog ti vse da, ti pa Njemi nikaj ne bi ? Če misliš, ka maš za telovni žitek v tom, ka v nedelo delaš, kakši hasek, ne pozabi, da maš za dušo neizmerno vekšo škodo. Sveta Cerkev tiidi zapovedavle, ka smo dužni v nedelo včiniti. Posvetiti jo moramo s tem, da se vdeležimo bože službe. Glavni del bože službe je sv. meša. Kak modro je Cerkev vči-nila, kda je zapovedala, da se mora vsaki vernik vdeležiti sv. meše. Človek, kda v tjedni na poli dela, vidi, kak je odvisen od svojega Boga. Dobro zna, da je lejko ves njegov trud v par minotaj vničeni. Vidi, da brez božega blagoslova sam nikaj ne-more. Vidi tiidi, kak dober i daroviten je Gospod. Zato Ga trbej hvaliti, prositi i se njemi zahvaliivati. Glavno dejanje, s šterim se Bog najbole časti, je sv. meša; časti se najmre po Sini Je-zuši Kristuši. Sv. meša je tiidi delaven den, nego te se je večini nej mogoče vdeležiti. Te je mešnik sam zastopnik vernikov pri Bogi. V nedelo se pa vsi verniki zberejo v cerkvi, da skupno z duhovnikom opravlajo sv. mešo, ki je najpopolnejši način božega češčenja. Verniki se svetešnje oblečejo, ar idejo pred vse-mogočnoga Krala. Vsi se zberejo okoli duhovnika — domačega župnika — ki opravla v njihovom imeni sveto daritev. Verniki naj ne gledajo samo zraven ali opravlajo svoje pobožnosti, ne, z duhovnikom naj sodarujejo sv. mešo. V začetki naj požaliijejo svoje grehe, s šterimi so v tjedni Boga žalili. Nato naj prosijo z duhovnikom, poslušajo list i evangelij, darujejo po mešniki svoja dela i trplenja Bogi, Ga častijo povzdignjenoga v beloj hoštiji i ga sprejmejo v srce pri obhajili. Tak bodo najprimernejše počastili Boga i si spravili milosti za dušo. Reči lista, evangelija i predge naj si zapišejo v spomin i srce, da bodo iz njih zajemali celi tjeden moči za živlenje duše, da jo posvetne skrbi ne vmorijo. Če bi se katoličani navčili ceniti sv. mešo, te pač ne bi opuščali te nedelske dužnosti. Celo z veseljom bi čakali nedele, da pridejo i se zberejo vsi okoli diihovnoga oče župnika i se ž njim pri svetoj daritvi približajo Bogi. Nemški se nedela zove „Sonntag", sunčni den. O, spoznajmo sunce nedelskoga dneva, sv. mešo, te bo zaistino za nas nedela sunčni den v diišaj. Zato se spoznajmo s sv. mešov i se je prav vdeležiijmo. Žalostno je, da so med katoličani mnogi, ki brez vekšega vzroka pogostokrat opuščajo nedelsko mešo. So, žao, tudi takši, ki idejo samo na Božič i Viizem v cerkev ali šče pa te ne. Kakša nemarnost za dušo! Tak malo Bog terja — samo edno voro na tjeden — pa šče toga Njemi neščejo dati. Ženejo na priliko, zajtra na pašo, mešo opustijo. Duša je vendar prva! Ali ne bi mogli po meši gnati na pašo? V šteroj fari sta dve meši, tam skoro vsaki vernik lejko ide k meši. Vsakši neopravičen izostanek od meše v nedelo je veliki greh. Če poznaš koga, ki o-piišča sv. mešo, navči ga liibiti presveto daritev, da bo začeo redno hoditi v cerkev. Liibezen do bližnjega, njegove duše zahteva, da ga povčiš i opomeneš. Nedela je cela Gospodov den, tudi odvečera. Što more, naj ide k popoldnešnjoj božoj službi: krščanskomi navuki, litanijam, sv. čisli ali križnoj poti. Nekda so bile naše cerkve tudi odvečera pune pobožnih