GDK: 156.1:151.42 Nekatere zajedavske bolezni kot redukcijski faktor divjadi Some Parasite Diseases as a Game Reduction Factor Andrej BIDOVEC. Izvleček Bidovec, A.: Nekatere zajedavske bolezni kot redukcijski faktor divjadi. Gozdarski vestnik št. 5- 6/1996. V slovenščini, cit. lit. 5. Avtor v članku osvetljuje biološko vlogo para- zitov pri redukciji številčnosti populacij nekaterih vrst divjadi, katerih številčnost v Sloveniji narašča. Gre za enega od naravnih dejavnikov pri vzpo- stavljanju biološkega ravnotežja v naravi. Ključne besede: divjad, bolezni divjadi Izjemen geografski položaj in krajinske ter klimatske razmere v Sloveniji ustvarjajo naravne pogoje za rastlinsko in živalsko pisanost. Med številnimi živalskimi vrstami namenjamo posebno pozornost divjadi, t.j. prosto-živečim živalim, ki nad vse privlačijo !ovce. Gotovo je, da na številčnost ter razM širjenost posamezne vrste divjadi odločilno vplivajo tudi človeški dejavniki, zlasti druž- benoekonomske razmere, izkoriščanje gozdov, obratoslovne rešitve v kmetijstvu in živinoreji ter drugi dejavniki. V zadnjih desetletjih so se v Sloveniji zelo spremenile razmere glede številčnosti in kakovosti Javne divjadi, na kar so zane- sljivo bistveno vplivale spremembe v okol- ju, kot so urbanlzacija, intezivno kmetijstvo in gozdarstvo, ter tudi spremembe v lovM stvu. Organizirano lovstvo iz športnih in rekreacijskih motivov pa vedno bolj pre- vzema nalogo očuvanja vseh vrst divjadi, obenem s smotrn im izkoriščanjem in vzdrM ževanje okolju primernih populacij. Z eko- nomskega vidika je lovstvo gotovo v pod- rejenem položaju v primerjavi z gozdar- stvom, poljedelstvom, živinorejo in še '* Prof. dr. A B., dr. vet. med., Univerza v Ljub- ljani, Gerbičeva 60, SLO Synopsis Bidovec, A.: Some Parasitic Diseases as a Reduction Factor of the Game. Gozdarski vestnik No. 5-6/1 996. ln Slovene, lit. quot. 5. The article outlines the biological role of paraM sites in reducing the number of the populations of some game species the number of which is in- creasing in Slovenia. It is the case of one of the natural factors in establishing biological balance in the nature. Key words: game, game diseases nekaterimi gospodarskimi vejami, upoM števati pa moramo, da je divjad sestavni del naravnega okolja. Na to pri nas še danes gledamo različno, zlasti še, ko zaradi številčnosti posameznih vrst divjadi niso usklajene koristi med posameznimi dejavnostmi. Dejstvo je, da se v Sloveniji število nekaterih vrst divjadi povečuje. Razlog za to je iskati v biologiji samih vrst, vitalnosti njihovih populacij, v spremembah v naravi, ki jim ustrezajo, pa tudi v odnosu lovstva do teh vrst. Že od nekdaj so ljudje z raz- ličnimi ukrepi dajali prednost vrstam, ki so imele bodisi gospodarsk·, pomen ali pa so bile poseben interes lovcev. V ne tako od- daljenem času so v našem lovstvu nastale številne spremembe in nastala različna gledanja, ki so ponekod tudi prehitevala biologijo vrst, kar se je pogosto kazalo z negativnimi posledicami tudi za divjad. V svojem referatu bom skušal osvetliti biološko vlogo parazitov na zmanjšanje številčnosti nekaterih vrst divjadi, ki so se sicer številčno povečale. Neizpodbitno je dejstvo, da v Sloveniji narašča število parkljaste divjadi in na drugi strani