IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 47 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 48 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X, januar 2017, str. 49 IRDO MOZAIK Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/X januar 2017 Str. 27 Ferfl Program spodbujanja podjetniš-tva z družbenim ucinkom. Str. 17 Model M Slovenija se je zacel! Mladi v Savinjski regiji se bodo uspo-sabljali za podjetništvo, nevladniš-tvo in aktivno iskanje zaposlitve. Str. 8 Intervju Cveto Žalik Podjetje Snaga d.o.o. prejemnik nagrade HORUS 2016 Intervju Barbara Pavlin Str. 4 »Družbeno odgovornost se pogo-sto enaci s sponzorstvom in po-dobnimi denarnimi vložki.« MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Novinar: Primož Ademovic Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Nicola Panora, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO intervju — Barbara Pavlin 8 Snaga d.o.o. – Horus 2016 13 Mladi, podjetništvo in DO 15 Model M Slovenija 21 Mladi — Pia Vrežner 23 Pakt za mlade 26 Poletno delo v ZDA 27 Program Ferfl 29 DO v Sloveniji 31 DO v Evropi in po svetu 34 Dogodki in konference 36 Razpisi in priložnosti 38 Nova knjiga: Iluzija prevare V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Vsebine »Bodocim modelom predlagam vztrajnost in zaupanje vase. Seveda brez znanja in dodatnega izobraževa-nja ne bo šlo. Predvsem pa delajte to kaj cutite, kar vas resnicno veseli,« svetuje Pija Vrežner, bivša udeleženka programa Model M. Intervju z njo lahko preberete v tokratnem Mozai-ku. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zapo-slitev ali ustvariš svojo lastno. S pro-jektom želi Inštitut IRDO prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlo-vanju mladih s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah. Prav tako želijo usposobiti regijske organizacije v mla-dinskem sektorju za naslavljanje in reševanje problema brezposelnosti mladih. »Menim, da mi bo Model M Slovenija v prihodnosti veliko poma-gal, in ne samo na poslovnem podro-cju, temvec tudi na splošno v življenju. Dobivamo tudi splošne nasvete, da se ne smemo predati, ter da je vredno poskusiti prav vse, saj prakticno ni-maš kaj izgubiti, kvecjemu pridobiš,« meni Adelina Talifaj Sahilaj, udele-ženka Modela M v Celju. Projekt se bo izvajal v 7 statisticnih regijah po Slo-veniji in sicer v Celju (se je že zacel), Murski Soboti, Novem mestu, Ljublja-ni, Kopru, Bledu in v Slovenj Gradcu. V štirih letih izvajanja programa Mo-del M v Podravju se je zaposlilo od 50-70 odstotkov vkljucenih udeležencev. Ce si želite ustvariti boljšo prihodnost, se pridružite Modelu M. Prijetno branje vam želi ekipa ure-dništva e-revije IRDO Mozaik. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Podjetje SNAGA je jasno pokazalo, da razume družbeno odgovor-nost in da tako tudi posluje. Sledi trendom EU (krožno gospodar-stvo), komunicira z razlicnimi javnostmi in skrbi za dobrobit svojih zaposlenih. Ima zelo privlacno in pregledno oblikovan kodeks delo-vanja ter izvaja veliko aktivnosti, ki koristijo uporabnikom in skup-nosti. Cveto Žalik, direktor Snaga d.o.o. str.8 Model M Slovenija str. 15 V štirih letih izvajanja programa Model M v Podravju se je zaposli-lo od 50 do 70 odstotkov vkljucenih udeležencev. Ce si želite skupaj z nami ustvariti boljšo prihodnost, se nam pridružite cim prej. Šte-vilo udeležencev je omejeno (20-40 v regiji), vkljucitev v program pa je enkratna priložnost za vas. Finte ni. Je samo spoštovanje so-ljudi, vracanje dostojanstva cloveku, prebujanje ustvarjalnosti in poguma v cloveku, drznosti in ucenja preko pripovedovanja zgodb in analiziranja samega sebe. Fotografija osebe Model M Slovenija. Model M Slovenija se je zacel! str. 17 Namen projekta je, da mlade z usposabljanjem, mreže-njem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. No, ker pa je najbolje, da stvari izveste iz prve roke, smo nekatere celjske »modele« povprašali kaj si mislijo o Modelu M Slovenija. Kako razumete družbeno odgovornost podjetij? Družbeno odgovornost podjetij razumem kot odgo-vornost podjetja za svoje delovanje, pri katerem vkljucuje vse svoje deležnike tako znotraj kot zunaj podjetja. Kako bi pa ocenili zanimanje slovenskih podjetij za družbeno odgovornost? Od takrat, ko sem se jaz zacela s tem ukvarjati, pred sedmimi leti, se zadeva premika, podjetja se bolj zani-majo za tovrstne aktivnosti, a ne gre za nek 'bum'. Predvsem so to podjetja, ki so v tuji lasti, mogoce kakšne multinacionalke, ki imajo tukaj svoje podruž-nice in imajo družbeno odgovornost že vpeljano v prakso delovanja. Med domacimi podjetji pa so mo-goce tista, ki na tujih trgih vec poslujejo ali pa tista, v katerih se vodstvo zaveda pomena družbeno odgo-vornega delovanja, tudi manjša, družinska podjetja. So to predvsem dobro stojeca podjetja ali tudi katera druga? Mislim, da vecinoma so. Dobro stojeca podjetja, ki niso v krizi. So pa tudi takšna, ki so se z dobrimi prak-sami iz krize ven pobrala in so danes uspešna. Z do-brimi praksami, tudi z odgovornostjo do zaposlenih in drugih deležnikov. Primer za to je Steklarna Hrastnik. Kaj pa so ovire pri podjetjih, da se ne ukvarjajo vec z družbeno odgovornostjo? Po moje gre predvsem za nepoznavanje in nerazume-vanje tega pojma in ucinkov, ki jih na dolgi rok lahko prinese podjetju. Dostikrat se jo enaci s sponzor-stvom in podobnimi denarnimi vložki. Kaj pa bi morali narediti, da bi se to spremenilo? Treba bi bilo vec izobraževati, informirati. Mogoce imamo tudi mediji tukaj nalogo, da te informacije pretakamo naprej. Pomembno pa je tudi povezova-nje med podjetji na razlicnih ravneh. S svojim zgle- dom bi tudi država lahko kakšen košcek v mozaiku prispevala. Tudi razna združenja, organizacije, v kate-ra se podjetja vkljucujejo, lahko veliko prispevajo k izobraževanju in izmenjavi dobrih praks. Kako pa naj bi takšna združenja delovala na po-drocju družbene odgovornosti? Odvisno, za kaj gre. Ce gledava podjetniška združe-nja, ta pri svojem delovanju obravnavajo razlicne te-me. Ena od teh je lahko tudi družbena odgovornost, pri cemer gre lahko za izmenjavo dobrih praks, npr. z gosti, domacimi ali tujimi, strokovnjaki, ki se z dru-žbeno odgovornostjo ukvarjajo v praksi. Ta združenja pa lahko sodelujejo in povezujejo tudi z organizacija-mi, kot je npr. inštitut IRDO, katerih osnovna naloga je razvoj družbene odgovornosti. V svetu obstajajo takšne vec-deležnike mreže, zlasti tudi podjetij na podrocju družbene odgo-vornosti. Kakšne pa poznate v Sloveniji? To so organizacije, kot so npr. Združenje Manager, tudi Gospodarska zbornica vcasih obravnava kakšne takšne teme. Njihov spekter tem, ki jih pokrivajo, je sicer širok. Medtem ko so IRDO, Ekvilib in podobni bolj ozko usmerjeni, bolj v družbeno odgovornost. Pred leti je bila ustanovljena mreža, bolj v nefor-malni obliki, kot Partnerstvo za družbeno odgo-vornost Slovenije, pa je z leti njeno delo zamrlo. Zakaj menite, da je tako? Ne poznam cisto dobro razlogov, kaj je bilo, kdo je bil za kaj odgovoren, pa kakšni so bili nacrti, cilji te mre-že. Vsekakor mora pac biti cilj tak, da vsi temu cilju lahko sledijo in seveda nacrt, kako do priti do cilja. Pa verjetno, ce je kakšna spodbuda, na primer z državne ravni, tudi ni slabo. Kaj pa bi bilo potrebno narediti v Sloveniji, da bi imeli recimo vsaj Nacionalno strategijo družbene odgovornosti? Predvsem bi se morala aktivirati bolj celovito, ne toli-ko parcialno kot doslej. Za to je potrebno celostno razumevanj, kaj je družbena odgovornost. Na ravni Evropske unije se marsikaj dogaja. Kakšne so obve-znosti Slovenije v tem oziru, ne vem, to mogoce vi bolje veste, ki se s tem podrocjem podrobneje ukvar-jate. Ampak verjetno bi bile evropske spodbude tudi dobre, da bi nastala ta strategija. Na žalost mora ocit-no pri nas priti do tega od zunaj. Pa recimo, da bi se država odlocila, da nekaj na to temo naredi. Kako naj se tega loti? Po mojem v sodelovanju s podjetji, s prej omenjenimi mrežami, inštituti in podobnimi ljudmi, ki v tem delu- jejo, imajo znanja, prakso. Najbolje bi bilo, ce se po-vežejo ne samo od znotraj, ampak tudi od zunaj, z dobrimi praksami iz tujine… In pac se pogleda, kaj je tisto, kar je za Slovenijo pravo. Ali ima družbena odgovornost tudi negativne ucinke? Mogoce 'green washing' ali pa kaj po-dobnega? V tem smislu seveda, da jo podjetja izrabljajo kot promocijo, v resnici pa ne delajo nic konkretnega, ampak je vse samo zato, da lepo zgleda. V zacetku podjetja v Sloveniji o družbeni odgovorno-sti niso veliko vedela, ceprav so marsikatera družbe-no odgovorno že delovala. Tako so družbeno odgo-vornost omejila le na en del njihovega delovanja, kar je mogoce navzven lahko delovalo prej negativno kot pozitivno. Horus in podobne iniciative so k razvoju in boljšemu razumevanju DO po mojem pripomogle. Kako pa bi se financiralo podrocje družbene od-govornosti po vašem mnenju, v podjetju ali pa na državni ravni? Vprašanje za milijon dolarjev. V podjetju zelo verjet-no skozi dolocene projekte, povezane s poslovanjem podjetja. Podjetje se mora odlociti, kaj je tisto, kar mu bo dalo najvecje ucinke za njegovo poslovanje in hkrati za vse njegove deležnike. Da se skozi te pro-jekte družbena odgovornost vpeljuje, nadgrajuje in razvija. Kakor razumem, je dokazano, da zadeve da-jejo ucinke, da pozitivno vplivajo na podjetje. Na pri-mer že v samem razvoju produkta se lahko razmišlja o družbeni odgovornosti. Na državni ravni pa verjet-no skozi razna izobraževanja in povezovanja s podje-tji. Kaj pa lahko posamezni deležniki naredijo za to? Nekaj recimo lahko naredi vlada, nekaj gospo-darstvo, nekaj civilna družba. Kakšno vloge so vseh teh deležnikov pri razvoju družbene odgo-vornosti? Vsak mora zaceti pri sebi, da deluje družbeno odgo-vorno. In potem lahko vsi skupaj delujejo DO. Vlada mora, ce že ne drugega, delovati z zgledi, z nacrti, strategijami in podobnim. Podjetja prav tako, tudi z dobrimi zgledi in praksami, z vnašanjem DO v vse po-re svojega delovanja. Civilna družba pa z osvešca-njem posameznikov in izpostavljanjem dobrih praks, zgledov. Vsak ima pac svojo vlogo pri tem in ce se vse skupaj poveže, je potem lahko za vse toliko boljše. Ko ste raziskovali skozi vaše novinarsko delo po-drocje družbene odgovornosti podjetij, pa tudi nacionalnih strategij na tem podrocju, ste zasle-dili , da katere države v Evropi kaj izstopajo na tem podrocju? Predvsem se mi zdijo Skandinavske države precej v to smer naravnane, kar se Evrope tice. Kako pa v vaši novinarski hiši izvajate in spodbu-jate družbeno odgovornost? V samem podjetju, kolikor mi je znano, nimamo neke strategije DO ali cesa podobnega, in je v