Bes* ("MHEHBeEEeeaee e^B^B^e Številka 9 *eaeeBi ■ e e ■ hbbbbhebbbbbbb ' ~ —---------- B B ■ a B a ! INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN K E M I Č N I H I Z D E L K O V Prvi maj - praznik dela Odkar se človek zaveda svoje bitnosti v neki obliki praznuje prehod iz zime v pomlad. To je čas, ko se je za človeka v prvi stopnji razvoja pričelo boljše, lepše življenje. V ta čas spadajo vesele norčije kurentovanja. Podobne običaje zasledimo med vsemi ljudstvi sveta. Razvoj delavskega razreda, trpljenje delavstva v začetku širjenja proizvodnje, njenega prerasla v industrijo pa je prineslo praznik PRVI MAJ. Delavci Save — predvojnega Semperita-Vulkana so imeli z de- lodajalci — v času pred vojno in po njej — poleg drugih pravic omogočeno tudi praznovanje prvega maja. Tudi danes se bližamo prvemu maju. Poraja se nam doba leta, mlada, lepa, enako lepa za nas vse. Narava se bo odela v plašč nežnih češnjevih in drugih cvetov, ponudila bo svojo lepoto vsem delovnim ljudem, ljudem delovne dobre volje. Vsem želimo SREČEN PRVI MAJ! Kako kaže, da bomo založeni s surovinami do konca letošnjega leta? »Kavčuka je samo še za tri dni!« ali pa »Korda je povsem zmanjkalo, pnevmatikama bo spet stala!«, je udarilo kot huda plat zvona med delavci že velikokrat in vse je zaskrbelo. Za zadnje čase ne moremo reči, da je prišlo do kakšnih izredno kritičnih točk pri zalogah surovin, čeprav so z nabavo le-teh težave, kakršne posameznik, zaposlen v Savi, niti ne sluti. Boriti se s krediti, neresnimi dobavitelji, in povrhu še z bančno in državno birokracijo in administracijo, ki je prav pri teh zadevah res ne manjka, je zelo hudo! Procedura, za nabavo 50 ton kavčuka ali pa samo drobnega rezervnega delčka stroja je enako dolga in zamotana: iskanje ponudbe, ko ta pride, sledi naročilo, zahtevek banki za odpis sredstev, plačilo, prijava o uvozu robe, največkrat je treba za uvoz blaga odpirati akreditiv, potem pa čakati po mesec dni ali pa še več, da banka blago plača (ker največkrat ni na razpolago dinarjev) slede urgiranja pri dobavitelju, naj blago že vendar pošlje, pa carina ... prevzem itd. Lahko pa se zgodi, da se sredi tega poteka spremeni režim uvoza (in to ne tako zelo redko!), pa smo tam. In vse spet lepo od začetka! Po novih določilih banke pa je treba poleg vsega tega pošiljati za vse vrste tekstila na Zvezno trgovinsko zbornico na vlziranje, kar vzame en teden časa. KAKO BO LETOS? Za letošnje leto Izgleda, da bo deviznih sredstev dovolj, razen GDK (globalne devizne kvote), s katere se črpajo sredstva za nakup tkanin, ventilov in armatur, ki ga bo gotovo zmanjkalo. De- vizni režim se je s konzorcijem precej spremenil, in sicer je precej vrst blaga prešlo z GDK na LBO (s te kvote črpamo predvsem sredstva za kavčuk, sintetični in naravni in saje) in na RK (sredstva za PVC, žico, brezšivne cevi, pločevine, kemikalije, plastične mase in vulkolan). To pomeni spet nova dogovarjanja med proizvajalci, potrošniki in prodajalci. Največja težava pa je v tem, da so to denarne in blagovne kategorije, kar pomeni dvojno omejitev; na eni strani je na razpolago denar, na drugi pa točno določene količine, če se zakon spremeni, npr. da se zmanjša vrednost, oz. zniža cena, nič ne pomaga, ker so spet omejitve v količini. Najhujše je pa to, da so področja vnaprej določena in je vsako dogovarjanje onemogočeno. Procedura pridobivanja deviznih kvot je strašno dolga, saj smo npr. pri Zvezni zunanji trgovinski zbornici v Beogradu vložili potrebe za leto 1969 že oktobra lani, dobili srno jih pa sredi aprila letos! KAKO JE S KREDITI? Zelo slabo pa v zadnjem času stojimo z dinarji, kajti za I. kvartal 1969 smo dobili le 30 % potrebnih dinarskih sredstev, s krediti imamo pa silne težave. Dolgujemo precejšnje vsote in posledice bodo občutne, zato, ker se je zelo težko meniti za nove kreditne aranžmaje, če še stari dolgovi niso odplačani. Blago iz lanskih kreditov smo dobili, plačano pa še ni bilo. Tehnika pridobivanja kreditov je naslednja: najprej od SSST dobimo kvoto, potem v Narodni banki zaprosimo za otvoritev kreditnega aranžmaja in istočasno je treba dobiti od kreditorja pogo- (Konec na 3. str.) 50 let ZKJ oz. KPJ V okviru vrste proslav po vsej Novo ustanovljena partijska ce- Pogodbo so obnavljali vsako le- Jugoslaviji ob 50-letnici ZKJ, oz. Ilca gumarjev je prek svojih so- to. Rdeča pomoč, ki je bila orga- KPJ, SKOJ in jugoslovanskih sin- mišljenikov držala v svojih rokah nizacija lastne samopomoči, je dikatov je posebni odbor, ki ga je VC(;jno 0(j 20 sindikalnih zaupni- združevala v letih pred vojno več pi^avi^prosla^o^mdi za naš *ko *iov po oddelkih, vse te pa pove- kot 60 gumarskih delavcev, v delo lektiv. 