močno upada število poljske divjadi, na kar kažejo tudi statistični podatki LZS (preglednica 1 ): GozdV 54, 1996 315 Nekatere zajedavske bolezni kot redukcijski faktor divjadi Preglednica 1: Ocena pomladanske številčnosti divjadi od l. 1983 do l. 1995 Table 1: The Estimate of the Spring NumberofGame Subjects from 1983 to 1995 DIVJAD/ Game Medved bear Jelenjad red deer Muflon mouflon Kozorog rock goa/ 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 288 328 280 327 300 299 292 277 6232 7234 6261 7702 7657 7049 7434 7534 1910 1949 2409 2245 2113 2028 1729 2137 394 132 207 182 192 214 237 246 1991 1992 1993 272 255 324 7997 8908 7963 1892 1948 2147 257 255 248 1994 1995 311 314 7761 8828 2153 2103 253 273 Gams 11873 9636 10880 9644 10463 11467 10833 11065 11902 11189 11427 11722 11366 chamois Srnjad 87536 92374 91450 94740 87771 91228 93864 98547 106608 112662 119305 111975 84208 roe deer Damjek 512 556 547 408 398 376 286 451 541 487 431 455 398 fa/lowdeer Divji praši~ 3994 4271 4201 4144 4155 4654 5063 5013 5209 4264 4361 4571 4579 boar Zajec 39259 43640 42648 43547 39633 38891 36244 42241 42414 30841 39007 hare Fazan 37094 44525 35810 31540 26635 25770 28866 26916 26711 27355 29205 pheasant Jerebica partridge Veliki petelin rooster Ruševec gro use Jereb Tetrastes bonasia Ko torna Alectoris gra eca 4700 6264 5903 5069 4354 3978 4793 5018 5211 3067 3992 1130 1071 1023 1037 1017 1019 1052 1473 1302 989 918 1675 1721 1826 1556 1621 1312 1191 1364 1499 1707 1188 8709 8959 10062 7649 7089 6838 6378 6385 5353 4793 4675 464 546 333 318 263 252 497 784 790 805 523 Raca 20466 23016 23609 22756 24013 22897 26635 22888 24153 21130 24094 mlakarica du ck 1 zbirajo se samo podatki o zastopanosti divjadi 1 only the data on game occurrence are being collected Kot je razvidno, je na prvem mestu glede ~tevila srnjad, na drugem pa so gamsi. Ceprav naseljujejo različna območja, jima je skupno številčno naraščanje, saj mora- mo poleg odstrela k vsakoletnim izgubam prišteti pri srnjadi tudi ugotovljene pogine (na leto najdene poginule srnjadi je okoli 4000) in pri gamsih vsakoletne izgube zaradi gamsje garjavosti. Na Inštitutu za patologije in gojitev divjadi že skoraj 40 let spremljamo gibanje in raz- širjenost posameznih bolezni med divjadjo. Pri srnjadi je v Sloveniji poglavitni zdrav- stveni problem malokrvnost zaradi želod- čno-črevesnih zajedalcev. Ob parazitološki analizi smo pri srnjadi ugotovili vrsto želod- 316 GozdV 54, 1996 čno-črevesnih helmintov, za katere je zna- čilno, da so hemofagi. Zanje je tudi znano, da imajo razvojne kroge brez vmesnih gostiteljev. Razvoj iz jajčec, ki jih izločajo napadene živali, poteka pod vplivom za- dostne vlage (okoli 65 %) in zunanje tem- perature nad 13,5°C. Med omenjenimi za- jedalci ima posebno vlogo Haemonchus contortus, katerega vlogo in delovanje bomo nekoliko temeljiteje osvetlili. Po našem mnenju je hemonhoza, ugo- tovili smo jo pri 85,4% poginule srnjadi in pri 11,4% odstreljene, med vsemi endo- helmintozami v zdravstvenem pogledu najpomembnejša. V spomladanskem času pogine po analizah okoli 90% mlade in Nekatere zajedavske bolezni kot redukcijski faktor divjadi Preglednica 2: Izredna razširjenost najbolj pogostih vrst helmintov v prebavilih srnjadi Table 2: lnvasion