bistvu vse zgolj samoiniciativno. Seveda nihce nikogar ne ovira, da o takih temah piše in poroca oziroma deluje dru-žbeno odgovorno. Ali je kakšna razlika med slovenskimi in tujimi podjetji v Sloveniji na podrocju družbene odgo-vornosti? Pozna se, da imajo tuja podjetja tovrstno prakso že dalj casa vpeljano. In kar je pozitivno, da potem to seveda tudi prenesejo v slovensko okolje. In se v bis-tvu lahko slovenska podjetja, ki se s tem še niso toliko ukvarjala, iz tega tudi kaj naucijo. So pa tudi sloven- ska podjetja, taka vecja, npr. Lek, ki sicer ni vec slo-vensko podjetje, deluje pa pri nas, ampak je del mul-tinacionalke, prenaša pac dobre prakse iz tam sem. Tako, da razlike so. Tudi manjša podjetja so morda malo bolj odprta do tega, saj so zaposleni in vodstvo bolj povezani, pa tudi z dobavitelji in lokalno skup-nostjo. In se potem malo bolj zavedajo pomena dru-žbene odgovornosti za podjetje. Kdo v podjetju pa je tisti, ki sploh doloci, da se bo podjetje ukvarjalo z družbeno odgovornos-tjo? Verjetno šef, lahko pa to predlaga tudi kdo drug. Ce je šef odprt za takšne stvari in ce posameznik to zna postaviti tako, da bo šef to videl kot nekaj pozitivne-ga…, potem je to ok. Po moje mora to biti vodstvo ob sodelovanju zaposlenih. Kako pa bi naj bilo to na ravni države? Na ravni države? Hja, najbrž bi bilo dobro, ce bi to bil šef vlade, pa tudi verjetno kakšno ministrstvo. Lahko sicer pridejo predlogi iz razlicnih inštitutov, organiza-cij, podjetij ipd. Verjetno bi bilo še najboljše, ce bi se vsi skupaj združili, ce je to sploh možno v Sloveniji. In pac z nekimi konkretnimi predlogi prišli do pravih ljudi, ki bi potem to sprocesirali naprej do višje ravni. Žal je tako. Ker, ce se država, vlada ne zaveda, kaj to pomeni, potem ne gre drugace, kot preko nekih inte-resnih skupin. Kateri deležniki naj bi bili clani vecdeležniških mrež in kakšno naj bi bilo poslanstvo takšne mreže? Po mojem morajo biti vsi, tudi mi kot posamezniki, v nekih takšnih mrežah. Predstavniki gospodarstva, zaposlenih, posameznikov, tudi medijev, se pravi akademikov, države… Ne samo nekih sekretarjev, ki jim je pac nek šef narocil, da mora biti tam noter za-to ker… Ampak da potem res tudi nekaj nastane iz tega. Poslanstvo takšne mreže bi bilo povezovanje, izmenjevanje dobrih praks in razvoj naprej družbene odgovornosti na razlicnih ravneh, od državne, podje-tja, do lokalne skupnosti in posameznika… Ali slovenska podjetja opažajo kakšne koristi od vlaganja v družbeno odgovornost? Po mojem da, ne vem pa, ce znajo to izmeriti s števil-kami. Ampak sigurno opažajo koristi, sicer ne bi še naprej izvajali teh aktivnosti. Kaj bi bili sedaj prvi koraki, ce izhajava iz trenut-nega stanja v Sloveniji, da bi se premaknilo na-prej za vec družbene odgovornosti na nacionalni ravni? Dobro bil bilo, da se mreže, ki so malo razdrobljene, bolj povežejo, ne, da vsak svoj vrticek obdeluje, am-pak da vsi skupaj zacnemo obdelovati eno veliko nji-vo. Torej, potrebnega je vec povezovanja na razlicnih ravneh, ker imaš lahko potem tudi vecji vpliv na višjo raven. Država pa seveda, bi se morala bolj aktivirati, v smislu ne samo zato, ker nekaj moramo narediti, am-pak, da se pac celostno pogleda, kaj je za Slovenijo tisto, kar bi bilo res pristno, pravilno in dobro. Ce je tega sploh želi. Ce bi pogledala recimo primerjavo Slovenija in Evropa. Kakšne so ovire, ki se npr. pojavljajo v Evropi, da se družbena odgovornost ne more še bolj razvijati, in kakšne so v Sloveniji? Težko vprašanje. Ne vem, ne poznam toliko tega po-drocja, da bi znala konkretno odgovoriti. Verjetno odvisno od države, kako spodbujajo dolocena podro-cja družbene odgovornosti, kako dolgo, kakšne prak-se se ob tem razvijejo, kako družba v splošnem delu-je, ali so družbeno odgovorne prakse del vsakdana ali ne, kako je korupcija tretirana v posameznih državah, kakšne so zahteve potrošnikov do podjetij, vlade ipd. Ali je odlocanje za družbeno odgovornost stvar posameznika ali države kot takšne? Jaz mislim, da posameznika in države. Saj posamezni-ki smo lahko družbeno odgovorni, ampak ce nas pac država ne spodbuja k temu ne bomo prišli dlje, kot sem rekla prej, od tega svojega vrticka. Želimo si, da bi država, da bi vsi živeli to družbeno odgovornost, ne samo doloceni posamezniki. Recimo, da ste vi sedaj predsednica vlade in lah-ko dolocite, kako se bo sedaj po novem družbena odgovornost v Sloveniji razvijala. Kaj bi najprej naredili? To je zelo težka naloga in obširno delo, ki vzame pre-cej casa in energije, po mojem. Jaz bi se sestala z organizacijami in mrežami, kjer se z družbeno odgo-vornostjo ukvarjajo, da bi naredili nek pregled sta-nja, kjer smo in kakšni so naši cilji na tem podrocju. Potem pa še 'brainstorming' idej, ki bi jih bilo seveda treba prerešetati po razlicnih podrocjih in narediti neko strategijo. Seveda ne bi bilo slabo preveriti kak-šno tujo prakso, ki bi jo lahko prilagodili našim potre-bam. In potem, ko je strategija? Jo je treba izpeljati. Ampak je treba seveda ljudem razložiti, da to ni nekaj, ker sem si jaz to sedaj izmisli-la, ampak zakaj je to dobro. In da ljudje, ki bi to izva-jali, to izvajajo, ker si to želijo in ker to razumejo in vidijo koristi v tem. Pac vsi skupaj bi morali sodelova- ti. Kakšna pa je vloga mladih pri tem podrocju? Menim, da lahko prinesejo veliko novih, svežih idej, ker se mi zdi, da jim ni vseeno, kaj pocnejo, kaj se dogaja v svetu z ljudmi in s stvarmi okrog njih. Ni jim vseeno za prihodnost. Po mojem bi jih bilo treba po-slušati, ker mislim, da imajo rešitve za to, kako nare-diti svet boljši. Kaj pa starejše generacije? Ja tudi, ker se od njih tudi lahko kaj naucimo. Ker vcasih smo veliko stvari poceli zelo dobro in smo po-tem to zelo zanemarili. Torej manjka lepila v družbi, ki bi združevalo raz-licne generacije in ustvarjalo neko vez med nji-mi? Ja, v bistvu ja. Bi še kaj dodali za konec? Ne… No, naj IRDO inštitut nadaljuje s svojim delom še tako naprej. Ja, ce nas bo kdo financiral… Ja saj, saj to je pa na koncu vedno problem. Na ža-lost, se vse tako konca. Ampak, kakšna pa bi bila Slovenija brez družbe-ne odgovornosti? Ja, ne vem, ce bi bilo tako 'fajn'. Vprašanje, kaj bi bilo, ce ne bi imeli podjetij, ki skrbijo za svoje zapo-slene, ljudi, ki skrbijo za okolje in se pri tem povezu-jejo na vse strani. Ddr. Mulej je pred casom v enem od svojih clan-kov zapisal, da je po Porterju cloveštvo zašlo v slepo ulico zato, ker ima prevec obilja in da je izhod iz tega družbena odgovornost ali pa vojna. In da je clovek zašel v slepo ulico zato, ker ima prevec obilja, in zaradi tega obilja je nehal ustvarjati, ker nima potrebe po ustvarjanju. Ali bi rekli, da mogoce… ce primerjava te tri sektor-je v družbi, se pravi civilna družba, javna uprava in gospodarstvo … da ima morda kateri od teh treh sektorjev prevec obilja in mu ni potrebno ustvarjati nekaj novega, ker nima potrebe po tem? Ja, sigurno, ce je prevec obilja, nisi primoran k temu, da si ustvarjalen. V podjetjih je po mojem tudi gospodarska kriza dosti pripomogla k temu, da so morali biti še toliko bolj ustvarjalni… Pa tudi sistem, ki se ocitno spreminja, in okolje, v katerem delujejo, jih sili v to. Barbara Pavlin, novinarka casnika Delo »Treba bi bilo vec izobraževati, informirati« Barbara Pavlin se kot novinarka casopisne hiše Delo ukvarja z razlicnimi temami, med drugim tudi z marketin-gom, poslovnim izobraževanjem, gradbeništvom, energetiko in okoljem, leta 2006 pa je zacela pisati tudi o dru-žbeni odgovornosti. Od takrat je nosilka te teme in redno piše o družbeni odgovornosti podjetij, se udeležuje konferenc na to temo in pripravlja posebno tematsko prilogo Družbena odgovornost. Ureja posebno prilogo Dela na temo družbene odgovornosti, objavlja clanke na temo družbene odgovornosti, je redno prisotna na dogodkih v povezavi z družbeno odgovornostjo, … S pisanjem zgodb o družbeni odgovornosti in nepristranskim porocanjem o teh temah že vec let ucinkovito prispeva k širjenju zavedanja o pomenu družbene odgovornosti tako v Sloveniji, kot izven nje. Aktivno spremlja teme razlicnih akterjev na tem podrocju v Sloveniji in smiselno povezuje njihova spoznanja v sporocila, zanimiva za širšo in strokovno javnost. Na podlagi njenega lastnega zanimanja za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva širiti obzorja Slovenije na tem podrocju in za prenos razlicnih strokovnih spoznanj v gospodarsko ter drugo prakso. Pripravila: mag. Anita Hrast Barbara Pavlin s pisanjem zgodb o družbeni od-govornosti ucinkovito prispeva k širjenju zave-danja o pomenu družbene odgovornosti tako v Sloveniji, kot izven nje. http://www.freeimages.com, Svilen Milev http://www.freeimages.com, Nandet Komisija za podelitev nagrade Horus je zapisala, da ima vaše podjetje odlicno izdelano strategijo družbene odgovornosti in aktivnosti, povezane s tem. Kako in zakaj pomembno je, da ima podje-tje izdelano strategije DO, kako ste se lotili pisa-nja strategije in izvajanja le-te? In ali lahko izpo-stavite nekaj primerov iz strategije... Strategija družbene odgovornosti je pomembna predvsem zaradi pripadnosti zaposlenih podjetju. Leta 2015 smo na podlagi izsledkov ankete, ki smo jo izvedli med zaposlenimi, sestavili Kodeks dobre-ga ravnanja, ki je pravzaprav naša strategija dru-žbene odgovornosti. V anketi so zaposleni odgo-varjali na preprosta vprašanja in odgovori so nam dali kljucne smernice. Povpraševali smo jih po vre-dnotah, ki so jim pomembne, kakšne odnose si želijo s sodelavci, kakšne z zunanjim okoljem pod-jetja. V Kodeks dobrega ravnanja smo vkljucili od-nose do vseh javnosti, s katerimi se srecujemo pri našem delu, posebno pozornost pa smo namenili odnosom med zaposlenimi in odnosom zaposlenih do ostalih javnosti. Že po naravi naše dejavnosti se pricakuje, da bodo naše prakse trajnostno narav-nane in družbeno odgovorne – primarno se na-mrec ukvarjamo z odpadki, skrbimo za cisto in zdravo bivalno okolje. Prizadevamo si, da bi naši zaposleni ohranjali status ambasadorjev te naše naravnanosti in s svojim ravnanjem izkazovali kljucne cilje našega podjetja. Hkrati pa vemo, da je to proces, da se spremembe ne zgodijo cez noc. Zato smo po podjetju izobesili tudi plakate, na katere smo zapisali kljucne vrednote, ki nas povezujejo, vizijo in cilje podjetja. Tako zaposlene prakticno na vsakem koraku spomnimo, k cemu smo se skupaj zavezali. K boljšemu uresnicevanju kodeksa je pripomogel tudi naš slogan, ki ga red-no uporabljamo v internem komuniciranju in se je med zaposlenimi dobro prijel. »Bomo zmogli!