19. aprila ob petih popoldan se nas je zbralo le kakih sto Savča-nov v domu JLA. Zelo lep, dovršen in uspel program so pripravili člani Prešernovega gledališča, mladinski zbor Gimnazije Kranj, orkester glasbene šole ter Savski oktet. In k poročilu o svečani proslavi ne bi imel ničesar več — če ne bi motilo tole: na proslavo je bilo vabljenih skoraj tristo naših delavcev, ostali pa so bili o proslavi obveščeni z informatorjem. Kot sem uvodoma napisal, nas je bilo na proslavi le malo. Mislim, da primer zasluži poseben komentar. Pred začetkom glasbenega programa je tov. Jože Kocjan dejal: ». . . Proces nastajanja komunistične partije in njeno delovanje so stalno spremljali tudi delavci, ki so v teh letih delali kot gumar-ji kranjskega Vulkana-Semperita. Na Gorenjskem je v času neposredno pred vojno živelo nekaj sto komunistov in prav toliko članov SKOJ, ki so bili povezani v 15 partijskih celicah. Leta 1931 je bila tudi v našem podjetju ustanovljena partijska organizacija, do tedaj pa je v njem delovala partijska trojka. Idejne misli za delo komunistov med delavci v takratni tovarni je dal tov. Krašnja, sekretar partijske celice pa je postal tov. Ludvik f. " 1 Mladinski pevski zbor zovala v splošni strokovni zvezi Svobode in v druge organizacije delavske sindikalne organizacije, pa je bila vključena večina poki jo je vodila partija, čeprav ji štenih delavcev. Tako organizirale predsedoval desno usmerjeni no delo komunistov v predvojnem komunist Krč Franc, tudi delavec času v današnji Savi je bilo uspeš-v tovarni. Vodil pa je frakciona- no, saj se je leta 1941 vključilo v ško politiko, s katero se je hotel aktivno delo OF 50 članov, 14 ko-znebiti vpliva komunistov. Komu- munistov je stopilo v vrste prvo-niste pa sta tedaj v tovarni usmer- borcev do konca leta 1941. V boj- ,, ... , . . , ... . ,jala Franc Leskovšek in Jože Vil- nih vrstah partizanskih brigad in Vitez. V partijski celici je bilo,yF. ... . 7 članov in prav toliko kandida- 4 an" °b Pomočl teh dveh Je usPe- odredov po vsej Sloveniji pa se je tov. Celica je pod skrbnim vod- *° da ie leta 1931 postal delavec borilo 120 borcev in bork kranj-stvom sekretarja Viteza delovala Toplak predsednik odbora sploš- skih gumarjev. Krvni davek je uspešno vse od ustanovitve do ne strokovne zveze Kranja. bil velik, saj je padlo 30 članov druge svetovne vojne. Bila je to prva kranjska tovarniška partijska organizacija. Ta organizacija se je uspešno vključila v narodni boj za osvobojenje in delavsko ljudsko oblast. Pred letom 1930 je v tovarni delovala trojka komunistov, ki pa je bila obremenjena s slabostmi takratne socialdemokracije. Jože Kocijan Udeleženci proslave Preko splošne strokovne zveze, kulturno prosvetnega društva Svobode, pevskega zbora, organizacije delavske solidarnosti Rdeče pomoči so maloštevilni komunisti Semperita dajali ton sindikalnemu delu tudi v drugih tovarnah Kranja. Z lastnini poštenjem so zmogli komunisti takrat povesti za seboj večje število zaposlenih v takratni tovarni in večino delavstva Kranja. Uspeh komunistov Semperita je tudi v tem, da so si znali že leta 1931 priboriti za vse delavce kolektivno pogodbo z delodajalci. Pogodba je delavcem zagotavljala praznovanje delavskega praznika, zdravstveno in tehnič-no-higiensko varstvo pri delu. našega kolektiva in med njimi 7 prvoborcev in en narodni heroj. Spomin na Ijufli, kot je bil Grega, komandant pohorskih partizanov, naš delavec, bo ostal zapisan trajno v zgodovino boja delavskega razreda. Prehojena pot povojne graditve ni manjvredna od dela prejšnjih let, je samo nadaljevanje. Komunisti se vseskozi zavzemajo za gospodarski razvoj, napredek, boljše odnose, boljše