vernikov. Kak žalostno prazne so pa zdaj! Ali je dnesden ne potreben navuk od naše svete vere? Ravnotak kak inda! Ali ne potrebujemo Marijine priprošnje ? Kak nam je vendar potrebna! Težko je včasih iti zavvlo vročega ali mrz-loga vremena, nego prikažimo Bogi malo žrtev, zatajuvanje. Nedela je Gospodov den. Zato si vzemi v roke sv. pismo, katekizem, živlenje svetnikov, pobožno čtenje sploh. Tvoje misli nej bodo obrnjene proti Bogi. Nedela je najprle za Boga, potem šče komaj pride na vrsto telo. Dovoljeno je pošteno kratkočasje i razvedrilo. Potepanje po krčmaj, plesi, pijanstvo i druge nepoštene poti so proti svetosti nedele. Velike nevole nas mantrajo. Ali smo pa ne krivi toga tudi mi sami, ar nam je nedela ne to, ka bi nam morala biti: Gospodov den. Premislimo si to! Krščanski navuk i živlenje! Splošno od vere. Na zemli nega popune sreče. Vsaki človek bi rad bio srečen; to je naravno nagnenje i teženje vsakoga človečega srca. Nikaj človek ne išče tak i za nikoj se telko ne trudi, kak za to, ka bi srečen bio. Ete svet nam prave, istinske sreče dati nemre. Sreča nai-mre more biti prava, istinska i neminliva; toga pa ete svet ne zmore, ar je na sveti vse minlivo. V kom pa človek išče na etom sveti svojo srečo? To pitanje razvozlajmo, pa bomo včasi vidili, ka nas svet nemre za-dovoliti. Svet ma samo troje: Edni iščejo svoje blažensto v ze-melskih rečaj, v bogastvi; drugi v česti i diki etoga sveta; tretji pa v vživanji. Vse trojno je pa samo bole navidezno, kak is-tinsko; vse trojno je samo zemelsko-minlivo; vse te tri reči mogoče zadovolijo nikelko naše telo, duše pa nemrejo nikdar zadovoliti. „Duša pa ravnotak potrebuje hrane, kak telo; diiše pa nemre zadovoliti kakša snov, ravnotak, kak tela ne duševna reč!" (Ketteler.) Zato Kristuš lepo pravi: „Što bo pio z te vode, bo ponovno žeden!" Jan. 4. 13. Zemelske dobrote, — kakti bogastvo, česti, vživanje itd. — že včasi same zagrenijo človeče živlenje. „Konec veselja je jokanje". (Preg. 14. 13.) Kelkokrat to božo reč vidimo, ka se spunjava nad tistimi, ki so svojo srečo iskali v bogastvi i so na konci postali najvekši sirmacje; ki so svojo blaženost iskali v slavi, pa so končali v sramoti i ponižanji; ki so vživali svet, i na konci pa morejo delati britko i težko pokoro. — Zemelske dobrote so spodobne trnji; ki se na nje navezuje, si ravnotak nakopavle britkost, kak tisti, ki močno stiskavle trnje! (Sv. Janoš Zlatoviisti.) — Kak se vsaka sladka voda zleva v osoleno morje, ravnotak se sladkosti sveta spremenijo sledkar v britkosti. (Sv. Bonaventura.) Vživanje sveta je spodobno čemernomi sadi, ki se na prvi pogled vidi za prvovrstno hrano, po vživanji pa povroči velke bolečine i mnogokrat smrt. (Segneri.) Ob smrti je vsemi konec. „Svet mine i njegovo poželenje!" Sv. Jan. 2. 17. Zato pa pametno i zveličavno modruje Salamon krao: „Ničemurnost ničemurnosti i vse je ni-čemurno." (Preg. 1. 