« so tako zaposleni vzeli za svoj izrek, s katerim smo kos vsem izzivom, ki jih pred nas dnevno postav-ljajo delovni procesi. Zeleni dokument za promocijo evropskih usmeri-tev za družbeno odgovornost podjetij natancno opredeljuje dve dimenziji družbene odgovornosti: notranjo, ki zadeva notranje deležnike podjetja, predvsem zaposlene in zunanjo, ki zadeva odgo-vornost do zunanjih deležnikov, kot so lokalna skupnost, organizacije in okolje. Katere sisteme za uspešno obvladovanje družbene odgovornosti vpeljujete v podjetje? Kako ste družbeno odgovor-ni v vašem podjetju? Lahko konkretno izpostavite primere dobre prakse, tako do okolja, zaposle-nih… Pozornost v našem podjetju je skoraj enakovre-dno razdeljena na obe dimenziji. Po eni strani se veliko ukvarjamo z notranjo javnostjo, torej z za-poslenimi, seveda pa tudi z zunanjimi deležniki naših procesov, saj smo pomembno odvisni od njih. Posebno pozornost namenjamo lokalni skup-nosti, kjer smo prisotni kot pomemben podpornik projektom, ki jih spodbujamo bodisi financno v obliki sponzorstev ali donacij bodisi sodelujemo z lastnimi vsebinami, ki so vezane na trajnostni raz-voj. Za izobraževalne institucije pripravljamo raz-licne natecaje, ki so namenjeni razlicnim starost-nim skupinam, skupen cilj pa je razmišljanje o od-padkih kot jutrišnjih surovinah. V našem ravnanju spoštujemo evropsko hierarhijo ravnanja z odpad-ki in ker se zavedamo, da je najtežje doseci pre-precevanje nastajanja odpadkov, spodbujamo po-novno uporabo. Vkljucujemo se v druge družbeno odgovorne projekte, s katerimi pomagamo ustvar-jati sinergijske ucinke. Tako smo lani kolesarili iz Maribora do Ptuja in naredili kar trojno dobro de-lo – za vsak prevožen kilometer smo donirali sred-stva mariborskemu Materinskemu domu, zmanj-ševali smo ogljicni odtis, saj smo se namesto z av- tomobili prevažali s kolesi in tudi na odnosih med sodelavci smo naredili veliko, saj smo skupaj pre-živeli prijeten sobotni dopoldan. Druženje je tista sticna tocka, ki jo poudarjamo v odnosih z zapo-slenimi. Pomembno nam je, da so dobro obvešce-ni o dogajanju v podjetju, zato jih tedensko o no-vostih obvešcamo z e-novickami. Ker vsi zaposleni ne dostopajo do elektronske pošte, izobesimo ta obvestila tudi na oglasno desko, ki je dostopna vsem zaposlenim. Enkrat na štiri mesece pa izda-mo interno glasilo, ki ga v tiskani obliki prejme vsak zaposleni. Komunikacijo usmerjamo pretež-no na elektronske kanale, vendar zmeraj ni mogo-ce. Izobrazbena struktura naših zaposlenih je zelo pestra, zato se tudi z izbiro kanalov komuniciranja skušamo prilagoditi vsakemu posamezniku. Veliko vlagamo tudi v odnose z našimi uporabniki. Z nji-mi smo priceli graditi partnerski odnos, skušamo jim približati naše podjetje. Vcasih je veljalo, da nas opazijo samo takrat, ko nas ni – npr. ko se pokvari smetarsko vozilo in ostanejo posode z odpadki polne. Vse pogosteje pa se na nas obra-cajo tudi z željo po izobraževalnih vsebinah (plakatih, zloženkah). Opažamo, da se je odnos ljudi do okolja in okoljske problematike zacel spreminjati in da se zacenjamo zavedati, da je cisto in urejeno okolje naša skupna odgovornost. Takšni premiki nas veselijo in nam dajo dodatne spodbude, saj kažejo, da delamo dobro in da so vidni tudi ucinki naših prizadevanj. Vaše podjetje zelo dobro izvaja družbeno odgo-vornost. Kako pa menite, da druga slovenska podjetja izvajajo družbeno odgovornost? Družbena odgovornost postaja vse pomembnejša komponenta poslovanja nekega podjetja. Pri nas je to še toliko bolj izpostavljeno zaradi same nara-ve dejavnosti, pa tudi zaradi lastništva, nenaza-dnje smo podjetje v 100 % lasti lokalne skupnosti in tudi to pomeni doloceno odgovornost do oko- lja, v katerem živimo in delamo. Spodbujanje od-govornega odnosa na vseh ravneh poslovanja je zelo pomembno, saj se dobre poslovne prakse hitro širijo in to ugotavljamo tudi v stikih z zuna-njim okoljem, s katerim prihajamo v stik. Družbe-na odgovornost ni vec samo pojem, ki ga uporab-ljamo, ker se lepo sliši, vecina vecjih slovenskih podjetij, ki so pomembni akterji v svoji dejavnosti, se obnaša družbeno odgovorno. S tem na nek na-cin »silimo« druge, da nam sledijo. Ko pa družbe-no odgovorno ravnanje prinaša tudi merljive re-zultate, pa ti govorijo zase in to se nam zdi najpo-membnejše. Ali je kriterij pri odlocanju o izbiri poslovnih part-nerjev tudi ta, da poslovni partner deluje družbe-no odgovorno? Pri vecjih narocilih smo kot družba v 100 % lasti lokalne skupnosti zavezani k javnim narocilom, zato si teh poslovnih partnerjev ne izbiramo sami, ampak jih doloci konkurenca na trgu. Pri narocilih manjše vrednosti pa se trudimo iskati takšne do-bavitelje, pri katerih najdemo sticne tocke med družbeno odgovornostjo in najnižjo ceno. Tudi z drugimi javnostmi sodelujemo po tem principu, ceprav to zmeraj ne gre. Najbolj nas jezi, ko smo sami v vlogi ponudnika storitev, pa nas z ugodnej-šo ceno prehiti nekdo, ki zaposlenim nudi mini-malni standard in nobenih bonitet. Zato smo po-gosto v depriviligiranem položaju, saj našim zapo-slenim skladno z zakonodajo izplacujemo vse do-datke in bonitete, to pa seveda tudi draži našo storitev. V bodoce bi bilo zato smiselno na držav-nem nivoju razmisliti, kaj si želimo in kaj smo pri-pravljeni za to narediti. Menimo, da bi se izkaz družbene odgovornosti moral vkljuciti tudi v for-malne pogoje prijave na nek razpis ali povpraševa-nje, saj s tem prispevamo k širši dobrobiti celotne družbe. Dokler bo na prvem mestu samo kriterij najnižje cene, se družbeni odgovornosti v našem poslovnem okolju ne piše najbolje. Ali bi morda znali financno ovrednotiti, kaj in koliko vam družbena odgovornost doprinese? Financne ucinke težko ovrednotimo s številkami, vsekakor pa lahko potrdimo, da se družbeno od-govorno ravnanje na dolgi rok podjetju izplaca. Bolj zadovoljni zaposleni, ki so bolj dovzetni do želja in potreb strank. Te so tudi bolje obvešcene o postopkih, ki jih podjetje predpisuje in mora upoštevati v svojem poslovanju, kar vodi tudi v manjše število reklamacij in neutemeljenih kritik. Dejansko lahko strnemo, da v procesih vsi delež-niki bolje razumemo drug drugega in se s tem iz-ognemo težavam, s katerimi prakticno izgubljamo dragocen cas, ki bi ga lahko vlagali v oblikovanje novih, za vse koristnih projektov. Prav tako velja omeniti tudi odnose z mediji, ki so danes kreatorji javnega mnenja. Zato veliko pozornosti namenja-mo poštenim in odkritim odnosom z njimi, zave-damo se, da nismo brez napak, a se iz napak uci-mo in jih odpravljamo. Na katere ovire ste naleteli pri vpeljevanju DO, kako ste jih presegli in na kaj ste najbolj pono-sni? Prakse družbene odgovornosti so vpeljevali po-stopno, zato bi težko definirali konkretne težave, s katerimi smo se srecevali. Pri sodelovanju z vse-mi deležniki smo družbeno odgovornost razvijali, ne pa vpeljali. Tako so naši odnosi delovali bolj kot nadgradnja kot kaj novega, kar je pri uvajanju sprememb zelo pomembno. Ne smejo biti vsilje-ne in vsak jih mora sprejeti za svoje. Mogoce smo še na najvec težav naleteli v interni javnosti, kjer smo postopno uvajali boljše informiranje in pre-nos odgovornosti iz najvišjega vodstva na nižje nivoje. Še zmeraj ugotavljamo, da se ljudje dobro zavedamo svojih pravic, nekoliko nam pobegnejo odgovornosti, ki pridejo s pravicami. Prav zaradi tega poudarjamo, da družbena odgovornost ni dejanje, je proces, ki zajame vse pore podjetja in treba jo je prakticirati dnevno tudi pri najmanjših stvareh. Ponosni smo, da je raziskava trga, ki smo jo opravili, pokazala, da nas stranke vidijo kot za-nesljivega in strokovnega partnerja. Iz te ugotovi-tve izhajamo tudi pri internem komuniciranju – smo torej strokovnjaki, stranke od nas pricakujejo rešitve in ne iskanja dodatnih težav. Podobno de-lujemo tudi na vseh ostalih podrocjih. Kaj opažate? Smo ljudje bolj odgovorni do okolja ali nam je vseeno? Kje še vidite možnosti izbolj-šav? Odnos do okolja se spreminja. To se nenazadnje kaže v statisticnih podatkih zbranih odpadkov. V letu 2015 smo kar 52 % odpadkov zbrali loceno po frakcijah, samo 48 % je bilo še mešanih. Seveda je slika na terenu nekoliko slabša, predvsem pa si slabo sliko pogosto ustvarimo sami. Stranke se obicajno obrnejo na nas takrat, ko je kaj narobe, ko imajo težavo. Ko nekaj naredimo dobro, redko kdo pohvali. In tako se lahko hitro ujamemo v zan-ko, da je nenehno nekaj narobe. Seveda so na po-drocju odnosa do okolja še možne izboljšave, am-pak tudi na tem podrocju gre za proces. Živimo v takšnih casih, ko je ljudem primarno pomemben samo strošek in želijo, da je ta cim nižji. Rešujejo lastne težave, ne mislijo širše. In to je narobe. Za-vedati se moramo, da ima vsako dejanje posame-znika ucinek širše, ko govorimo o okolju. Tako imamo uporabnike, ki zares dosledno locujejo in skrbijo za svoje odpadke. Njihov trud pa iznicijo tisti, ki se »s smetmi res ne bodo ukvarjali, saj za to placujejo Snago«. Takšno prepricanje je napac-no. In tukaj imamo še veliko manevrskega prosto-ra, da skozi izobraževalne vsebine izboljšamo od-nos ljudi do okolja. Konkretno se težave slikajo v onesnaženih ekoloških otokih, kjer se pogosto znajdejo odpadki, ki tja ne sodijo. Po eni strani takšni ekološki otoki kazijo podobo tiste mestne cetrti, seveda pa se z njimi iznici trud tistih, ki do- sledno locujejo odpadke. In dodatni angažma za cistoco ekoloških otokov stane vse obcane enako. V podjetju izvajate številne družbeno odgovorne aktivnosti. Lahko nekatere naštejete, kakšno predstavite? V podjetju v okviru družbene odgovornosti skrbi-mo za zdravje zaposlenih, saj izvajamo program Promocije zdravja na delovnem mestu, ki vkljucu-je tudi delovanje športnega društva Snaga. Z de-lavnicami, športnimi igrami in podobnim se trudi-mo, da bi zaposleni ponotranjili, kako pomembno je zdravje vsakega posameznika. Vsak ponedeljek ponudimo sveža domaca jabolka, omenili smo že dobrodelno kolesarjenje, organiziramo interne športne igre, kjer se pomerimo v t. i. delovnih igrah (hitrostno praznjenje posod za odpadke) in športnih (npr. nogomet). Za vrtce, šole in srednje šole izvajamo razlicne nagradne natecaje, pri ka-terih sodelujoci razmišljajo o svojem odnosu do okolja in kaj lahko spremenijo na bolje. Lani smo z vrtci izdelovali eko torte – iz odpadnih materialov so otroci izdelovali torte in nas s svojo kreativnos-tjo zelo presenetili. Letos bodo delali eko gozdic-ke. Da se smeti ne odpeljejo same, poudarjamo z obiski smetarskih ekip po šolah in vrtcih, kjer predstavimo poklic smetarskega delavca, družbo pa mu dela tudi naša maskota dihurcek Duško, ki so ga mladi in starejši vzeli za svojega. Maskota je odlicen komunikacijski kanal, ki se nam že obre-stuje. Spodbujamo projekte, ki so okoljsko narav-nani in prihajajo iz lokalnega