delovne pogoje, za modernizacijo. Rezultati prizadevanj komunistov, članov delovnega kolektiva, posebej še strokovnega kadra, niso Izostali. Pred vozno je bilo zaposlenih 400 delavcev, danes pa nas je 2540. (Konec na 3. str.) Mladi o sebi, svojem delu in željah Že lani jeseni je mladinski komite sklenil, da poizve med mladinkami in mladinci v naši tovarni, kako žive, kaj delajo in kaj jih najbolj veseli. Za takšno akcijo je najprimernejša anketa. Pripravili so 24 vprašanj z več kot 200 možnimi odgovori in jih poslali vsem mladim — teh je okoli 700 — s prošnjo, naj pri tej akciji sodelujejo. Žal, lepo zamišljena akcija ni v celoti uspela. »Z anketo, ki je bila izvedena v mesecu januarju, smo želeli dobiti od vseh mladih, starih do 27 let, splošne podatke in tudi njihova mnenja o delu mladinske organizacije. Zvedeti smo hoteli, s čim se ukvarjajo v prostem času, do česa imajo veselje in kje bi bili pripravljeni aktivno sodelovati. To se komisiji, ki je bila določena za izvedbo ankete, ni posrečilo, saj je bilo vrnjenih anketnih listov samo 270, in še od teh sedem anonimnih. Anketo je izpolnila samo dobra tretjina mladih in so zato podani tu samo rezultati po posameznih vprašanjih.« (Marjan Mrak) V nadaljevanju vam posredujemo tista vprašanja, na katera je odgovorilo največ anketiranih; izpustili smo nekatera vprašanja in odstotke: ŠOLSKA IZOBRAZBA: — nedokončana osemletka 59 — dokončana osemletka 43 — poklicne šole 103 — srednje šole 56 — višje šole 7 KATERO ŠOLO ALI TEČAJ OBISKUJEŠ: — izobražuje se jih 69 od tega: 5 v osemletki 10 6 na raznih tečajih 14 ® v poklicnih šolah 3 6 v srednjih šolah 31 9 na višjih šolah 11 ŠTUDIRAŠ: — redno 4 — izredno 56 ALI BI ŽELEL NADALJEVATI ŠTUDIJ, CE BI IMEL MOŽNOST IN KATERO ŠOLO BI OBISKOVAL: — bi nadaljeval (neopredeljeni) 14 — bi nadaljeval (opredeljeni) 96 9 v osemletki 14 9 na raznih tečajih 30 9 v srednjih šolah 41 9 v višjih šolah 15 STANUJEŠ: — doma 166 — pri tujih 34 — v domovih 28 — v lastnem stanovanju 36 SI S STANOVANJEM ZADOVOLJEN: — da 14J — ne 53 — delno 68 KAKO PRIHAJAŠ V SLUŽBO: — peš 116 — z lastnim vozilom 11 — s tujim vozilom 142 KATEGORIZACIJA DELOVNEGA MESTA: — nDM 36 — prDM 27 — PDM 104 — TDM 27 — IDM 5 — DIDM 2 ALI SI ČLAN DRUGIH ORGANIZACIJ: — ZK 17 — SZDL 63 — RK 43 — planinskega društva 68 — počitniške zveze 16 — tabornikov 16 — prostovoljnega gasilskega društva 27 — drugih 23 ALI SI ČLAN SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN NJIHOVIH KOMISIJ: — sveta DE 24 — delavskega sveta podjetja 1 — upravnega odbora podjetja 2 S ČIM SE UKVARJAŠ V PROSTEM ČASU (PO SLUŽBI); ■ s športom 73 - z branjem knjig 55 - z učenjem ■ z družino in 47 gospodinjstvom 36 ■ zabavna glasba, ples 32 ■ pomagam doma 23 • hodim v kino 23 - hodim na izlete 11 - nimam prostega časa 10 • ostali se ukvarjajo s petjem, folkloro, z raznimi stvarmi, z modelarstvom, s snemanjem filmov v klubu, s delom itd. političnim DO ČESA IMAŠ VESELJE OZ. ZANIMANJE: - kulturno področje > dramske sekcije 48 1 glasbe 79 \ petja 58 1 folklore 33 1 modernih plesov 55 1 literature - športno področje 1 1 atletike 18 1 streljanja 55 1 odbojke 41 1 rokometa 48 l nogometa 40 Marjan Mrak 9 košarke 37 9 namiznega tenisa 53 9 šaha 32 9 kegljanja 29 9 smučanja 92 9 plavanja 83 9 ostali: drsanja, sankanja, jadranja ipd. — ideološko politično delo 7 — ostalo 9 planinstva 67 9 taborništva 25 9 počitniške zveze 17 9 gasilstva 14 9 tehnike 7 NA KATEREM PODROČJU BI BIL PRIPRAVLJEN AKTIVNO DELATI: — na športnem področju 67 — na kulturnem področju 37 — nimam časa 23 — za ostala področja ni večjega zanimanja ALI SI BIL Z DOSEDANJIM DELOM MLADINSKE ORGANIZACIJE ZADOVOLJEN: — nisem seznanjen, oz. premalo časa zaposlen, da bi lahko cenil 18 — zadovoljen 45 — niso zadovoljni 32 — delno 125 ZAKAJ SI ZADOVLJEN: — ker je delala in dela v redu — ker je povsod aktivno sodelovala ZAKAJ NISI ZADOVOLJEN: — slaba priprava, obveščanje — slaba organizacija — nezainteresiranost predsednikov komisij — premalo dela in resnosti — ker ni bila aktivna — slabo vodstvo in nezainteresiranost mladih KATEREMU PODROČJU MISLIŠ, DA BI MORALA MLADINSKA ORGANIZACIJA POSVETITI VEČ POZORNOSTI: — družabnemu