2.) „Ničemurnost (prazno, nikajvredno.) je spravlanje kinčov i viipanje v nje, Ničemurnost je letati za častmi i se na nje zanašati. Ničemurnost je slediti poželenji tela i poželeti to, za kaj se bomo mogli sledi težko pokoriti. Ničemurnost je želeti si dugo živlenje, ne se pa brigati za pošteno živlenje. Ničemurnost je gledati samo na zdajšnje živlenje i ne misliti na prišestnost. Ničemurnost je skrbeti za to, ka naglo mine i se ne truditi za tisto ka večno trpi. Spomni se, ka se oko ne zadovoli s pogledom, niti viiho s poslušanjom!" (Sv. Tomaž Kemp. 1. 4.) Zato zemelske dobrote so ne zato, ka bi nas osrečile, dr nam loga dati nemrejo, nego, ka bi nas pomagale k večnomi zveličanji. Zato pa nesmimo svoje sreče iskati v njih, nego potom njih jo iskati tam, kde jo lejko najdemo i zadobimo, pri Bogi. — Bog je naš cio, naša večna sreča, blaženost i popolna zadovolnost. „Nemirno i nesrečno je naše srci, dokeč ne počiva v tebi, o Bog". Te reči je zapisao sv. Avguštin, ki je na sveti vse probao, tiidi globočino grešnosti. Iz svoje žalostne izkušnje je zapisao to velko istino, za to njemi vorvlimo ! — Stvari etoga sveta nas teda nemrejo zadovoliti, niti popu-noma, niti stalno, ar so ne za to stvorjene. Zato mi niti nesmimo v njih iskati svojega namena, nego samo šker, sredstvo: „Celo bože stvarstvo, i vsaka stvar je samo stuba, štera nas pela k Bogi". (Wen.) Stvari so spodobne žveplenki, štera je orodje, ka si prižgemo svečo. Če jo predugo držimo v roki, nas požge. Ravnotak zemelske dobrote so orodje za pridobitev večnoga zveli-čanja; što jih pa preveč drži, ga večno skvarjenje rani. (Wen.) Zato modro sklepa sv. Ignacij loyolanski: Ka telko niicajmo stvari, kelko nas pomagajo k zveličanji; nikaj več i nikaj menje... „Tak moremo živeti na sveti,kak če nebi živeli na njem". (Kor. 7.31.) (Dale ) Živlenje bi. Device Marije, Matere Bože, naše Kralice. Prva kniga. 7. Rojstvo prečiste Device. — Od milosti, ki jih je naskori dobila. — Njeno sveto ime. 8. septembra je Marija zaglednola svetlost sveta, najmre po devetih mesecaj, kak njoj je bila podeljena presveta duša. Gda se je s. Ani približala vora roditve, je bila napunjena z radostjov Duha Svetoga. Z njov vred se je vzradiivalo tiidi detece Marija, tak ka je ne občutilo naravnoga prihoda na svet. Marija se je rodila čista, lepa, puna milosti. Dokaz, ka je prišla na svet prosta i slobodna od zakona i brez kazni greha. Ar je bila na bitje gle-doč takša kak druga Adamova deca, zato se je te dogodek zvršo v posebnih okolščinaj i miloščaj. Ta božanska zvezda zorjanska, predhodnica dneva, se je rodila v vnoči, ob dvanajstoj vori i je začnola deliti noč Staroga zakona od dneva milosti, ki se je zo-rio. Marijo so povili v plenice. Tisto, šteroj so vse žele bile v Bogi, so zamotali kak vsakše drugo dete. S tistov, ki po modrosti prekaša srčne angele i liidi, so ravnali kak z drugim ne-volnim novorojencom. Liki s. Ana je ne dopustila, ka bi tihin-ske roke varvale dete. To je mogla včiniti, ar je ne bila podvržena teškočam roditve kak druge matere. Vzela je dekličkico v svoje naročje i jo prikazala Vsevišnjemi z velikov prisrčnost-jov i s skuzami, govoreča v srci: „Gospodne, šteroga modrost i vsemogočnost je neizmerna, Stvoriteo vsej stvari, prikažujem Ti sad, ki sem ga dobila od Tebe, z večnov zahvalnostjov, da si mi ga dao, ar sem ga ne zaslužila. Naj se godi tvoja sveta vola nad materjov i hčerkicov, milostno se zgledni na