okolja. Tako sodelu-jemo z Univerzo v Mariboru, kjer smo za razisko-valne namene odstopili košcek zaprtega odlagali-šca, na katerem so študenti posadili hitrorastoce rastline, ki jih preucujejo. Povezujemo se na ravni podjetij v vecinski obcinski lasti z namenom nižati stroške našim uporabnikom, torej obcanom. En-krat na leto se predstavimo v centru Maribora, ko organiziramo Dan Snage. Takrat se imajo obcani možnost preizkusiti v praznjenju posod, popelje-mo jih z vozili, ki jih uporabljamo pri cišcenju me-sta, organiziramo prakticne delavnice ponovne uporabe. Najpomembnejši projekt v prihajajocem letu je gradnja naprave za obdelavo odpadkov. Zakaj in kako bo ta naprava pripomogla vašemu podje-tju? Sortirnica je kljucni razvojni projekt, ne samo za naše podjetje, ampak za celotno regijo. V središcu našega razmišljanja so naši uporabniki in njim skušamo zagotoviti cim bolj kakovostno storitev po cim nižji ceni. Trenutno Snaga odpadke predaja na javnem razpisu izbranemu prevzemniku in za to placujemo okoli 3,6 milijona evrov na letnem nivoju. S sortirnico bi bila zgodba povsem drugac-na. Iz mešanih komunalnih odpadkov bomo lahko izlocili tiste materiale, ki so uporabni kot sekun-darne surovine. In te imajo na trgu vrednost. Tako bomo ustvarjali dodatni prihodek, obcanom pa posledicno nižali strošek, ki ga imajo mesecno z ravnanjem z odpadki. Ce pogledamo okoljske ucinke, so ti prav tako zgovorni. Danes gre kar 44 % zbranih komunalnih odpadkov na odlagališca, torej jih zakopljemo v zemljo. S sortirnico bo ta delež padel zgolj na 14 %, medtem ko se bo delež odpadkov, ki bodo šli v reciklažo (predelavo) iz današnjih 48 % dvignil na 77 %. Smo glasniki krož-nega gospodarstva, katerega steber vidimo v sor-tirnici. Omenili smo tudi povezovanje z drugimi podjetji v vecinski javni lasti. S sortirnico bo udeja-njanje ekonomskega modela Wcycle še bolj smi-selno, saj bomo dolocene frakcije odpadkov lahko predajali v predelavo drugim podjetjem in s tem bomo nižali cene za vse naše uporabnike, hkrati pa bomo postajali družba brez odpadkov. Maribor se je odlocil – nikoli vec ne želimo odlagališca od-padkov, zato je pot v krožno gospodarstvo edina smiselna, s sortirnico uresnicljiva in logicna. Seve-da takšne investicije prinesejo tudi nova zelena delovna mesta. V naši sortirnici sprva 15 delovnih mest, ce pa upoštevamo sinergijske ucinke, lahko govorimo o potencialu novega gospodarskega za-gona, ki mu z evropskimi sredstvi prisluhne tudi Evropska unija. Lahko recemo, da smo trenutno na tocki preloma. Prakticno je vse odvisno od so-glasja okoli sortirnice. Ali nacrtujete kakšno akcijo v tem letu, ki se šele zacenja? Letos se bomo, zraven sortirnice, posvecali pred- vsem ozavešcanju o cistoci na ekoloških otokih. Znižati želimo kolicino odpadkov, ki se tam znaj-dejo, pa tja ne sodijo. Obcani imajo možnost vse odpadke predati na zbirne centre, kjer je predaja za vecino vrst odpadkov brezplacna, doplacati je potrebno samo nekatere vrste, ki so za nadaljnjo obdelavo tudi za nas dražje (npr. nevarni odpad-ki). Prav tako želimo našim uporabnikom razložiti, kako oblikujemo cene, saj bodo potem razumeli, zakaj nas onesnaženi ekološki otoki vse stanejo vec. Sistem ravnanja z odpadki je zapleten, skuša-mo ga prevesti v enostavni jezik, ki ga vsakdo ra-zume. In seveda pokazati koristi, ki jih vsak lahko ima. Predvsem pa vcepiti razmišljanje, da je cisto in urejeno bivalno okolje naša skupna odgovor-nost in da obcani Snagi ne placujejo za to, da bo vse uredila namesto njih. Zakaj ste vi kandidirali za nagrado Horus, ali ste videli kakšne ucinke od tega kandidiranja, kori-sti? Prvic smo se prijavili leta 2014, saj smo takrat na-redili kljucne premike na podrocju sistematicnega spremljanja naših družbeno odgovornih praks. Ocena strokovne komisije nam je bila spodbuda za naprej in v letu 2015 smo prejeli nagrado. Ta nam je v prvi vrsti potrditev, da so ukrepi, ki jih izvajamo, prava smer in da jih moramo samo nad-grajevati. Pomembno je, da je pot prava. Hkrati pa je nagrada tudi poplacilo vsem tistim sodelav-cem, ki vec svojega casa vložijo v implementacijo dogovorjenih praks, ki se trudijo in ne obupajo. Ponosni smo, da smo nagrado prejeli in trudili se bomo, da jo tudi upravicimo. Intervju—Cveto Žalik, direktor podjetja Snaga d.o.o. prejemnik nagrade HORUS 2016 »Bomo zmogli« »Podjetje SNAGA je jasno pokazalo, da razume družbeno odgovornost in da tako tudi posluje. Sledi trendom EU (krožno gospodarstvo), komunicira z razlicnimi javnostmi in skrbi za dobrobit svojih zapo-slenih. Ima zelo privlacno in pregledno oblikovan kodeks delovanja ter izvaja veliko aktivnosti, ki kori-stijo uporabnikom in skupnosti. Podjetje ima odlicno izdelano strategijo družbene odgovornosti in ak-tivnosti, povezane s tem. S podrocja družbene odgovornosti se usposabljajo vodilni in tudi drugi zapo-sleni ter skrbijo za prenos znanja na vse zaposlene na vseh podrocjih. Velik poudarek dajejo cloveko-vim pravicam in zaposlenim ter predvsem skrbi za okolje. Uveden imajo poseben e-naslov, kodeks, itd., kar kaže na razvoj podjetja na tem podrocju. Sodelujejo tudi v razlicnih projektih (npr. KOC Eko profili), kar daje dodatno spodbudo za družbeno odgovorno ravnanje. Za številne družbeno odgovorne aktiv-nosti podjetju iskreno cestitamo! tako je zapisala Ocenjevalna komisija za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2016, ko je v kategoriji srednje velika podjetja podelilo nagrado HORUS 2016 podjetju SNA-GA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o., ki je zbralo 85,79 % vseh možnih tock (1.552 od 1.809 tock). Pripravila: Barbara Bradac Foto: kjer ni avtor podpisan, arhiv podjetja Snaga d.o.o. Direktor Cveto Žalik je prevzel nagrado Horus 2016 za podjetje Snaga d.o.o., ki je v kategoriji srednje velika podjetja sodelovala drugic. Avtor fotografije: Gregor Salobir Poletna šola Journey 2017 Ce bi se radi aktivirali na podrocju podnebnih sprememb preko podjetništva? Ce želite prido-biti dragocene izkušnje na podrocju inovacij za boj proti podnebnim spremembam? Potem ste vabljeni, da se udeležite poletne šole Climate-KIC JOURNEY 2017! To poletje bo v okviru Cli-mate-KICa znova potekala najvecja poletna šola na podrocju inovacij in podjetništva na svetu: poletna šola Journey. Za študente iz EU je so-delovanje v poletni šoli brezplacno. Prijave spre-jemajo do 15. februarja 2017 do 12h na spletni strani. Vir: Climate-KIC izobraževalna ekipa Mladi so nemogoci! ... Kako jih voditi? »Današnja mladina ljubi razkošje, se grdo vede, prezira avtoriteto, nima nobenega spoštovanja do starejših in raje govori, kot dela. Mladi ljudje niti ne vstanejo, ko starejši vstopijo. Ugovarjajo svojim staršem, v družbi se širokoustijo, pri mizi goltajo slašcice in prekrižanih nog tiranizirajo ucitelje.« (Sokrat, pred 2.500 leti) Simon Sinek, britanski motivator in strokovnjak za marketing, je nedavno rekel, da je mlade težko voditi, da so samozaverovani, neosredotoceni, neucakani in leni (poglejte si posnetek pogovora v oddaji Insi-de Quest tukaj). Dr. Marko Majer, lastnik ogla-ševalske agencije Mayer McCann, ki je nedavno opravil mednarodno doktorsko raziskavo na to temo, pravi, da mladim ni prav nic nerodno iz-postaviti svojih pricakovanj glede nacina dela ter njihovega odnosa do delovnega okolja. V organizacijah, kjer se srecujejo z mladimi (milenijci, ipsiloni), vcasih ne vedo prav dobro, kako jih uspešno voditi, in kako spremeniti orga-nizacijsko kulturo in tehnike vodenja, da bo inte-gracija generacije Y dala pozitivne rezultate ucin-kovitega dela in spodbudne kulture v podjetju. Vir: GZS-jev seminarski trojcek Odprta je prijava na ameriško YTILI štipendijo V letu 2017 bo štipendija YTILI združila 100 mla-dih Evropskih podjetnikov v seriji profesionalno razvojnih in vodstvenih aktivnostih, ki so obliko-vane, da podpirajo rast in razvoj komercialnih in socialnih podjetniških podjemov v njihovih skup-nostih. YTILI štipendisti si bodo gradili mreže, povezave in trajna partnerstva, da privabijo in-vesticije in podporo za svoj podjetniški podjem. YTILI štipendijsko leto se bo zacelo maja 2017 in se bo zakljucilo maja 2018, v tem casu so bo 100 štipendistov v Združenih državah Amerike nabi-ralo izkušnje. Prijave so mogoce do 6. februarja 2017. Vec. Vir: U.S. Embassy Ljubljana, Slovenia Energetski startup pospeševalnik Medijska hiša Energetika.NET s svojim Zavodom Modri svet za mlade v sodelovanju z ABC pospe-ševalnikom snuje prvi energetski pospeševalnik v Sloveniji in regiji JV Evrope. Prvi energetski startup program, ki bo potekal v prostorih ABC pospeševalnika v ljubljanskem BTC-ju od 3. aprila do 25. septembra 2017, je tako lahko tvoja najve-cja priložnost za razvoj kariere v energetskem svetu. Izbranim udeležencem prvega energetske-ga startup programa bodo ob pomoci sponzorjev zagotovili mesecno žepnino in jih ob podpori mentorjev iz pospeševalniškega in energetskega sveta gnali cez lastne meje. Ce te tega ni strah, ne oklevaj – napiši TOP motivacijsko pismo in ga pošlji na urednica@energetika.net. Tvoje pismo pricakujejo najkasneje do 20. februarja 2017. Vsi izbrani udeleženci bodo o izboru obvešceni do petka, 25. februarja 2017. Vec. Vir: mlad.si Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Jamstvo za mlade Jamstvo za mlade je shema, ki jo je Evropska komisija oblikovala za spodbujanje zaposlova-nja mladih v državah clanicah Evropske unije. S sprejetjem ukrepov sheme Jamstva za mlade Slovenija jamci, da bo vsaki mladi osebi v sta-rosti od 15 do 29 let ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vkljucitev v formalno izobraževanje ali drugo usposabljanje, povezano s potrebami de-lodajalcev, v štirih mesecih po prijavi v eviden-co brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlo-vanje. Ukrepi se bodo sproti dopolnjevali in o vseh zadevah boste pravocasno obvešceni, tako, da spremljate spletno stran. Vir: Junaki zaposlo-vanja Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani Vabljeni vsi, ki imate tehnološke in netehnolo-ške inovacije, kot tudi inovativne podjetniške ideje. Prijavijo se lahko skupine, kjer je vodja skupine študent ali alumni študent (do 3 leta po zakljucku študija), raziskovalec ali pedagoški delavec Univerze v Ljubljani. Prijave zbirajo do 17. februarja 2017 do 23:59. Vec. Vir: Univerza v Ljubljani V letu 2017 Nefiksove 5ke tudi v Po-stojni Zavod Nefiks tudi v Postojni pripravlja klub, v katerem bo skupina mladih iskalcev prve zapo-slitve pilila svoja znanja, zbirala nove kompeten- ce in intenzivno iskala zaposlitvene priložnosti. V okviru projekta Nefiks zaposlitvene rešitve, ki ga financira Evropski socialni