fntensity of the Most Frequent Hefminths from the Afimantary Tract of the Roe Deer srna lroe deer n = 144 odstrel/ kill n - 95 pogin 1 perishedn- 48 Vrsta zajedalca Število zajedalcev 1 number of parasites 10-100 do1000 do10000 10-100 do1000 do 10000 9 2 4 37 contortus Ostertagia spp. Trichostrongyfus spp. Chabertia ovina Trichuris s 29 8 33 23 13 23 3 4 ostarele srnjadi zaradi akutne hemonhoze z izrazito anemijo; vnetjem prebavil in s krvavitvami na sluznicah. Epizootiološke razloge za akutno in perakutno obliko hemonhoze je iskati v zelo veliki količini ličink Haemonchus contortus pri invazijah v okolju. Samica Haemonchus contortus iz leže na dan od 5000 do 10.000 jajčec. Pri invazijah z 10.000 hemonhusi, ki jih ugotavljamo pri poginuli srnjadi iz naših lovišč, lahko domnevamo, da posamezna napadena žival obremeni svoje stanišče s 30.000.000 ličinkami na dan. Za ličinke 1., 2. in 3. stopnje, ki preživijo v naravi, je znano, da so zelo odporne proti različnim škodljivim vplivom v okolju. V primerno vlažni travni ruši preživijo tudi celo leto, nizke temperature do -20"C prenesejo tudi po nekaj mesecev. Tako imenovane ličinke pete razvojne stopnje, ki živijo v žleznem tkivu siriščnika napadenih živali, lahko na tej stopnji zaostanejo (to so inhibirane, zadržane ličinke) in igrajo pomembno epi- zootiološko vlogo bodisi pri biološkem fenomenu spomladanske aktivnosti (spring rise phenomenon) ali pri samo~ozdravitvi (self-cure phenomenon). V prvem primeru iz teh ličink, ko se gostitelj znajde v ne- ugodnih razmerah in se mu telesna odpor- nost zmanjša, hitro dozorijo na sluznici siriščnika spolno zrele oblike zajedalcev. V naših podnebnih razmerah se to dogaja zgodaj spomladi pri najbolj neodpornih kategorijah, torej pri mladičih in ostarelih živalih. V drugem primeru - samoozdravitvi - temelji mehanizem na zaporednih invazijah z določeno vrsto želodčno~črevesnih hel~ 4 11 7 3 35 6 6 11 mintov, kar pa pri gostitelju, ki je v dobri telesni kondiciji in če ni število ličink preve~ liko, sproža močne imunogene reakcije, da po ponovljenih invazijah reagira na vnašanje zajedalcev s preobčutljivostjo. Tako je fenomen samoozdravitve prav~ zaprav imunogena reakcija organizma in jo je treba oceniti kot pridobljeno odpornost gostitelja. Kateri med opisanima fenomenoma se bo pokazal pri napadenem osebku, pa bo odvisno od količine izločenih jajčec, ozi~ roma ličink, s katerimi je napadena neka žival, odnosno od populacijske gostote in števila napadenih živali. Močne invazije pogojujejo tudi reinvazijo, ko dobi že moč~ no napadena žival dodatne količine. Na območjih z redkejšo gostoto živali se bo po vsej verjetnosti zaradi manjše količine ličink, ki jo nudi prostor, in daljše ekspo- zicije, razvil fenomen samoozdravitve; nasprotno pa se bo pri gostejših popula- cijah, kjer so osebki izpostavljeni močnej­ šim napadom ličink, razvil fenomen spo~ mladanske aktivnosti, s številnimi pogini driskave srnjadi. Drug zdravstveni problem je v Sloveniji povezan z gamsi. Razvojno gledano je to divjad visokogorja, in visokogorje je opi- sano kot tipično stan išče gamsov. Pri nas so to Julijske Alpe in Karavanke. V zadnjih desetletjih pa so nastala in še nastajajo v slovenskem prostoru številna stanišča v povsem drugačnih biotopih. Za