nas z ne-dostopnoga prestola tvoje Slave. Na veke bodi blagoslovleni, ar si obogato svet s tak divnim, tebi tak prijetnim stvorom, v šte-rom si pripravo šator i hižo večnoj Reči. Čestitam svojim starišom, prorokom i v njih celomi človeštvi na poroštvi, štero si njemi dao za odrešenje, kak naj se oponašam proti toj, štero si mi dao za hčer, čigli sem nej vredna, da bi njoj bila sliižbenica? Ali se naj viipam doteknoti prave „skrinje zaveze?" Razsvetli me, Gospod moj i vladar, da spoznam tvojo sveto volo i po njoj delam, ka sam svojoj hčeri dužna! Z notrašnjim navdehnjenjom njoj je odgovoro Gospod, naj nazvuna svoje dete drži kak svojo rodno hčer, ali v srci naj goji dužno poštiivanje do nje. Hrani i vzgaja ga naj kak prava mati. Gda je Ana kak druge matere kušiivala svoje dete, je nikdar ne pozabila na dužno čast. Angeli čuvari i vnogo drugih angelov je slavilo sladko detece v naročaj njegove matere. Zabavali so je s nebeskov muzikov, štero je čiiia tudi s. Ana. Jezeri angelov, ki so bili odrejeni za njeno obrambo, so se njoj ponujali za dvor-bo. Pri toj priliki jih je Marija obprvim vidila v teli z zname-njom, od šteroga bom gučala v ednom driigom poglavji. Včasi po Marijinom rojstvi je bio poslan arkangeo Gabriel k svetim očakom na pekla trnac, da njim nazvesti to radostno novino. S tem je razveselo pravične, ar jim je zednim nazna-no Marijine odlike i milošče, štere njoj je Vsevišnji začao deliti. Gospod je poslao številne vnožine nebeške vojske, ki bodo tisto, štera je bila odebrana za mater večne Reči, s telom i z diišov nesli v nebo. Angeli so vzeli detece iz naročja njene matere, napravili slovesno procesijo, v šteroj je prava „ skrinja nove zaveze" odnešena v svetišče Vsevišnjega, Vladara vladarov, gde ednok zavsikdar najde svoje mesto. Angeli so jo že zdaj slovesno priznali za svojo vladarico i v njej častili Mater onoga, ki je meo postati glavar angelov. Kak hitro so jo prinesli v nebo, je Marija spadnola pred prestol Vsevišnjega, da se njemi klanja. V predpodobi se je to dogodilo, gda je Betsabeja pristopila k Šalamoni, ki je na svojem prestoli sodo izraelskomi narodi. Isto je včinola oseba večne Reči deklički, ki je bila odebrana za njegovo mater. Zdigne jo na svoj prestol, posadi jo poleg sebe, da njoj ime i dostojanstvo svoje Matere i Vladarice vsega stvo-renja. Marija je pa ne znala za namen i skrivnosti teh milosti. Tudi zdaj je dobila nove milosti i dare. Marija je obprvim jasno i blaženo gledala sveto Trojstvo. Pri toj priliki je angelom bilo odkrito, da so vse tri osebe presvetoga Trojstva od vekomaj odredile presvetivi imeni Jezuš i Marija za Sina i Mater njegovo. S prestola zadoni glas večnoga Oče: „Naša odebranka naj se zove Marija! To ime bodi krasno i slavno! Vsi, ki bodo to ime iskreno i pobožno zazavali, dobijo vnoge milošče. Vsi, ki ga bodo poštiivali i s častjov izgovarjali, bodo potolaženi i okrepčani. Vsem bodi to ime tolažba v bolečinaj, blago, s šterim se obogatijo i svetlost, da jih vodi v večno živlenje. To bo strašno pekli," kači'„'stere glavo i zvojiije zvišene zmage nad glavarami pekla". Gospod je zapovedao, naj se tudi s. Ani nazvesti ime njene hčeri, naj