življenju (neopredeljeni) 23 — športu 63 — kulturi 61 — debatnim krožkom 20 — raznim krožkom 23 — izletom 92 — izobraževanju (neopredeljeni) 20 9 dopolnilnemu šolanju 37 9 tečajem 46 9 nadaljnemu študiju 31 — socialnemu varstvu 9 stanovanjski problematiki 80 9 prehrani 23 9 otroškemu varstvu 1 — samoupravljanju 33 — tovarniškim problemom 48 Tako mislijo o sebi, svojem delu ter o svojih željah mladi pri nas. Resda niso v anketi sodelovali vsi, pa vseeno odgovori najbrž ne bi bili bistveno drugačni, če bi bilo odgovorov še enkrat toliko. Vsem pa, ki se potegujejo in prizadevajo za to, da bi mladinska organizacija delala za svoje člane in jim bila pri njihovem delu v tovarni in mnogokrat tudi izven tovarne v oporo, pa bodo ti odgovori vodilo in smernice za delo. Peter Bogataj, predsednik mladinske organizacije Sava, je dejal: »Na podlagi odgovorov, obravnavali smo jih tudi na 1. delovni mladinski konferenci mladinske organizacije, smo sprejeli nekatere zaključke. Na jih v kratkem naštejem, ne kot formalno sprejete in nekje zapisane, temveč kot nujne in pomembne pri nadaljnjem delu naše organizacije. Pri uresničevanju nalog, ki smo si jih zadali, moramo sodelovati vsi, ker jih bomo le tako lahko realizirali. Stalni člani mladinske konference naj organizirano sodelujejo v delovnih enotah. V programu predsedstva je tudi akcijski program, ki naj bi konkretno prikazal naloge mladih v delovnih enotah in dal osnovne smernice za njihovo delo. Delo športnih sekcij in specializiranih organizacij (taborniki, planinci in gasilci) naj bo aktivnejše. V kratkem bo izšel informator, v katerem bodo podatki (Konec na 3. str.) Savske mladinke in mladinci v TAMU V soboto in nedeljo je tovarniška organizacija ZM organizirala izlet, oziroma ekskurzijo v TAM v Mariboru. Poleg ogleda tovarne so bila na sporedu še srečanja v šahu in namiznem tenisu. Dvoboj na šahovskih deskah smo izgubili, medtem, ko smo pri namiznem tenisu zmagali. Ogled tovarne ki je ena največjih proizvajalcev tovornih avtomobilov pri nas, je zanimiv, čeprav Je marsikateri udeleženec pričakoval več. Prosto sobotno popoldne smo izkoristili za ogled mesta, vendar nam vreme ni bilo naklonjeno, zato so nekateri odšli v kino, večina večina pa se nas je poskrila po restavracijah, ki jih v Mariboru ni malo. Za prijeten sobotni večer pa so poskrbeli »črički«, ki so nas zabavali dolgo v noč. V nedeljo zjutraj nas je pozdravilo sonce, kot bi se hotelo oddolžiti za prejšnji dan. Da bi povratek trajal čim dlje, smo jo najprej udarili na Pohorje, kjer je zima še vedno razkazovala svojo moč, potem pa proti Laškem. Velika večina je odšla na kopanje, ostali pa so se zabavali po svoje. Kako hitro mineva čas ko je človeku lepo. Kot bi trenil smo se morali posloviti od Laškega. Trojane, stara gostilna, kjer so že »furmani« gasili žejo, je privabila tudi nas. Upam, da ni bilo nobenega, ki ni bil zadovoljen z izletom. k? Dragi urednik! Po dolgem času sem se odločil, da napišem nekaj vrstic za naše glasilo. Minilo je že nekaj časa, odkar sem se poslovil od kolektiva in kolegov v enoti. Služim vojaški rok v Banja Luki in bi rad dobival glasilo, da bom vsaj malo vedel, kaj se godi v podjetju, kako napredujete in gradite. Tu ne dobim nobenega slovenskega časopisa, zato sl zelo želim, da bi prejemal »Savo«. Pri vojakih mi ni nič hudega; sedaj vadim za voznika. Pravijo, da je v vojski prvih 18 mesecev težko, potem gre pa lažje. Tudi to bo minilo in spet se bom vrnil v podjetje in prijel za delo. Za sedaj naj končam in želim vsem članom kolektiva mnogo uspeha pri delu in nadaljnji izgradnji podjetja. Lep pozdrav! Jože VVeisseisen, v. p. 6565-2-VE-4, Banja Luka Dragi urednik! Vedno težko čakam glasilo, ker mi res veliko pomeni. Vendar imam pripombo, da ga zelo neredno dobivam. »Sava« mi je edino sredstvo, s katerim sem povezan s kolektivom, zato želim, da bi mi ga redno pošiljali. Zdaj sem prišel v prekomando v Pivko in se počutim mnogo bolje kot v Bileči. V tem kraju sem malo časa, zato bom ta kraj opisal v enem mojih naslednjih pisem. Pozdravljam vse člane kolektiva, posebno pa sodelavce v IC-u in tiste, ki so na odslužitvi vojaškega roka. Vodnik, stažist: Jože