ilustracijo naj navedemo, da je bil po statistiki Lovske zveze Slovenje iz leta 1963 registriran odstrel gamsov v 6 od 17 območnih lovskih zvez, v letu 1994 pa v 12. GozdV 54,1996 317 "' ~ "' " il. < 't :g m Slika 1: Razširjenost gamsa (Rupicapra rupicapra L.) v Sloveniji Figure 1: Chamois' distribution (Rupicapra rupicapra L.) in Slovenia Odsirel 1 100 ba GAMS (popr.1989-93) O 0.01 do 0.20 (89) 811 0.20 do 0.40 (38) [illJ 0.40 do 0.80 (25) E8l 0.80 do 1.00 (3) 11 1.00 do 2.00 (4) Zavod "'' gozdo''"· np.-11 1995 ·~-~ -- ··-·· ------------------------·~-''''·~--·''' z • 1 N "· :l. ! il: ~- 9: • "_ 1 ! ~ t Nekatere zajedavske bolezni kot redukcijski faktor divjadi Gamsje populacije širijo z gora svojo življensko območje daleč v predgorja. Po- nekod jim je pomagal pri širjenju tudi človek z umetnimi naselitvami (Nanos 1957), kjer so gamsi v kratkem času prek posameznih skupin vzpostavili naravno povezavo s populacijami v Julijskih Alpah. Tako imamo danes gamsa razširjenega na območja, kot ga prikazuje analiza odstrela gamsov v Sloveniji (po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije). Kartna predstava kaže, da se število gamsov v Sloveniji številčno povečuje. Na videz dokaj stanovitne številke pa ne pri- kazujejo poginov za gamsjo garjavostjo, ki je v dvajsetih letih, odkar je razširjena v nekaterih slovenskih loviščih, povzročila pogin že vsaj v višini spomladanskega pri rasta. Na Inštitutu za patologijo in gojitev divjadi je gams predmet večdesetletnega preu- čevanja. Prve raziskave so bile posvečene reprodukciji gamsove koze, katerih re- zultati so dokaj natančno dokazali vsako- letni prirast populacije v višini med 22 in 28 %, odvisno od spolnega razmerja gamM sov na posameznih območjih. Nadalje smo preučevali pljučne in želodčnoMčrevesne zajedalce in ugotavljali njihovo povezanost z znižanjem telesnih tež in telesne odM parnosti. Ugotovili smo 87% napadenost s štirimi vrstami pljučnih nematod in skoraj 1 OO% napadenost z 20 vrstami Tricho- strongylidae. Vendar zaradi specifičnega načina življenja gamsov, pri njih je v določenem času izražena tudi vertikalna in horizontalna migracija, kvantitativno število posameznih vrst helmintov ne dosega vrednosti kot pri srnjadi, predstavljajo pa močan slabilen dejavnik glede občutljivosti za bolezni, ki se praviloma končajo s poginom, in so močan redukcijski dejavnik. Kljub znanim rezultatom preiskav, pa lov- ska operativa do pred kratkim ni sprem- ljala sprememb v gamsjih populacijah. če ocenjujemo večdesetletni odstrel gamsov, se je ta gibal od 5 do 1 O % spomladan- skega števila in še vedno, tudi danes, posega močneje v razred samcev in manj v razred samic, ter komaj omembe vredno v razred mladičev. Na tak način je v posameznih, zlasti za gamse tipičnih in najbolj ustreznih območjih, prišlo do pre- visokega števila živali, ki ni bilo usklajeno z nosilno kapaciteto stanišč - in zaradi že znanih invazij s pljučnimi in z želodčnoM črevesnimi zajedalci, do večjega števila telesno neodpornih živali. Dodatno obre- menitev je pomenilo oživljanje ovčereje na visokogorskih pašnikih, pa tudi povečano planinarjenje, turno smučanje, preleti z zmaji in podobno. Taki epizootiološki situaciji se je v Slo- veniji leta 1972 priključila tudi gamsja garjavost, ki