se spuni tiidi na zemli, ka je sklenjeno v nebesaj. S poniznov hvalov, štero so angeli davali z najlepšim spevanjom, je Marija sprejela svoje ime. Sveti angelje, ki so častili i nanovo spoznali na prestoli Vse-višešnjega Marijo kak bodočo Mater Reči i svojo Kralico i Gospo, so pri nazveščenji njenoga imena spadnoli na obraz i hvalili Gospoda zavolo velikih njegovih skrivnosti. Marija je ne znala, zakaj se to dogaja, ar pred vtelovlenjom njoj je ne bila odkrita čast materinstva večne Reči. Nebeški duhovi so odnesli dete nazaj v naročje njegove matere, šteroj je te dogodek kak tudi odsotnost hčerke ostala skrivnost. Njeno mesto je zavzeo dotečas angeo v zračnom teli. Isto vreme je s. Ana bila zanešena v globoko razmišlanje, v šte-rom so njoj bile odkrite velike skrivnosti od časti bože Matere: vse to je čuvala v globini svojega srca. Osem dni po rojstvi je izišla iz nebes vnožina najlepših angelov. Nosili so grb, na šte-rom se je bliščalo ime Marija. Nazvestili so s. Ani, da je ime njene hčeri Marija, to je odredila boža Previdnost, tak naj jo zo-veta Joakim i Ana. Ana naznani to novino Joakimi. Te se je silno zraduvao. Pozvali so prijatele i duhovnika pa so njoj slovesno dali ime. Te čas so igrali angelje, ali godbo sta čiile samo mati i hči. Tak se je zvršilo rojstvo Marijino. Slavno je rojstvo Mozeša zavolo lepote i miline deteta, ali proti rojstvi Marije je to rojstvo prazno, slabo i malo. Tiidi slavno, radostno rojstvo Ižakovo bi se moglo tomi prispodobiti, tiidi radost, ki jo je občutila Lamek, gda se je narodo Noa (mir), liki niti to je ne slika onoga zazavanja i veselja pri Marijinom rojstvi, ar vsa ta rojstva so bile priprave, da se rodi prava „Škri-nja zaveze", ki sprejme novoga i pravoga Noa (Mir). „0 srečno rojstvo, o blaženo rojstvo, ti si najvekša sladkost presvetoga Trojstva, radost angelov, krepčilo grešnikov, veselje pravičnih, velka tolažba svetih, ki jo iz predpekla gledajo! O dragoceni i sijajni biser, ki si v prostoj zemelskoj školkl zasijao Sunci! Vzvišeno dete! Komaj so zemelske oči tebe malo razpoznale pri svetlosti sveta, a ti že nadvišuješ v očaj najvi-šišega Krala i njegovoga dvora v časti i veličini vse, ka je ne Bog! Naj te slavijo vsa stvorenja, vsi narodi naj spoznajo tvojo miloščo i lepoto! Zemla naj razsvetli tvoje rojstvo! Radost naj zavlada med ludmi, ar se je rodila tista, ki spuni praznoto, štero je povzročo prvi greh. Premoč tvoje dobrote proti meni naj bo veleslavlena i zvišena, ar jaz sem samo najmenši zemelski črv, prah i pepeo!" Cerkveni glasi. Spravišče Olt. Svestva, ali euch. kongres se je vršo v Maribori 8 i 9. septembra, šteroga je obiskalo nad 40 jezero liidi. Nešteti jezeri so si očistili duše pri svetoj spovedi i je okrepili na novo jakostno živlenje po sv. prečiščavanji, Slovesno sv. mešo so služili przv. g. knezoškof, ap. administrator Slov. Krajine, Dr. Tomažič Ivan Jožef. Oni so tudi predgali od Jezuša v Olt. Svestvi, ka je naša pot, pravica i živlenje. Iz Slov. krajine je priromalo okoli 600 oseb na kongres v Maribor, 270 jih je šlo peški, štere je vodo g. Jerič Ivan, lendavski dekan. Prezvi-šeni gospod knezoškof so našo procesijo sami