sklad, mladim poma-gajo razvijati kompetence. Kljucna prednost Ne-fiks 5k je tesno sodelovanje prijavljenih mladih in medsebojna podpora na poti do zaposlitve. Skupine 3 mesece brezplacno obiskujejo stro-kovna usposabljanja z najrazlicnejših podrocij, obenem pa skupaj pripravljajo družbeno-koristen projekt ali projekt varovanja zdravja. Sodelovanje v Nefiksovih 5kah je odlicna prilož-nost za vse iskalce zaposlitve do 29. leta, ki želi-jo okrepiti svoje osebne kompetence, pridobili izkušnje timskega dela, razširiti svojo socialno mrežo in preizkusili nekaj novega. Vec. Vir: Zveza društev mladinski center Postojna Oblikovanje mentorske kulture v pod-jetjih Veliko podjetji se organizacijske kulture loteva na netradicionalne nacine, in sicer tudi pri men-torstvu zavracajo tradicionalen hirearhicen pri-stop ter se zavzemajo za oblikovanje odnosov. Ta strategija je lahko vpeljana v podjetja vseh velikosti in je tudi odlicna protiutež konceptu, da ko se podjetja povecujejo, zacnejo zanemar-jati razvoj in napredek organizacijske kulture. Mentorstvo je velika odgovornost za voditelje in tudi vloga, ki jih lahko postavi izven cone udobja. Vendar po drugi strani prinaša visoko dodano vrednost vsem, ki so vanj vkljuceni. Naj-boljši mentorji razumejo, da je njihova naloga da artikulirajo svoja znanja in izkušnje na naci-ne, ki jih mentoriranci razumejo. Poznavanje naloge je velika prednost mentorjev, tako pri komunikaciji in razlagi optimizacije procesov. Zagotoviti da so prednosti in obveznosti jasne tako mentorju, kot mentorirancu je kljucnega pomena pri izgradnji mentorskega procesa. Vec o oblikovanju mentorske kulture v podjetju v clanku. Vir: Zavod Ypsilon Junaki zaposlovanja rn-z-logotipi_zgoraj PROJEKT, KI JE VEC KOT PROJEKT Ime projekta: Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo za mlade Skrajšano ime: Model M Slovenija Trajanje: Projekt traja od 1. avgusta 2016 do 15. septembra 2018. Lokacija: Projekt se izvaja nacionalno, s poudarkom v sedmih statisticnih regijah po Sloveniji, program uspo-sabljanja mladih pa v naslednjih mestih: v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Kopru, Bledu oz. Kra-nju in v Slovenj Gradcu oz. Velenju. Kljucni rezultati projekta: Za vecjo zaposljivost in zaposlenost želimo usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Podporni partnerji: V projekt bodo vkljucene še druge nacionalne in regionalne mladinske, podjetniške in stro-kovne organizacije kot podporniki projekta. Vrednost projekta: 339.206,59 EUR Sofinancerji: Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ope-racija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: 8. »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«; prednostna naložba 8.2 »Trajnostno vkljucevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali us-posabljajo, vkljucno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izkljucenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vkljucno prek izvajanja jamstva za mlade«; specificni cilj: 8.2.1 »Znižanje brezposelnosti mladih«. Na fotografiji: 2. generacija udeležencev projekta Model M, Maribor, 2014. OPIS PROJEKTA Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni ali poslovni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. S pro-jektom želimo: . povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, . prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih in jim omogociti zaposlitev (inovativno is-kanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mla-dinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. . usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje problema brezposel-nosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mladinsko delo in nje-gov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa zanje. V CEM JE FINTA MODEL-a M? Finte ni. Je samo spoštovanje soljudi, vracanje dostojanstva cloveku, prebujanje ustvarjalnosti in poguma v clo-veku, drznosti in ucenja preko pripovedovanja zgodb in analiziranja samega sebe. Gre za to, da verjamemo v cloveka. In ce ob tebi še vsaj nekdo drug verjame vate, ti bo zagotovo uspelo. In mi se vsakemu posebej posvetimo preko skupinskih predavanj, delavnic, ogledov dobrih praks, nacrtovanja in sve-tovanja. O poslu in še cem. O življenju, prijateljstvu, pomoci, podjetništvu, delodajalcih, zaposlenih, nevladniš-tvu, idejah, uspehih in neuspehih. Ucimo se, kako vstati, kako se pobrati, ce padeš in iti naprej. Ucimo se, da obupati ni treba, ker je mogoce najti še drugo pot, zlasti ce so ena vrata zaprta. In vrat je mnogo. Le vstati moramo s kavca in trkati, prositi, misliti, narediti, vrata odpreti. Ustvariti svojo prihodnost. Ce ne pri drugih in z drugimi, pa pri sebi in zase in z drugimi. Ceprav z malimi koraki. Tudi s temi se dalec pride… DOSEDANJE IZKUŠNJE V štirih letih izvajanja programa Model M v Podravju se je zaposlilo od 50-70 odstotkov vkljucenih udeležencev. Ce si želite skupaj z nami ustvariti boljšo prihodnost, se nam pridružite cim prej. Število udeležencev je omeje-no (20-40 v regiji), vkljucitev v program pa je enkratna priložnost za vas. Kdor prej pride, prej melje! Model M Slovenija se je zacel! V Kariernem središcu v Celju je 5.1.2017 potekalo informativno srecanje in predstavitev Modela M Slovenija. Z njim želi nosilec projekta, IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, v sodelovanju z regionalnimi partnerji in Zavodom RS za zaposlovanje v sedmih statisticnih regijah za vecjo zaposlji-vost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 in pomagati zaposliti vsaj 32 mladih. Zaradi izjemnega odziva mladih je srecanje potekalo v dveh terminih. Skupaj se ga je udeležilo nekaj manj kot 60 ljudi. Ker je število mest omejenih, v posamezni regiji lahko namrec sodeluje 30 ljudi, so se ta hitro polnila. Savinjska regija je prva izmed vseh 7 regij po Sloveniji, kjer se je projekt zacel. Udeleženci bodo v me-secu in pol nabrali 100 ur, kar pomeni, da se bodo dobivali trikrat tedensko. Prvo srecanje je bilo na sporedu 12. januarja, zadnjic pa se bodo srecali v drugi polovici februarja. Kandidati, ki so se prijavili, so na podlagi predhodnih vprašalnikov razporejeni v tri skupine: . Ustanavljanje in delovanje lastnega podjetja . Ustanavljanje in delovanje neprofitne organizacije . Aktivno iskanje zaposlitve na trgu dela Fotografija osebe Model M Slovenija. Na podlagi predavanj strokovnjakov iz razlicnih podrocij so udeleženci izvedeli in se naucili marsikaj novega. Seveda so si »modeli« v vsaki regiji od blizu ogledali nekaj dobrih praks ter tako spoznali pro-ces delovanja dolocenega podjetja. Vsekakor pa je veliko dela na njih samih. Ob rednih nalogah in predstavitvah bodo ob koncu programa, naredili svoj lastni karierni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Ta nacrt bodo na zadnjem srecanju tudi predstavili pred ostalimi »modeli«. Namen projekta je, da mlade z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omo-gocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. No, ker pa je najbolje, da stvari izveste iz prve roke, smo nekatere celjske »modele« povprašali kaj si mislijo o Modelu M Slovenija. Fotografija osebe Model M Slovenija. »Pri Modelu M mi je najbolj všec zavzetost, pristnost in volja mentorjev! Zelo dober nabor predavateljev! Trud celotne ekipe! Spodbuden ambient! Pomoc in stimulacija k osebnostni in profesionalni rasti! Vera v udeležence, njihove sposobnosti in njihove ideje! Predavajo nam ljudje, ki so uspeli in uspevajo ter se borijo da dosežejo poslovne in osebne cilje. S predavatelji lahko svobodno komunici-ramo in jih sprašujemo zdaj o tem, drugic o drugem. V Model M Slovenija sem se prijavil z željo biti aktiven, spoznati nove ljudi in ideje. Verjamem, da mi bo na moji poti projekt iz-jemno pomagal.« Janez Hrovat »Model M Slovenija je zelo uporaben, saj se res veli-ko nauciš, zaradi dobrega vzdušja, pa smo postali bolj sprošceni. Sama osebno se mi zdi, da sem se bolj sprostila za javno nastopanje, saj sedaj pravza-prav ne cutim vec treme. Za udeležbo na projektu sem se odlocila zato, ker mi je bila všec uvodna predstavitev, katero smo poslušali in sem se na pod-lagi predstavitve programa odlocila, da se ga udele-žim. Rada si izpopolnjujem svoje znanje, ta projekt, pa nudi ravno to, v bistvu pa menim, da bom veliko vec odnesla od tega, kot pricakujem. Menim, da mi bo Model M Slovenija v prihodnosti veliko pomagal, in ne samo na poslovnem podrocju, temvec tudi na splošno v življenju. Dobivamo tudi splošne nasvete, da se ne smemo predati, ter da je vredno poskusiti prav vse, saj prakticno nimaš kaj izgubiti, kvecjemu pridobiš«. Adelina Talifaj Sahilaj Projekt se mi zdi uporaben, ker mi skozi pro-ces dogajanja/sodelovanja omogoca ovre-dnotit svojo vizijo, razumet poslanstvo in po-trdit vrednote ter v skladu s tem jasno, siste-maticno in konkretno sestavit sebi prilagojen in ucinkovit poslovni nacrt kako naprej. Ude-ležila sem se ga da zakljucim zacaran krog iskanja sebe ter si dam priložnost navezati konkretne in uporabne stike z ljudmi, širim svoja poznanstva, se povezujem in proaktiv-no rešujem svoj izziv nezaposlenosti. Anonimna »Najbolj mi je všec to, da smo v skupini vzpostavili domace vzdušje. Smo zlo sprošceni, imamo se su-per. Všec mi je tudi to, da imamo goste, ki so zelo uspešni, in z nami delijo svoje izkušnje in nam sve-tujejo«. Fotografija osebe Model M Slovenija. Fotografija osebe Model M Slovenija. Pri Modelu M mi je najbolj všec raznolikost preda-vanj in predavateljev. Vsak ima svoje izkušnje in od vsakega lahko odnesem kakšno koristno informaci-jo, ali za zasebno življenje, ali pri iskanju svoje bo-doce službe. Vedno bolj so mi jasni cilji in želje po dolocenem delovnem mestu. Zdi se mi uporaben projekt, saj lahko s to kopico informacij (tako od predavateljev, kot soudeležen-cev) osebnostno zrastemo in si nekoc, nekje tudi poslovno pomagamo. Za udeležbo v projektu sem se odlocila, ker z udele-žbo nisem imela cesa izgubiti, istocasno pa sem cu-tila, da mi nove informacije in nova poznanstva lah-ko kvecjemu koristijo pri oblikovanju svoje poslovne kariere. Model mi je že pomagal do uresnicitve mojih ciljev: veliko bolj sem si na jasnem kaj in kako želim poceti v življenju. Sem edina, ki že ima otroka in sem v do-locenih predavanjih (ali pa samo dolocenih stavkih) tudi spoznala kako sebi in partnerju pomagati pri vzgoji hcere, da bi jo naucila kako se naj v življenju pošteno boriti za svoj dobrobit. Pri udeležbi Modela M pa v prihodnjih ogledih dobre prakse pricakujem tudi, da bom spoznala morebitne bodoce delodajal-ce, oziroma da bom vsaj spoznala kaj delodajalci z dobrimi praksami pricakujejo od bodocih zaposle-nih, predvsem od takšnih, ki so iskalci prve zaposli-tve.