jo povzroča pršica Sarcoptes scabiei. Dosedanje raziskave so pokazale, da so posamezne vrste iz skupine Sarcoptes strogo specializirane na svoje gostitelje. Slovstvo opisuje 14 zanesljivih in 4 ne- zanesljive vrste, ki so prilagojene na spe~ cifičnega gostitelja. Potemtakem je zane- sljivo prišlo do prilagoditve sarcoptesa na svojega gostitelja med evolucijo in tudi danes pršica ne bi mogla obstati, če ne bi živela v določenem odnosu do gostitelja. Za patološko delovanje pa mora biti ta odnos porušen, zlasti mora biti zmanjšana odpornost gamsovega telesa, ki je oslabelo zaradi drugih parazitov. Na tak način si razlagamo tudi izrazito patološko delovanje srbcev pri gamsji vrsti, ki je zaradi številnih biološko objektivnih pa tudi človeško subjektivnih faktorjev imunološko oslabela. Za sam izbruh in širjenje bolezni mora biti izpolnjenih več pogojev. Prenos in obolevnost bo tem večja, čim več bo prišlo živih garij na nenapadeno žival, kar je povezano s števiM lom živali v tropu in njihovim socialnim vedenjem. Pri tropnih vrstah, kot je gams, zlasti pri t.i. menjajočih se tropih, se bole- zen širi naglo in je odvisna od gostote tropa, oziroma stikov v njem. Pri oslabelih osebkih je tudi preživetje razvojnih faz garij večje in je okužba močnejša. Praviloma se gams ja garjavost širi hitreje ob večji popu- lacijski gostoti in povzroča bolj množične pogine. Na območjih z velikim številom gamsov lahko pride tudi do 80-90% pogina živali. V svojem prispevku sem skušal prikazati vlogo le dveh od številnih bolezni pri divja- di, ki medicinsko gledano povzročajo pogi- ne in so škodljive, vendar imajo biološko funkcijo vzpostavljanja ravnotežja med šte- GozdV 54, 1996 319 Nekatere zajedavske bolezni kot redukcijski faktor divjadi vilam živali in stan iščem, ter so dejansko, kljub navidezni paradoksalnosti, porok za obstoj pisanosti živalskega sveta in stabil- nosti ter uravnoteženosti ekosistema. Zaw nesljivo je tak način najbolj naraven. Kako pa se bo v ta sistem vključevalo lovstvo, je v veliki meri odvisno od razumevanja teh procesov, tudi bolezenskih. Pojem "gojitev divjadi" ne pomeni večanja števila in pod- piranja posameznih vrst divjadi, ki so za nas zanimive in privlačne, temveč vzpo- stavljanje znosnih odnosov med vrstami, zlasti pa med živalmi samimi in možnostjo stanišč zanje. Mnogo prepogosto vidimo v svoji dejavnosti le posamezne vrste divjadi, ne da bi se zavedali tudi njihove okolice in sprememb v njej. Foto: Janez Konečnik 320 Gozd V 54, 1996 LITERATURA 1. Barth E.E.E., W.F.H. Jarrett, G.M. Urquhart: Studies on the mechanism of the self-cure reac- tion in the rats infected with Nippostrongylus brasiliensis. lmunology 10(1 966), 459-464. 2. Bidovec A.: Preučevanje endohelmitov iz prebavil divjih prežvekovalcev v Sloveniji. Doktorska disertacija, Ljubljana 1984. 3. Brglez J .. Katere trihostrongilide smo našli pri srnjadi. Lovec 46(1964) 10, 294-297 4. Lanfranchi P., Manfredi M.T., Zaffaroni E., Fraquelli C., Ratti P., Giacometti M.: Eine dreijahrige Untersuchung der Labmagen- Helmintera fauna beim Alpensteinbock (Capra i. ibex) der Kolonie Albris, GraubOnden, Schweiz. Z. Jagdwiss. 41, 24-35, 1995 5. Murray E. Fowler. Zoo & Wild Ani mal Medi- cine. Saunders Company United States of Ameri- ca 1986.