pozdravili i blagoslovili v stolnoj cerkvi. Nepozabno lepi dnevi so to bili v službi Jezušovoj. Naša skupna pesem je povsod zbudila veliko pazko i žela toplo zahvalo. Nova meša. Sept. 23. je prikazao v Dokležovji svojo prvo sveto mešo Vsegamogočnomi č. g. Kovačič Alojz, salezijanec. Predgao je novomešniki dokležovski rojak, g. Jerič Ivan, dekan, manuduktor pri sv. meši so njemi pa bili g. Vadovič Rudolf, beltinski blebanoš. Vatikanski grad. Najnovejše reči Sv. Oče pape od kat. akcije. Sv. Oča so sprijali v avdijenco v Kasteli Gondolfi devetsto možkov, članov kat. akcije iz albanske piišpekije. Na zemlišči te piišpekije stoji letno bivališče Sv. Oče — Kastel Gondolfo. Sv. Oča so po pozdravi spregovorili par reči od kat. akcije. Kat. akcija šče od laika, da sodeluje v hierarhijskom apostolati Cerkve. Da se more ta naloga vršiti, je potrebno, da se za to odgojijo liidje. Tu se morajo včiti vsa živlenska pitanja z vseh gledišč — a vsikdar v svetlosti krščanske misli. Ne so izkliičena tU niti socijalna gledišča. V sveh stvareh mora vladati krščanski premislek i zakon Gospodov. Avdijenca se je končale z papovim blagoslovom. Tabetsu. (Japanska) Štirdeset letnica plodnoga dela traphtov. Mons Berhoz, piišpek Hakodate v severnom deli Japanske je na-selo v svojo piišpekijo 1. 1894. prve trapiste misijonare iz samostana Brique v Normandiji. V tom samostani je živo mladi redovnik po imeni oča Gerardo, šteri se je navdiišo za misijonarsko delo i je z dvema tovarišoma odišeo iz Francije v Japansko. Piišpek njim je izbrao za prebivališče obmorski kraj Tobetsu, gde je živelo samo nekaj ribarskih družin, drugi nišče ne mogeo tu ostati, ar so bila zemlišča nerodna. Japonska vlada je bila vesela, da se šče tii što naseliti, pa je pušpeki podelila 300 hektarov te nerodne zemle. Oča Gerard, bister po pameti i močen po teli, se je s svojima dvema tovarišima iz Francije i štirami iz Kine podao na to težko delo. L. 1911. je štela trapi-stovska družina v tom kraji 40 članov. L. 1926. je bio odpreti driigi samostan na jugi v Kyushu. Dnes je 70 trapistov v Tabetsu-i i 30 v Sedenbarmi. Misij oni. Slovenski trapisti v Afriki. Visiko gori v afriških gorah na Malom Atlasi so se nastanoli trapisti iz našega Rajhenburga. Njuva naselbina leži 75 km od mesta Alžira na robi severne Afrike. Tam je ne več taksa vročina, kak je na severi; pozimi je celo občutno mrzlo. Kraj je primeren za poledelstvo. Rado zraste sadje i tudi trs da jako dobro vino. Posebna dobrota toga kraja je, ka ne zmenka vode. Prebivalci teh krajov so Arabci, ki so jako siromašen narod. Po veri so mus-limanje i majo ešče svoje navade i šatringe. Kak vsikdar vsakomi je bio začetek žmeten, je tudi tem redovnikom žmeten. Dobili so jako velko posestvo, iz šteroga se bodo preživlali. Dosta težav bode trbelo premagati, dokeč bo vse tak vrejeno, ka de njim teklo živlenje mirno i tiho naprej. Ali to se bo sko-ro zgodilo. Kakši namen ma nova naselbina? Redovniki ščejossvojov molitvijov i z zatajuvanjom sprositi božo milost na afriško zemlo. Ob drugim pa majo želo vplivati na domačine okoli sebe. Dosta je tu muslimanov, ki se daio težko spreobrnoti. Zgled njim bodo