« Klavdija Natek Pri Modelu M mi je najbolj všec sprošceno vzdušje med predavanji, razpravami in raznimi delavnicami. Všec so mi naloge, ker nas prisili-jo, da vsak dan ali vsak drug dan nekaj doma dejansko tudi narediš in ce si res za stvar, se ti zaradi nalog poraja kup idej kako narediti še kaj dobrega zase in za svojo kariero. In seveda kupica novih ljudi in poznanstev. Projekt se mi zdi uporaben in bi ga priporocala naprej. Zakaj? Zato ker me je malo prebudil in monotonega vsakdana iskanja službe. Ker sem po letu in vec spet lahko stala pred »obcinstvom« in kaj javno in na glas povedala, ker je to vse vaja, ki jo rabimo za življenje. In ker se že do sedaj naucila kup novih stvari. Zaradi Modela M sem prvic naglas nekomu razkrila kaj je tisto, kar najraje pocnem. In na tem tudi zacela delati. Melanija Grahovac Avtor besedila in fotografij Primož Ademovic. Sama si pred leti sodelovala pri programu Mo-del M. Kakšne izkušnje si pridobila s progra-mom? Res je. Jeseni leta 2014 sem sodelovala pri Mo-delu M. V tistem casu sem ravno zakljucevala s pisanjem magistrske naloge in sem bila že ne-kaj mesecev brezposelna. Na program sem na-letela po nakljucju, med obiskom svojega sve-tovalca na Zavodu za zaposlovanje. O izkušnjah, ki mi jih je program dal bi težko govorila, saj sem ogromno informacij iz programa že pozna-la. Prej bi rekla, da je bila izkušnja zame bolj osebnostne ravni. V Model M sem se vkljucila kot velik upornik, kot nekdo, ki je na celoten svet gledal precej negativno. Globoko v meni je bilo toliko jeze. Predstavitve o svojih ciljih se spomnim, kot da bi bilo vceraj. Pretirana samo-zavest, vzvišenost, arogantnost, ja, nekako tako bi opisala svoj nastop. Iz srca se lahko Aniti in njenim sodelavcem zahvalim, da so mi s svojimi prijemi pomagali, da sem zacela na dolocene zadeve gledati popolnoma drugace v življenju. Sama sem vase sicer verjela že prej, ampak na popolnoma plasticen, nerealen nacin. Model M me je v osnovi postavil na realna tla in me nau-cil, da bo uspeh že prišel, da pa so izkušnje tiste, ki na koncu ogromno štejejo. Danes po dobrih dveh letih vidim, da mi je ne-kako uspelo. Uspelo v smislu, da imam res iz-vrstno službo. Na poti do sem so bili res kruti trenutki. Od izkušnje, ko zapustiš cudovito pod-jetje, z željo po nekaj vec, pa dobiš na novem delovnem mestu odpoved po samo štirinajstih dneh. Do izkušnje s tujino, kjer spoznaš, da so ti lahko zelo bližnji ljudje vcasih najvecji nasprot-niki, kadar gre za zaposlitev in sodelovanje. Predvsem pa sem se naucila, da clovek v življe-nju ne more doseci nic na silo. Moje izkušnje resnicno potrjujejo tezo, da dokler ni dobro oz. dokler ne zmagam, ni konec. Kaj predlagaš bodocim "modelom"? Bodocim modelom predlagam vztrajnost in za-upanje vase. Seveda brez znanja in dodatnega izobraževanja ne bo šlo. Predvsem pa delajte to kaj cutite, kar vas resnicno veseli. Le tako boste lahko svojemu delodajalcu prinesli tisti faktor X, tisti car, ki ga lahko clovek doprinese podje-tju. In vse to kaj govorim, sem pri svojih 28ih letih doživela že dvakrat, torej je mogoce. Mož-no je dobiti službo, ki ni služba, ki je del tvojega življenja in ne gledaš na uro, kdaj bo cas za od-hod domov. Je pa res, da ce nebi izkusila brez-poselnosti, pa vseh zgoraj omenjenih padcev, dolocenih stvari v življenju zagotovo nebi cenila kot jih. Še sedaj menim, da je brezposelnost zelo dobra izkušnja za življenje. Si po programu prišla do zaposlitev oz. kako se je nadaljevala tvoja karierna pot? Kaj se tice moje trenutne službe oz. ce jo lahko poimenujem nacina življenja J, pri restavraciji in klubu Takos skrbim za marketing, promocijo in delno tudi organizacijo eventov ter podobnih zadev. Ceprav je Takos v osnovi mehiška resta-vracija, smo se z ekipo odlocili, da želimo v pri-hodnosti celoten koncept prestaviti v malce drugacne tirnice. Želimo, da nas ljudje zacnejo povezovati z zdravo in kvalitetno hrano. Želi-mo, da nas povezujejo z nacinom življenja, ak-tivnostjo in zdravjem (aka. Lifestyle, Activity, Health). Trenutno si del ekipe, ki se je odlocila, da bo posnela oddajo s pridihom družbeno odgovor-ne note. Kakšna je vaša vizija? Kaj bi ljudem radi sporocili? Pod vplivom omenjene vizije smo se tudi pri-kljucili ekipi, ki bo posnela oddajo »Za zdravje«. Pod eno streho bomo združili prakticno vse segmente, ki pokrivajo zdravje, od bolezni (nasveti o zdravju, npr. alergije), športa (telovadbe/treninga), meditacije (sprošcanja) pa vse do hrane (kuhanja). Omenjena oddaja je nastala pod vplivom pomagati, informirati in širiti informacije o zdravju med ljudi. Na prakti- cen in informativen nacin želimo družbi na enem mestu pokazati, da se lahko zdravje in dobro pocutje dosežeta na naceloma precej enostaven nacin. Pri snemanju oddaje bodo sodelovali ljudje, ki so za posamezno podrocje profesionalno usposobljeni in sicer Sandi Bi-tenc (zdravje nasploh, bolezni), Marc Goran Lorencin (šport) , Petra Kmetec (meditacija, sprošcanje), Natalija Bratkovic (voditeljica) in naša malenkost Takos s kuharjem Tomažem Preglom na celu. Oddajo boste lahko spremljali na spletu in sicer vsak delovnik od ponedeljka do petka. Za splet smo se odlocili zato, ker me-nimo, da ponuja neskoncne možnosti. Prav ta-ko, pa dobiš zelo hiter odziv iz vidika zadovolj-stva/nezadovoljstva obcinstva. Ali meniš, da v Sloveniji premalo casa name-njamo družbeni odgovornosti? Generalno gledano menim, da se v Sloveniji kar precej casa posveca družbeni odgovorno-sti. Kolikor berem v medijih in se pogovarjam z znanci, je vedno vec podjetij družbeno odgo-vornih. Sama kot družbeno odgovornost razu-mem željo podjetja ali posameznika, da skrbi za boljši jutri. Pa najsi je to z nacinom poslova-nja, dobrodelnostjo ali cem tretjim. Je Takos družbeno odgovoren? Definitivno. Skrbi tako za nas zaposlene, kot za ostalo jav-nost. Pa najsi je to z možnostjo napredka, uce-nja in dobrega pocutja ali pa z nasmeškom ob jutranji kavi ter brezplacnem rogljicku. Vedno znova poudarjamo, da smo vec kot restavracija in dejansko smo res. Intervju—Pija Vrežner, bivša udeleženka programa Model M »Dokler ni dobro oz. dokler ne zmagam, ni konec« Ker smo v tem mesecu zaceli z izvedbo programa Model M, smo se pogovarjali z bivšo »modelko« Pijo Vrežner, ki nam je zaupala kako je Model M vplival nanjo, kakšna je bila njena karierna pot ter s cim se sedaj ukvarja. Pripravil: Primož Ademovic Fotografija: osebni arhiv Pija Vrežner predlaga bodocim »modelom« vztrajnost in zaupanje vase. modelm Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizaci-je po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, znanja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni part-nerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator ak-tivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabi-mo, da se nam pridružite. Preberite informacije v prilogi o evropski akciji Pact for youth (Pakt za mlade) in se pridružite orga-nizacijam, ki na te podrocju delujemo v Sloveniji. Pošljite nam vaše pismo o nameri za sodelovanje. Kmalu vas bomo povabili na prvo srecanje vseh podpornih partnerjev, na katerem bomo dogovorili možnosti prihodnjega sodelovanja in krepitve zaposlovanja mladih. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si NAŠA VIZIJA Da bi bili konkurencni na globalnem trgu, potrebujejo podjetja v Evropi danes bolj kot kadarkoli prej mlade ljudi s pravimi delovnimi spretnostmi. Istocasno ima Evropa velik neizkorišcen potencial cloveškega kapitala. Da bi izkoristili vecjo trajnostno rast in inovacijo ter da v celoti izkoristijo spret-nosti in talent, ki je na voljo v Evropi, se morata podjetniški in izobraževalni sektor odpreti svetu in drug drugemu. Obicajno poslovanje ni vec možno! Mladi imajo dandanes delovne priložnosti, ki pred desetletjem sploh niso obstajale. Hitrost tehnolo-škega napredka in globalizacije je neusmiljena. Fenomeni kot so »internet stvari«, demografske spre-membe in krožno gospodarstvo potrebujejo študente in podjetja, da se pripravijo za nova in moderna delovna mesta, tudi takšna, ki danes še ne obstajajo. Hkrati je vec kot 7 milijonov mladih starih med 15-24 let v Evropi nezaposlenih ali izven izobraževal-nega sistema. Še vedno je vec kot 4.4 milijonov mladih, ki zgodaj zapustijo izobraževanje in uspo-sabljanje. Izgubljajo možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in v razvoju uspešne in vkljucujoce družbe. Tudi veliko število mladih beguncev in migrantov z raznolikimi stopnjami spretnosti in kvalifikacij prihaja v Evropo, ki lahko predstavljajo dragoceno pridobitev za Evropsko ekonomijo. Da bi tekmo-vali v globalni ekonomiji, Evropa in njena podjetja potrebujejo visoko usposobljeno delovno silo, ki se je zmožna hitro prilagoditi novim izzivom. Zato morajo podjetja aktivno sodelovati skupaj z izo-braževalnimi institucijami pri reševanju tega izziva. NAŠ POZIV K UKREPANJU IN ZAVEZAM Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Pobudo je podala organizacija CSR Europe in združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evrop-skih institucij. K sodelovanju vabimo vsa podjetja, socialne partnerje, ponudnike izobraževanj in uspo-sabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo partnerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Zavezujemo se k uresnicevanju naslednjih ciljev in ukrepov: 1. POVECANJU števila in kakovosti partnerstev med podjetji in izobraževalnimi organizacijami 2. ZMANJŠEVANJU vrzeli pri spretnostih 3. PRISPEVANJE k EU in nacionalnim razvojnim politikam krepitve spretnosti za zaposlovanje NAŠ CILJ IN CASOVNI ROK V skladu s temi cilji in predlaganimi ukrepi bo podjetništvo sodelovalo z Evropsko komisionarko za za-poslovanje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile in vsemi podpirajocimi organizacija-mi, da ustvarimo 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev, s skupnim ciljem vsaj 100.000 novih visoko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest. To bo doseženo skozi 28 akcijskih nacrtov, vzpostavljenih v državah clanicah na pobudo in v koordina-ciji s CSR Europe. Države kandidatke in EFTA države so povabljene, da se pridružijo tej pobudi. Da bi dosegli te 3 cilje, bomo gradili na virih in zmožnostih, ki so na voljo preko obstojecih kampanj in po-bud zavezništev za spretnosti za delovna mesta in pripravništva. Pakt bo tudi izkoristil relevantne EU sestanke in dogodke v letih 2016 in 2017, da mobilizira deležnike in poroca o napredku. Rezultati in skupni predlogi za politiko v prihodnosti o zaposljivosti mladih, o njihovih prehodih iz šole na