Čopek: v. p. 3672/34, Pivka Spoštovani sodelavci! Najprej vsem sodelavkam in sodelavcem lep pozdrav iz Skopja. Ker se bliža 1. maj, praznik dela, želim vsem delovnim ljudem naše tovarne veselo praznovanje prvomajskih praznikov, predvsem pa še veliko uspehov. Nadalje želim, da bi se med prazniki lepo imeli in si nabrali dovolj moči za nadaljnje delo. Želim vam tudi zares toplo in sončno vreme. Sindikalni organizaciji se iskreno zahvaljujem za darilo, ki sem ga prejel ob novem letu. Sodelavec Jernej Zupan, v. p. 7488, Skopje, Makedonija Se dva vojaka sta se nam oglasila in prosila, da v njunem imenu pozdravimo vse sodelavce. Njuna naslova: Milan Bogataj, v. p. 1098/G, Kranj; Branko Galjot, v. p. 2510/14-C/VE 2, Požarevac. Dragi vojaki! Veseli smo, da ste se oglasili, posebno pa smo veseli, da se pri vojakih dobro počutite. Upamo, da bo vseh »prvih 18 mesecev« tako. Glasilo vam bomo pošiljali in upamo, da ga boste redno prejemali. Vsem skupaj želimo vesele in sončne prvomajske praznike! UREDNIŠTVO Tik pred izidom tele številke sta se nam oglasila še dva vojaka: Spoštovani urednik! Čestitam vam k prazniku dela ter vas in vse sodelavce prav lepo pozdravljam. Obenem se vam najlepše zahvaljujem za glasilo katerega redno dobivam in ga vedno v celoti preberem. V bodoče mi ga pošiljajte na naslov: Drinovec Janko, v. p. 4401/5, Zagreb. Spoštovani! Kar precej časa je že minilo, odkar sem odšel v vojsko, vendar nisem nikdar našel časa, da bi se vam lahko oglasil. Upam, da ml niste zamerili. Torej, sedaj vas vse skupaj lepo pozdravljam. Moji vojaški dnevi se sicer počasi, a vztrajno bližajo koncu. Iz ubogega mladega vojaka sem postal »spoštovani stari borac«, tako da mi ni prav nič hudega. Malo nerodno pa je, da sem kljub temu le navaden vojak JLA. Težko čakam, da se vrnem v kolektiv. Ker se bliža praznik vseh delovnih ljudi, vam ob tem slovesnem dnevu iz srca čestitam in vam želim mnogo poslovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Kepic Anton, v. p. 7375-3, Priština Draga vojaka! Najprej obema lepa hvala — v imenu vsega kolektiva — za čestitke ob prazniku. Tudi mi vama želimo veselo in lepo praznovanje in da bi bila čimprej spet med nami. Ti, spoštovani stari borec pa se pazi, da se ne boš prevzel. Nikar ne pozabi, da si kljub vsemu samo mlad pripadnik JLA. Še se oglasita! UREDNIŠTVO Skupina izletnikov na Pohorju I IM DOK CENTER - kaj je to? informacijo, ki obravnava več gesel. — Poleg tega urejujemo in dokumentiramo tudi prospekte, po enakem sistemu. Urejeni bodo po firmah, poiskali pa jih bomo lahko tudi po naslovu in vsebini, katero obravnava. — Naš INDOK bo v perspektivi, ko bo kadrovsko zadovoljivo zaseden, zbiral informacije za vsa področja dejavnosti naše gospodarske organizacije. Vsako skupino bo obravnaval dokumentalist — informator s primerno izobrazbo za svoje področje, področje prava pa že zasleduje naš pravnik tov. Slavko Šolar. Zaenkrat zaradi nepopolne kadrovske zasedbe zasledujemo in zbiramo delno informacije za gumo, za ekonomijo pa smo šele začeli. Delno v tem obravnavamo, da še ne zasledujemo ažurno vseh materialov (revij in drugih). Kemijo obravnavamo delno, ket še nimamo dokumentalista za to področje. —■ Občasno, približno enkrat mesečno, izdajamo informacijsko dokumentacijski časopis Bilten. V njeni objavljamo: ® dokumentirane članke, ® selektivne tematske bibliografije; to so dokumentirani članki samo ene tematike, ® standard in prospekte, 8 podatke o konferencah, razstavah in kongresih, ® zanimive članke v celoti ali zanimive tabele ipd. ® zanimivosti iz knjižnice (novo prispele knjige, naročene revije in drugo). Dokumentirani članki so v Biltenu urejeni po skupinah, ki se približno ujemajo z organizacijsko shemo naših služb. To je v kratkem naše delovanje; kogar pa zanima podrobnejše, pa ga vabimo, da nas obišče! Kako^kaže, dar bomo založeni s surovinami do konca^letošnjega leta? Ožjemu krogu strokovnih delavcev v našem podjetju je znano, da že nekaj časa obstaja in deluje INDOK CENTER. Prav gotovo je bilo njegovo formiranje utemeljeno in potrebno, vendar je delo centra širšemu kolektivu neznano. Tov. inž. Cvetko Maksim smo prosili, če za naše glasilo pripravi