davali v pobožnosti i v zatajuvanji. Dosta se da pri teh Iiideh napraviti z dobrodelnostjov. Ar so gospodarsko jako zanemarjeni, jim ščejo redovniki tiidi v tom pomagati. Navčili je bodo, kak se obdeluje pole i kak se s pridelki ravna i spravi v penez. Vse to bo vplivalo v duhovnom pogledi na nje. Potem bodo začnoli tudi s šolov i z zidanjom cerkve (zdaj majo patri samo kapelico v hiši.) Trda so muslimanska srca, a vsi trdijo, da jih bo mogoče na te način, neposredno, pridobiti. Mladoj slovenskoj naselbini želemo, da bi izvrstno uspevala. Plemeniti trgovec. Piše Jožef Kerec S, S. Gda sam se zadnjič vračao z juga, sam se seznano z jako uglednim trgovcom; dugo sva se razgovarjala od več reči. Jako ga je zanimala moja duga brada i moje pozvanje. Začnola svaserazgovarjati od nemrtelnosti duše i od povračila dobrih i slabih del v večnosti. Po dugšem razgovori se je vdao i pripoznao, ka mam jaz prav. Osvedočo se je, ka je naše misijonsko živlenje edna sama velka žrtev za nemrtelne diiše i za blaženost bližnjega. Spoznao je, kak se žrtvujemo za blaženost diiš v vednoj smrtnoj nevarnosti, v pomenjkanji i zatajuvanji. Spoznao je pa tudi, ka je naša trgovina bole zaslužna i nosi več dobička kak njegova. Sprevido je, ka vsi, šteri se trudijo samo za ete svet, mečejo, ka pridobijo, v luknjasto vreče. Gda človek misli, ka je že puno, zapazi, ka je zletelo vse skoz luknjasto dno vo i se je zgubilo. Mož je od toga te dale čase premišlavao i za kratek čas se pili javo za razgovor. Dugo vsa gučala od večnosti i nebes. To ga je tak genolo, ka je drugi den vse svoje premoženje razdelo med rodbino i sirmake. Steo se .je vsega posvetnoga znebiti i postati s Kristušom siromak. Zdaj dela pokoro. Gda prestane preskušnjo, ga pošlem med novince. Plemeniti mož ! Meo je ugled, trgovina njemi je dobro nesla, a komaj je čuo od nebes, od minlivosti vsega zemskoga, je že zapusto vse, se vsemi odpovedao, ka bi bio s Kristušom v večnosti neminlivo bogat. To so nasleduvanja vredni zgledi! Daj Bog, ka bi te plemeniti mož meo dosta naslednikov. Italija. Že nekaj let prirejajo Italijani Misijonski den betežnikov. Na te den naj betežniki po bolnicah i družinah darujejo svoje trplenje i bolečine za uspeh misijonov. Lani so dosegnoli veliki uspeh. Te den je bio organiziran v 200 i tal. pušpekijaj i se ga je vdeležilo 260 jezero betežnikov. Letos se je vršo na Risale. Kardinal Pacelli je izrazo želo sv. Oče, ka bi se taksi dnevi priredili tiidi po ostalih deželah katoličanskoga sveta. Pariška družba za žviinešn'e mlsijone. Ta družba, ki dela že 275 let za razširjenje božega kralestva na zemli, je izdala I. 1933. zanimivi pregled svojega dela: krščenih je bilo 43.366 poganov; poganske dece v smrtnoj nevarnosti 112.643 i dece krščanskih starišov 67.586; poleg se je spreo- brnolo ešče 518 krivovercov. Zdaj ma ta družba v oskrbi 38 misijonskih okolišov. V vseh teh krajeh je poganov 211 miljonov 694 jezero 482. Število krstov i spreobrnenj na Japonskom je malo, a bodočnost obeta bolše čase. Mesto Tokio ma zdaj 5,753.302 stanovnikov, a katoličanov je v mesti samo 8 jezero. Misijoni na Koreji se lepo razvijajo. Zdaj, gda se je vrno v Mandžurijo