delov-no mesto, o boljšem usklajevanju spretnosti in izboljšani poslovni konkurencnosti bodo s pomocjo te-ga Pakta, predstavljeni na prvem Evropskem podjetniško-izobraževalnem srecanju novembra 2017. Kliknite tukaj, da postanete podpornik Evropske kampanje Pakt za mlade: http://www.csreurope.org/pactforyouth. Za slovensko pobudo Pakt za mlade pišite na naslov info@irdo.si. Vodnik za sodelovanje v Evropskem paktu za mlade je dostopen tu. Delajmo skupaj, za pro-mladinsko in pro-inovacijsko ter trajnostno Evropo! Poletno delo v ZDA Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje že od leta 2000. Možnost programa poletnega de-la v ZDA mednarodnim študentom omogoca spoznavanje ZDA na zelo svoboden, avanturisticen nacin in z najmanjšimi možnimi stroški. Poletno delo v ZDA je najboljši in najcenejši nacin, da združiš delo, potovanje in zabavo. Vsako leto preko organizacije CCUSA na delo v ZDA odide preko 14.000 študentov s celega sveta. Pro-gram omogoca najvec štirimesecno delo na številnih lokacijah po ZDA, predvsem so na voljo sezonska delovna mesta v turisticnem sektorju. Na teh lokacijah cez poletje delajo vecinoma študentje s celega sveta, ki svoje poletje želijo preživeti ob delu in zabavi v drugacnem okolju, z novimi prijatelji. Tisti, ki smo že bili, menimo, da je program investicija v prihodnost. V ZDA pridobiš pomembne delov-ne izkušnje v mednarodnem kolektivu, izboljšaš znanje anglešcine in spoznaš vrstnike s celega sveta. Po koncanem delu se s prisluženim denarjem lahko odpraviš še na zasluženo potovanje po ZDA ali pot nadaljuješ kam v Južno Ameriko. To je priložnost, da poletje preživiš popolnoma drugace! Lahko si so-barica v svetovno znanem nacionalnem parku, receptor ali vratar v hotelu, animator v znanem zaba-višcnem parku, natakar v letoviški restavraciji ... Opravljaš lahko vecino sezonskih del, poišceš si lahko tudi dodatno delo. Uporabne informacije. Pogoji za prijavo . status študenta na eni izmed slovenskih fakultet, ne glede na državljanstvo (status dijaka žal ne zadostuje) . moraš biti star-a vsaj 18 let in ne starejši-a od 29 let na dan 1. maj 2017 . znanje pogovorne anglešcine Kdaj lahko delam? Na programu Work Experience USA lahko slovenski študentje sodelujejo le v poletnih mesecih, v casu poletnih pocitnic, ki jih vsaka univerza doloci po svoje (npr. Univerza v Ljubljani in Univerza v Maribo-ru imata pocitnice od 10.6.2017 do 30.9.2017). Delaš lahko med datumi uradnih pocitnic, ne glede na dejanski cas, ki ga imaš na voljo. Zimski program je namenjen samo študentom južne poloble. Prvi od-hodi v ZDA so v zacetku junija, trajajo pa še cel mesec junij ter v zacetku julija. Program dovoljuje najvec štirimesecno delo, najdlje do konca septembra, po koncanem delu pa štu-dentom ostane še 30 dni, ki ga lahko izkoristijo za potovanje po ZDA (grace period). Vsi sodelujoci morajo vedeti, da so datumi zacetka in konca dela, ki so zapisani na vizi, zelo pomembni, vsak prekr-šek pa kaznivo dejanje, ki ti lahko onemogoci kasnejši vstop v ZDA. Vsak torek, ob 18. uri, med novembrom in marcem je cas za vecer dela v tujini. Nic vec ti ni treba preverja-ti koledarja, kdaj bo na sporedu naslednja predstavitev, saj bodo to sezono na voljo vsak teden. Torek? Cas je za delo v tujini v STA Travel Cafeju. Vrste del V ZDA lahko opravljaš vecino sezonskih del (oglej si seznam nedovoljenih del). Najpogostejša so tipic-na »poletna« dela v turisticnem sektorju: obalna mesteca, nacionalni parki, restavracije, hoteli, za-bavišcni parki, letovišca, trgovinice s spominki. Ta podjetja zaposlujejo tudi do 4000 študentov s celega sveta (ZDA, Anglija, Rusija, Nemcija, Avstralija, Italija, Poljska, Ceška, Slovaška, Hrvaška, Slovenija itd.). Program spodbujanja podjetništva z družben-im ucinkom Ferfl je iniciativa Javni zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljublja-na. Njegova izvedba je za udeležence v vseh fazah povsem brezplacna. Gre za celovit program spodbujanja podjet-niških idej z družbenim ucinkom, ki razlicne generacije spodbuja, da zacnejo razmišljati o boljši prihodnosti in pricnejo razvijati podjet-niške ideje, ki imajo pozitivne ucinke tudi za družbo in okolje, v katerem živimo. Program, ki smo ga prvic izvedli jeseni 2014, bo-mo tokrat izvajali že cetrtic. V prvih treh sezo-nah programa so se kalilie številne ekipe oz. posamzniki, ki so ustanovili podjetja, ki danes že delujejo na trgu: Mimice (www.mimicetoys.com), DŠkatla (www.dškatla.si), BisterUm (www.bisterum.si), Dežela zelišc (FB Dežela zelišc), Rožma (www.rozma.si), Vitalizem (www.vitalizem.si) in še mnogi drugi. Program je sestavljen iz štirih vsebinskih sklopov: 1. VSESLOVENSKI NATECAJ za podjetniške ideje z družbenim ucinkom, ki bo odprt od 13. februarja do vkljucno 19. marca 2016. Natecaj je namenjen posameznikom ali skupi-nam, da prijavijo svojo idejo na www.ferfl.si/ljubljana (Prijava na natecaj). Štiri zmagovalce natecaja, ki se bodo uvrstili v podjetniško šolo bomo razglasili 24.marca 2017. 2. STARTUP VIKEND podjetništva z družbenim ucinkom, ki bo potekal od petka, 10. marca do vkljucno nedelje, 12. marca 2017. V podjetniških skupinah bodo udeleženci imeli možnost oblikovati in razvijati podjetniške ideje, predvsem pa se nauciti metodologije za razvoj le-teh. Na vikendu bosta izbrani dve ideji z najvec potenciala, ki se bosta vkljucili v podjet-niško šolo. Prijave na startup vikend zbiramo do torka, 7. marca 2017, na www.ferfl.si/ljubljana (Prijava na startup vikend) . 3. ŠOLA PODJETNIŠTVA z družbenim ucinkom, ki bo potekala od 28. marca do 24. maja 2016 in se bo zakljucila s predstavitvijo idej ter izborom dveh najboljših. Šola podjetništva bo za šest zmagovalnih idej vikenda in natecaja potekala 8 tednov. Enkrat tedensko bo izvedena delavnica na doloceno tematiko, prav tolikokrat se bo vsaka ekipa srecala z mentorjem, s katerim bodo nacrtovali tedenske aktivnosti, pregledali realizacijo, tako da bo razvoj ideje in vstop na trg cim hitrejši. Dva zmagovalca bomo izbrali 24. maja 2017. 4. SOCIALNO PODJETNIŠKI inkubator. Program Ferfl bo dvema zmagovalnima ekipama pomagal na poti do vstopa na trg. Skupna nagrada za ekipi bo izplacana v obliki vstopa v Socialno podjetniški inkubator, kjer bo omogo-cena 3-mesecna brezplacna uporaba pisar-niškega prostora ter tedenskega podjetniškega mentoriranja in druga podpora. Projekt Ferfl so podprla številna uveljavljena slovenska podjetja in podjetniki. Financni pokrovitelji projekta so: Mestna obcina Ljublja-na, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija; Ener-getika Ljubljana, Žale, javno podjetje ter javni podjetji Ljubljanski potniški promet in Ljubljan- ska parkirišca in tržnice. Projekt podpira tudi Za-vod RS za zaposlovanje. Partnerji projekta, ki sodelujejo pri izvedbi prorama pa so: Gostilna dela, zavod Nefiks, Sklad 05, Opti print d.o.o., Zadruga Buna in Tri Muhe, Šentprima, Inštitut IRDO, Zavod Viva, Simbioza Genesis, socialno podjetje, GEA Col-lege, Zavod za Medgeneracijsko sodelovanje, Ypsilon; GRUNT, združenje za razvoj odgovorne in sodelovalne potrošnje, socialno podjetje; MojeDelo.com; Tiko Pro d.o.o.; 30 Lean d.o.o.; NLB d.d.; Proevent, d.o.o. Vec informacij najdete na spletni strani pro-jekta www.ferfl.si/zavihek/Ljubljana in FB pro-filu https://www.facebook.com/ferflCILJ. Dodatne informacije: ideja@ferfl.si. Vec o projektu boste lahko izvedeli na ose-bni predstavitvi projekta, ki bo potekala v cetrtek, 16.februarja 2016. Dobimo se ob 17. uri, v veliki dvorani na Lin-hartovi cesti 13 (pritlicje). Obvezna predhodna prijava na www.ferfl.si/ljubljana (Prijava na dogodek) Program Ferfl posameznikom in ekipam pomaga, da si lahko sami ustvarijo delo in pogoje za (samo)zaposlitev Pripravila: mag. Jana Mlacnik, magistrica znanosti, organizatorka izobraževanja odraslih / adult edu-cation organiser. Fotografije: FERFL Rezultat iskanja slik za logotip lpp Financni pokrovitelji programa: Uvodna usposabljanja za mentorje in organizatorje prostovoljskega dela Kako pripraviti organizacijo na prostovoljsko delo in voditi prostovoljce? Kakšne so novosti v zako-nodaji? Kako motivirati in podpreti posameznike, da bodo cim uspešnejši prostovoljci? Kako uspe-šno delovati med pricakovanji uporabnikov, že-ljami prostovoljcev in zahtevami organizacij? Uvodno usposabljanje za mentorje v NVO bo po-tekalo v Ljubljani v torek 14. 2. 2017. Usposabljanje je namenjeno mentorjem v nevla-dnih organizacijah in celostno odgovori na vpra-šanje kako pripraviti organizacijo na prostovolj-sko delo in kako voditi prostovoljce. Vec. Vir: Slo-venska filantropija Ob koncu sprejemanja prijav podjetij v izbor za najboljše zaposlovalce Zlata nit 2016 je odprt še razpis za zlato prakso Tokrat poteka razpis za zlato prakso cetrtic, do zdaj najboljše pa so bile prakse podjetij Aviat, Eltec Petrol in Bisnode. Podjetja se lahko prijavijo do 29. februarja 2017. Organizatorja, casopisno hišo Dnevnik, zanimajo drzni, novi, drugacni, ino-vativni, ucinkoviti in ustvarjalni pristopi, na kate-re ste ponosni in jih želite deliti s strokovno, po-slovno in širšo javnostjo. Vec. Vir: spletna stran casnika Dnevnik Dobra zgodba: Cistilke na Fakulteti za družbene vede Prepušcanje posla zunanjim izvajalcem, ki imajo morda še kakšnih pet podizvajalcev, se je v veliko primerih izkazalo za preprosto prekupcevanje z delovno silo. Še posebno vzbuja skrb dejstvo, da delavci izkorišcevalskih zaposlovalcev, ki jim celo vec kot leto dni ne placujejo socialnih prispevkov in so dolžni davcni upravi vec kot pol milijona evrov, delajo v javnih zavodih. In zunanji izvajalci ne pomenijo nujno manj stroškov – to so ugoto-vili lani jeseni tudi na Fakulteti za družbene vede in po 26 letih spet zaposlili cistilke. Spoznali smo te dobrovoljne dame, ki se jim je odvalil kamen od srca. Vec. Vir: revija Zarja Simon Sinek: Milenijci so neucakani, ne-fokusirani in leni Ne glede na to, da se marsikje zaposlovalci ote-pajo zaposlovanja mladih, mora družba glede na demografske spremembe in pomanjkanje zapo-slenih milenijce videti kot priložnost. Tudi o tem so govorili na Informativi 2017, ki je v Ljubljani potekala zadnji januarski konec tedna. Vec. Vir: casnik Dnevnik Sebastjan Šik, Jasmina Roškar in Aleš Udir so dobitniki PRO PR AWARDS 2017 Mednarodna komisija PRO PR Awards, ki deluje v okviru PRO PR konference, prve mednarodne konference za odnose z javnostmi v regiji v Ju-govzhodni Evropi, je danes objavila imena letoš-njih dobitnikov priznanj PRO PR Awards. Dobit-niki PRO PR Awards 2017 iz Slovenije so Sebas-tjan Šik (Luka Koper), Jasmina Roškar (Pošta Slo-venije) in Aleš Udir(Iskratel). Za naj managerko v kategoriji PRO PR Awards