krajšo informacijo: 1. Kaj obsega, kaj je to, kako je organiziran? Ime INDOK CENTER pomeni informacijsko - dokumentacijski center. Spada v razvoj no-tehnolo-ško službo, po dejavnostih pa je razdeljen na več oddelkov, in to: — recepture in tehnološka dokumentacija za zmesi in paste, — tehnološka dokumentacija za surovine, polizdelke, izdelke in laboratorijske metode, — standardizacija, — knjižnica, — INDOK v ožjem smislu je oddelek za strokovne informacije in dokumentacijo. Področja, ki jih obravnava, pa so: S guma, ® kemija, ® ekonomija, ® pravo. Ker ostale dejavnosti obstajajo že dalj časa in jih gotovo že poznate, bomo podrobneje opisali delovanje in namen INDOK v ožjem smislu. 2. Kakšen namen ima? 3. Komu koristi? — INDOK spremlja domačo in tujo literaturo in jo selekcionira glede na zanimivost za dejavnost naše gospodarske organizacije. Vse zbrane informacije smiselno arhivira. — Spremlja in selekcionira literaturo s posebnih vidikov po določenih temah s ciljem usmerjanja razvoja na posameznih strokovnih področjih. — Sodeluje pri reševanju določenih strokovnih problemov in razvojnih nalog, tako da posreduje strokovne informacije iz literature, kjer so že rešitve določenih problemov. To sodelovanje bo uspešno, če bodo tesneje sodelovali nosilci nalog in dokumentalisti. — INDOK pa ne more imeti vsega gradiva v svoji zbirki informacij, ampak mora zbirati podatke, kje lahko dobi posamezne dokumente. Za čimširši krog virov in informacij pa so zelo važni osebni stiki s predstavniki institucij, ki lahko pomagajo pri posredovanju takih informacij. —- Zanimive informacije INDOK objavlja v Biltenu. Na posamezna konkretna vprašanja z določeno temo pa odgovarja direktno vpra-ševalcu. 50 let ZKJ oz. KPJ Vzporedno z naraščanjem zaposlenih je naraščala tudi vrednost proizvodnje in je danes cca 23 milijard. Vse to potrjuje, da Romunih revolucionarjev, jim sledimo nisti tudi danes cenimo prizadevanja in borbo predvojnih in voj-ter se v samoupravnem socialističnem družbenem razvoju zavzemamo za mir, neodvisnost narodov, humanost in resnično osvoboditev dela. To je naša obveza pred našimi delovnimi ljudmi, pred delavskim razredom vsega sveta. Z realizacijo sklepov IX. kongresa ZKJ bomo še bolj poglobili demokratične odnose in ohranili vrednote vseh in vsakega.« —- Jasno je, da morajo koristniki sami sodelovati z INDOK službo, in ji nakazati probleme in teme, ki jih zanimajo. Poleg tega morajo dobljene informacije sami proučiti in se odločiti, katere od njih in kako jih bodo koristno uporabili. INDOK službi naj bi vedno sporočali, v kateri informaciji so pomembni podatki, ker je to dragoceno obvestilo za vrednotenje informacij. — Prednost centralnega zbiranja in arhiviranja informacij je predvsem ta, da so informacije urejene centralno po sistemu, ki omogoča, da določeno informacijo hitro najdemo. Centralna registracija in evidenca materialov omogoča popoln pregled vseh informacij . Na osnovi tega lahko ugotovimo, da INDOK koristi predvsem strokovnim službam in da pomaga pri racionalizaciji, poenostavljanju in delitvi dela, pri izobraževanju kadra in usmerjanju, predvidevanju in odločanju razvoja gospodarske organizacije. Informacije posredujemo vsakemu članu naše gospodarske organizacije, ki pri svojem delu rabi strokovne informacije. — Za ilustracijo dva tipična primera: 1. Po podatkih iz revije Produktivnost, september 1968 je delo za rešitev razvojne naloge razdeljeno na: °/o 9 dokumentacijsko delo 33,4 9 raziskovalno 36,6 9 ostalo 30 s tem, da dokumetacijsko delo opravi sam interesent, pri organi- Savski gasilci krvodajalci V veliki krvodajalski akciji, ki jo je letos organiziral Rdeči križ Slovenije, so sodelovali tudi savski gasilci. 