mir, je tam omogočeno uspešno delo. Lepe uspehe je dosegnola družba v Končinčini v Kambodži i v Tonkini, na polotoki Malaki i v Birmi. Število katoličanov v okoliši pariške driižbe za zvunešnje misijone znaša 631.781. Družba ma 48 cerkvenih dostojanstvenikov, 1 jezero 46 duhovnikov, to je edna desetina vseh duhovnikov, ki delujejo v misijonih; ž njimi je 617 redovnikov i 6 jezero 793 redovnic, Dale ma družba 6.086 cerkev i kapel, 2.538 katehistov, 2.994 šol z 170.378 vučenci, 347 sirotišnic z 20.304 dece i 133 bolnic, zavetišč, tiidi za gobavce. Katoliška akcija v misijonaj. V okraji Taišem v provinci Šekiang ne bilo med 185 jezero prebivalci ešče niednoga kristjana. Pokrajina je odrezana od ostaloga sveta. Vsi poskusi misijonarov, da bi se tam nastanoli, so bili zobston. Zato je lazarist domačin Sing poslao ta dobroga kristjana, šteri bi pripravlao pot misijonarom. Sprejela ga je edna družina, poslušala njegove reči i začnoli so se včiti katekizmuš i molitvi. Zdaj je mogeo priti misijonar. Sprejela ga je k sebi družina, štere poglavar je star je 27 let i je z ednim poglavar vesi. Te človek guči zdaj vsikdar od sv. vere i se vsikdar pred jelom prekriža. 15 peršon te družine sprejme sv. krst; k sv. krsti se je priglasilo ešče 40 drugih. Prva Japonka — Karmeličanka. 18. aprila 1934. je bila sprejeta k karmeličankam prva Japonka, sestra Elizabeta sv. Trojstva, hči barona Ogo-mašija, edna najstarejših rodbin carskoga dvora. Pri slovesnosti preobleke je bio navzoči sam tokijski nadpušpek. Obetajo se ešče nadalna pozvanja, če bodo sredstva, ar je samostan komaj 1933 leta ustanovlen, Japonska: Spreobrnenje odličnoga moža. Dnevno časopisje je prineslo novico, ka je postao Muto Sanji, šteri je bio jako znani na poli trgovine, štampa i politike, žrtev atentata. Edna njegovij hčeri ga je pregučala, ka se je pred smrtjov dao krstiti. Ta hči je katoličanka i je bila vzgojena v kato-ličanskom zavodi pri redovnicah, zdaj je žena generalnoga japonskoga konzula v Mandžuku. Njeni oča se je že prle zanimao za krščanstvo i je prešteo knigo „Vretina istine", štero je spisao p. Drouart i jo na Japonskom jako v česti majo. Njegovo spreobrnenje je vzbudilo po vsoj Japonskoj velko pozornost. Amerika: Vztrajen apoštol. P. Moorman S. J.,ki so ga Indijanci,med šteiimi je 9 let deliivao, imenfivali Beli orel, se je 1. 1929. naselo v South Kinloch-u (Missouri) sredi 6000 zamorcov, šteri so pripadali 32 protestanskim sektam. Med njimi je najšeo samo 20 katoličanov. LUdje so ga nezaviipno sprijali. Pri sodišči so trikrat zahtevali, da mora oditi. A sodišče je njihovo zahtevo zavrnolo. Misijonar je ustanovo šolo, Itidsko kUhinjo i si je hitro pridobo njihovo naklonjenost. V zadnjih treh letaj se jih je že spreobrnolo 131 in 48 se jih je pripravila na sv. krst. Prišle so tri redovnice i odprla se je driiga šola. Leta 1929., je misijonar razdelo mesečno 40 obhajil v leti 1933 pa že 768. Požrtvovalno delo vsikdar rodi sad< Zahvala. Zahvalim se blaženoj prečistoj Dev. Mariji i sv. Maloj Tre-ziki, ka sta mi sprosile zdravje roke brez operacije, gda so doktorje povedali, ka samo operacija pomaga. — Kovin, Hajdinjak Izidor.