2. aprila zjutraj se je odpeljalo 30 naših gasilcev, ki so se že prej prijavili, v Ljubljano na Zavod za transfuzijo. V primerjavi z lanskoletno udeležbo nas je bilo letos še enkrat več in upravni odbor industrijskega društva se vsem krvodajalcem zahvaljuje. Prav tako se vsem zahvaljuje tudi Občinski odbor Rdečega križa Kranj. RAJKO DERLINK zirani INDOK službi pa zanj to delo opravi dokumentalist in mu prihrani čas. 2. Primer raziskovalnega in razvojnega laboratorija, New York, ZDA: Vsak strokovnjak stane podjetje 20,000 dolarjev letno. Ugotovili so, da INDOK prihrani povprečno 5 ur tedensko, vsakemu strokovnjaku. Tako znaša skupen prihranek letno 800 ur, pri čemer so delavci INDOK za to porabili samo 300 ur. Nazoren prihranek na času in denarju. Delo in sistem v INDOK — Naš INDOK CENTER in njegovo delovanje organizira zavod za produktivnost dela, — po sugestijah organizatorja pa smo za ureditev in vodenje kartoteke informacij izbrali sistem, imenovan COORDINATE INDEKING. Ta sistem dopušča neomejeno število pojmov za vsako informacijo. Poleg tega je sistem z majhnimi priredbami uporaben tudi za strojno obdelavo informacij. — Nekaj osnovnih pojmov s področja informatike: • informatika pomeni vse o dokumentaciji in informacijah, ® kartoteka informacij so dokumentirani članki v obliki kar- toteke, urejene po tekočih številkah, 8 geslovnik je kartoteka gesel ali pojmov, urejen po abecedi. Vsako geslo ima svoj karton, na katerem so označene številke vseh kartotek informacij, ki obravnavajo to geslo - pojem. Številke so označene tako, da so luknjane. Na ta način vizuelno lahko najdemo ZAHVALI Ob izgubi naše drage mame MARIJE KOTNIK se najlepše zahvaljujemo za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje sodelavcem, posebno Danici Ras-berge/-' Mariji Šušteršič in podjetju Sava, obrat IV. Hčerke Milka Dragan z družino, Slavka Banuš z družino, Vindiš Ančka z družino in ostalo sorodstvo Najlepše se zahvaljujem sindikalnemu odboru naše tovarne, ki mi je odobril denarno pomoč (300 ND) za plačilo pogrebnih stroškov ob smrti mojega očeta. BRANKO BLAGOJEVIC Mladina o sebi, svojem delu in željah (Nadaljevanje z 2. strani) o vodjih sekcij, tako da bo vsak mladinec vedel, komu in kdaj se lahko prijavi. Kulturna dejavnost je iz dneva v dan šibkejša, zato smo se odločili, da bomo ustanovili dramsko sekcijo. Na konferenci je bilo posebej poudarjeno, da morajo biti programi realni, oz. taki, da jih bomo lahko s skupnimi močmi izpolnili.« (Nadaljevanje s 1. str.) je, pod kakšnimi nudi kredit. NB odločili, ali je ta kredit v redu in ga odobri ali pa ne. Vodilni uslužbenci nabave vsak posamezni kredit obravnavajo s finančniki tako, da za vsak kredit posebej vedo, ali se izplača ali ne. Vendar pa v podjetju ni nekega analitika, ki bi vodil te izračune, kajti, če se kredit ne odplača v roku, nastopijo dodatni stroški obresti in potem še obresti od obresti in vprašanje je, ali je kredit za naravni kavčuk tudi na 180 dni, s čimer se ne morejo pohvalili drugi jugoslovanski uvozniki kavčuka, vendar tu še vedno obstoja vprašanje ali je bilo to poslovanje rentabilno ali ne. Pogoji tržišča so se koncem lanskega leta in v začetku letošnjega leta silno spremenili zaradi splošne situacije v svetu. Spor Kitajska SZ je povzročil, da se je cena naravnemu kavčuku, ki je borzni artikel, dvignila za cca 60 odst., kar znese v Savi pri cca. 5000 tonah 1,5 milijarde SD več. Stavke v ZDA v decembru in januarju so preprečile redno dota vo sintetičnega kavčuka Evropi, evropska industrija pa ne more kriti vseh potreb in naenkrat je nastalo po tem artiklu veliko povpraševanje. Vsako povečano povpraševanje pa sorazmerno dvi- Detajl iz NS gne ceno na krivulji ponudbe! Sedaj pa nastane vprašanje, kako vskladiti naš devizni režim, naše jugoslovanske interese na raznih področjih z bilanco na posameznih področjih, tehnologijo itd. Sintetični kavčuk uvažamo tudi iz Italije, vendar pa nam oni ne morejo dobavljati toliko blaga, kot bi ga mi hoteli. Kar čez noč je postala Jugoslavija za Italijo neinteresantno področje, kajti Italija od nas premalo kupuje (odkup mesa!). Ker taki primeri nastajajo nepričakovano, sredi leta, je zelo težko priti do drugih dobaviteljev in se s potrebnimi količinami vključiti v njihov program. UVOD IZ VZHODA Seveda je tu še tako zelo for-sirani Vzhod, ki pa nam nudi blago, ki ga ne potrebujemo, ne daje pa tistega, ki nas interesira! S strani države je to popolnoma razumljivo, ker imamo v vzhodne države več izvoza. Vzhodni part- nerji so tudi silno neresni; ne drže se rokov uvoza, pa tudi kvaliteta dobavljenega blaga ni zadovoljiva. Ta nesolidnost ne velja samo za osnovne surovine, pač pa tudi za vse investicije, to je stroje in rezervne dele. Zgodilo se je že večkrat, da so nam dobavili napravo, nam obljubili rezervne dele, ko pa smo poslali potrebe po rezervnih delih so nam enostavno odgovorili, da jih ne izdelujejo več. Sledi seveda izdelava načrtov za te rezervne dele doma in povpraševanje pri domačih izdelovalcih, kar povzroča neizogiben zastoj v proizvodnji, če pa imajo oz. izdelujejo rezervne dele za stroje, jih je treba čakati tudi po več mesecev! Naša proizvodnja je glede take neresnosti izpostavljena stalnemu riziku. V informacijo naj navedemo, kaj uvažamo iz posameznih vzhodnih držav: Romunija: sintetični kavčuk ČSSR: kemikalije, tkanine; sintetični kavčuk smo prenehali uvažati iz ČSSR zaradi SE-tehnoiogije in smo se preusmerili na Romunijo in Zapad Poljska: sintetični kavčuk SSSR: od tu smo popolnoma prenehali uvažati zaradi SE-tehnolo-gije in zaradi nesolidnosti partnerjev Vz. Nemčija: stroje Trenutno imamo največ težav s PVC in kožami. Za PVC je treba poudariti akutno pomanjkanje surovinske baze, kontingent uvoza je pa daleč premajhen, saj je za celo Jugoslavijo določenih le 15.000 ton. Kože uvažamo iz Amerike, Argentine in Zapadite Nemčije; doma se je pridobivanje kož zmanjšalo na minimum zaradi situacije z Italijo, cena je porasla, dobave iz Amerike so neredne oz. prihajajo pošiljke z velikimi zamudami zaradi stavk. Največja težava so pa seveda dinarji! Če bi imeli na razpolago to količino deviznih sredstev, kot jo imamo danes, pa ne vezano na režime uvoza in ne kratene z raznimi omejitvami in regionalnimi usmeritvami, bi jih bilo zadosti za letošnjo proizvodnjo. To pa ni samo naš problem: bližnje posvetovanje na Bledu najbrž ne bo šlo tudi mimo problemov uvoza. Prizadevanja so, da bi delitev deviznih sredstev in uvoz surovin koordinirali jugoslovanski proizvodnji gumijevih izdelkov sami med seboj. S tem bi odpadli vsi problemi glede razdelitve deviz in sforsirali bi nabavo tistih surovin, ki bi nam najbolj odgovarjale ter s področij z ugodnejšimi dobavnimi in plačilnimi pogoji. Le tako bomo lahko izdelovali pnevmatiko na ravni svetovne kvalitete! Navedli smo nekaj težav pri poslovanju v nabavni službi, da bi naši delavci videli, s kakšnimi problemi se borimo. Moramo reči, da storimo vse, kar je v naši moči, da ne pride do zastojev v proizvodnji. DANICA DOLENC NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA Za prvomajsko nagradno skandinavsko križanko, ki jo objavljamo danes, razpisujemo 5 nagrad, in sicer: 1. nagrada 50 N din 2. nagrada 40 N din 3. nagrada 30 N din 4. nagrada 20 N din 5. nagrada 10 N din Rešitve pošljite v uredništvo do 15. maja! Nagradna skandinavska križanka X ANDRED PRAČEk VEZNIK TOVARNA V„ NIŠU ITALIJA TUJE MOŠKO IME DRAG KAMEN AŠKERC PRITRDILNI CA URADNI SPREJEM IZSUŠENO REČNO KORITO GREAA (NE dou) ZLATNIK STOLETJE MORNA- RICA s ^ ^3>uj s ZAMIŠLJEN DRŽAVNI UDAR ISTI (LAT-) —iy o Si ®r JUŽNI 5ADEZ : :::Xr ' « * 2 M"., ZEMELO SKO OLJE DEBE- LJAK DANE BAJE- SLOVNI LETALEC S ,*,! -v ti ^ 1— '|gK3:..Wr . 1 $ SB'-3 - lis x <% Jv-v $ F , -Si:: IliaSc. ■■u.-r. £;• J Ul o" Ni Ul M O ENAKA SAMOGL. UBITI VODJA ameRis. ČRNCEV NAPIŠI A /lO.ČRKA V ABECEDI kazalni zaimek OTOČJE PCUNEZDI OBREDNE OPRAVL TEKST TOVARNA MARIBORU ZENSKO IME p|%. ^ -d »X 8 TAT <• B * S I':i ž, S 2.1.CRKA ABECEDE KALNE JUGOSL LJUDSKA ARMADA 6E0GR' ČASO- PIS AD ACTA ZAČETNICI PRIIMKA IN IMENA M4,NJE k amper PRI PO -ROČEK/O NOTA IZ SOLMIZA-CI3E RHEZU5 FAKTOR OZKE X r TRUDEN ll TURŠKI VELIKA5 Ifa.CFKA ABECEDE Vpiši LRS ti <3 O X < cr> KcM‘CNl ELEhENT ORODJE RIMSKA -loo ■ PASJA BOLEZEN ‘o Aui S Oq n 5; 2 X UTEŽNA MERA PUST RITMIČEN- , (ANGL) NARKOTIK UNITED NATI0N5 t- 2 AFRIŠKA ŽIVAL REJEC KOKOŠI 2 Ul >o LU MEDMET BOLEČI- NE PREDOR X SUKA- NEC o| <5 - C£ 2> f GORA PITAN NESE KOKOŠ MEDMET 1 tu • o NE RIŠKA tovarna STROJEV EGIPČAN. BOG ZIDARSIS ORODJE ŠAHU PODOBNA IGRA PREDLOG RUDAR. E.Crka ABECEDE paan PP-Efel-VA LtdE. FINSKE JusjaKiz OTHELLA ČEPICA PESNI- TEV ŠTEVILO ITAL- Ž. ■ IME 2j šo Z Z LEPO- SLOVNE razpra- ve JUNAK MUSTROVE SLIKANICE »ITT h X v s . LU 5> NIČEV ENAKA SAHOGU- SUIKA DAVKAR S "9 Š Žensko IME X NAPISI F 5 0 1