Vision Manager je imenovana direktorica Turisticnega združenja mesta Zagreb, gospa Martina Bienenfeld. V kate-goriji PRO PR Awards Vision City je zmagalo me-sto Šibenik. Svecana podelitev nagrad se bo od-vijala 8. aprila 2017, v Termah Tuhelj na Hrva-škem, v sklopu 15. PRO PR konference. Vec. Vir: PRO PR konference Vecgeneracijski center Štajerska Dom Danice Vogrinec Maribor je bil skupaj s partnerji izbran za izvajanje aktivnosti Vecgene-racijskega centra Štajerska, ki je eden od skupno 15 nacrtovanih po vsej državi. Kljucni cilj je izva-janje preventivnih programov, namenjenih soci-alnemu vkljucevanju ranljivih družbenih skupin in preprecevanju njihovega zdrsa v socialno iz-kljucenost. Aktivnosti so namenjene mladim, starejšim, brezposelnim, osebam s posebnimi potrebami, migrantom in beguncem, Romom, enostarševskim družinam, invalidom, žalujocim, osebam s šibko socialno mrežo in žrtvam kazni-vih dejanj. Vec. Vir: casnik Vecer Kaj pocnejo slovenske Zero Waste obci-ne? Da koncept Zero Waste ni le mrtva crka na papir-ju, dokazujejo obcine in komunale, ki s konkretni-mi akcijami preprecujejo nastajanje odpadkov v njihovih lokalnih skupnostih. Na Vrhniki nadaljuje-jo z razvijanjem prodajalne rabljenih predmetov DEPO tako, da bodo v prihodnje obstojecemu programu prikljucili še prodajo nekaterih izdelkov brez embalaže, razširili aktivnosti v lesnem pro-gramu in organizirali sezonsko izmenjavo oblacil. V prvi evropski Zero Waste prestolnici Ljubljani v tem letu zakljucujejo namestitev oz. nadgradnjo prilagojenih košev za loceno zbiranje na javnih površinah. Kaj pa pocno še v drugih slovenskih obcinah, ki sodijo v mrežo Zero Waste lahko pre-berete tu. Vir: Društvo Ekologi brez meja De Bono v svetu projektnega dela Spoznajte možnost uporabe de Bonovih tehnik v svetu projektnega dela, ki zahteva jasne in usmerjene misli ter dobro pripravo na zacetku projekta. V torek, 5. marca 2013 v New Moment, v Ljubljani. Vstopnine ni, potrebna pa je predho-dna prijava na info@deBono.si. Vec. Vir: deBo-no.si Poslovni forum: Od socialnega podje- tja do socialne inovacije Vabljeni na 5. Italijanski poslovni forum: Od soci-alnega podjetja do socialne inovacije, ki bo pote-kal v ponedeljek 13. februarja s pricetkom ob 8.30 uri v prostorih Inštituta Jožef Stefan. Poslovni forum organizira Italijansko-slovenski forum v sodelovanju z Veleposlaništvom Republi-ke Italije v Sloveniji, Inštitutom Jožef Stefan, Vla-do Republike Slovenije in partnerskimi organiza-cijami. Forum bo potekal v angleškem jeziku. Do-datne informacije in program so objavljeni na spletni strani www.ibf.si, udeležba na forumu je brezplacna, potrebna pa je predhodna prijava na E: ibf@ijs.si. Vir: fb Institut Jožef Stefan Trendi na podrocju družbene odgovor-nosti Mreža za družbeno odgovornost v sodelovanju z IEDC Poslovno šolo Bled organizira Mednarodno konferenco Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti, ki bo potekala 30. maja 2017. Letonji naslov konference je Družbena odgovornost in izzivi digitalizacije, vec informacij pa seveda sledi v prihodnjih mesecih. Vec in vir: Mreža za dru-žbeno odgovornost Podjetnost je ženskega spola: Sloven-ske podjetnice zacetnice Izšla je publikacija Slovenske podjetnice zacetni-ce; pregled poslovnih idej in rešitev programa usposabljanja Podjetnost je ženskega spola. Av-torice mag. Mojca Skalar Komljanc, Marta Turk, dr. Sabina Koleša, mag. Gorazd Mihelic, Damjana Košir in Mavricija Batic. "Leto 2016 je bilo za pod-jetno naravnane Slovenke, ki so se odlocale med zaposlitvijo in samozaposlitvijo ob podpori aktiv-ne politike zaposlovanja in usmeritve Javne agen-cije Republike Slovenije za spodbujanje podjet-ništva, internacionalizacije, tujih investicij in teh-nologije (SPIRIT), prelomno," je zapisala Marta Turk, koordinatorka programa. V publikaciji je predstavljenih 228 slovenskih podjetnic zacetnic, ki so na dobro poti da poslovno uspejo, doma in v tujini. Vir: ttp://www.podjetniski-portal.si/ Zgodba o dobrem gospodarju Ustvarjanje in vzdrževanje primernega bivalnega ali delovnega okolja prinaša tudi stroške. Z na-menom, da pomagajo zmanjšati stroške za ener-gijo, ki so v povprecni družini na drugem mestu takoj za hrano, so v podjetju Informa Echo, sku-paj z najboljšimi strokovnjaki iz razlicnih podro-cij, razvili drugo generacijo neodvisnega ener-getskega svetovalca www.porabimanj.si. Spletni svetovalec omogoca vpogled v ukrepe in rešitve, ki vam lahko zmanjšajo stroške za energijo pri ogrevanju, klimatizaciji, elektricnih aparatih in prevozu z avtomobili. Neodvisni svetovalec vam bo odgovoril na mnoga vprašanja. Pri izracuna-vanju, ki temelji na povprecnih vrednostih cen energentov in opreme, pa bo upošteval razmere v vašem domu ter potrebe in navade vaše druži-ne. Lažje boste ocenili tudi vplive na okolje, ki jih bodo povzrocile vaše odlocitve. Vec. Vir: http://www.pozitivnaenergija.si/ DO v Sloveniji EU Issue Insights 2016 Yearly Digest Leto 2016je bilo leto polno odlocilnih dogodkov in pomembnih pobud v Evropski uniji, ki so se mocno prepletale s podrocjem družbene odgo-vornosti na razlicnih ravneh. Tako bo leto 2017 leto, ko se bodo dogajali premiki na podrocju družbene odgovornosti. Prav zato je pomembno, da se seznanite z nekaterimi najpomembnejšimi odlocitvami, ki so zaznamovale preteklo leto in bodo imele posledice letos. Organizacija CSR Europe je pripravila pregled lanskega leta, ki ni urejen kronološko, ampak programsko s poudar-kom na dveh najpomembnejših aktivnostih kot sta Sustainable Business Exchange in Evropski pakt za mlade in nekaterih programih. V kolikor želite porocilo vam ga na Inštitutu IRDO z vese-ljem posredujemo. Kako s povratnimi informacijami spod-bujati sodelavce? Avtor clanka v Harvard Business Review ugotavlja, da je bolj kot pravilen ton komunikacije s sodelavci pomembna pogostost povratnih informacij. Naj bodo tako pogoste, da bodo postale obicajne? Pre-berite v clanku, kako pravilno sporocati povratne informacije. Vir: Harvard Business Review Finska: poskusno uvajanje temeljnega univerzalnega dohodka Finska bo kot prva evropska država izvedla socialni poskus z univerzalnim temeljnim dohodkom; dve leti bo vsak mesec 2.000 brezposelnim nakazovala 560 evrov, tudi ce bodo v tem casu dobili delo. Vec. Vir: MMC RTV SLO Francija: prva solarna avtocesta Francija je konec lanskega leta odprla prvo solarno avtocesto na svetu. Gre za cesto, "tlakovano" s soncnimi paneli, ki zagotavljajo dovolj elektricne energije za ulicno razsvetlitev manjšega mesta v Normandiji, Tourouvre. T.i. soncna avtocesta je dolga en kilometer. Za njeno izgradnjo pa so pora-bili 5,2 milijona evrov. Pokriva jo 2800 kvadratnih metrov s posebno smolo obloženih soncnih pane-lov, povezanih na lokalno omrežje. Vec. Vir: Pri-morske novice Avstrija: 36 urni delovni teden? Uvedba šestega tedna dopusta in skrajšanje de-lovnika na 36 ur tedensko pri nespremenjeni placi bi bil po mnenju avstrijskega ministra za socialne zadeve Aloisa Stögerja primeren ukrep v prizadevanjih za zmanjšanje stopnje brezposel-nosti v Avstriji. O skrajševanju delovnega tedna se za zdaj v Slo-veniji ne razmišlja, ceprav je v zadnjem casu to storilo že kar nekaj držav EU. Nizozemci in Belgij-ci imajo 30-urni delovni teden. Zanimiv pa je tu-di podatek OECD, da se tedensko najmanj dela v Nemciji, 25,6 ure, ceprav imajo uradno 35-urni delovni teden, tako kot Francozi. Na Portugal-skem so pred kratkim uvedli 35-urni delovni te-den. V praksi ga že nekaj casa preizkušajo tudi Švedi. Vec: Vir: casnik Vecer, novinarka Tanja Milakovic Fajnik Švedska: pozitivni rezultati poskusne-ga šesturnega delovnika V Göteborgu na Švedskem se je koncalo dvelet-no poskusno obdobje, v katerem so osebju skrajšali delovnik na šest ur. Kot navajajo v pred-hodnih ugotovitvah, je skrajšanje delovnika zmanjšalo število bolniških dopustov, zaposleni so se pocutili bolj zdrave, izboljšala pa se je tudi nega oskrbovancev. Ima pa šesturni delovnik svojo ceno. Vec. Vir: MMC RTVSLO Cernobil: gigantski solarni park Vec svetovnih investicijskih podjetij nacrtuje mi-lijardne vložke, da na podrocju stare cernobilske jedrske elektrarne zgradijo ogromen solarni park, ki bi s fotonapetostnim sistemom pretvar-jal soncno sevanje v elektricni tok. Trinajst inve-sticijskih podjetij iz celega sveta (Kitajska, Nem-cija, Irska, Avstrija, Bolgarija, Belorusija, tudi Ukrajina) se je odzvalo na razpis ukrajinskega ministra za okolje, ki je predlagal izgradnjo sonc-ne elektrarne oziroma solarnega parka, ki bi se raztezal na kar 2500 hektarjih. Na zemljišcu je možnost postaviti solarnih panel v vrednosti 2 gigavata. Z izgradnjo solarnega parka bodo zaceli že letos. Vec. Vir: www.svet kapitala.delo.si DO v Evropi in po svetu Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Ne prezrite: »4thCSR Commu-nication Conference« Številne slovenske družbe v svoja letna porocila že vkljucujejo poglavje o družbeni odgovornosti oz. trajnostnem razvoju, nefinancno porocanje pa bo v skladu z lani sprejeto direktivo Sveta Evropske unije o razkritju nefinancnih in drugih informacij postalo obvezno z letom 2017 za sub-jekte javnega interesa z vec kot 500 zaposlenimi. Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni vec le modna muha, temvec sestavni del poslovanja številnih podjetij v svetu. Ce je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoroc-ni poslovni uspešnosti ter k izboljšanju financne-ga položaja podjetja. Z vami bi radi delili nekaj najnovejših informacij v zvezi z direktivo EU za razkrivanje nefinancnih in raznolikih informacij. Od januarja do aprila 2016, je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, na katerem je zbirala mnenja zainteresiranih strani o neobvezujocih smernicah o metodologiji za porocanje nefinancnih informacij. Sredi sep-tembra 2016 je Evropska komisija pripravila pov-zetek odgovorov na to temo, kar si lahko ogleda-te tukaj. Predvidoma do konca novembra bodo objavljene smernice Porocanja o nefinancnih in-formacijah. Obvešcamo vas tudi o postopku po katerem je CSR Europe predlagala drugim organizacijam, kot so GRI, IIRC, CDSB, EUROSIF in ostalim, da v skupnem pismu opozorijo organe EU, da so po-trebni spremljevalni ukrepi za podporo krepitev zmogljivosti podjetij in vlagateljev glede trajnosti, družbena odgovornost podjetij (DOP) in poroca-nje. Namrec, ce ne bodo sprejeti ukrepi, namena direktive, ki je izboljšanje notranjega trga v Evro-pi, povecati vpliv na poslovanje na družbo in po-novno pridobiti zaupanje, le tega ne bo mogoce doseci. 4. mednarodna CSRCOM (Komuniciranje družbe-ne odgovornosti podjetij) bo potekala med 21. in 23. septembrom 2017 na Dunaju. Mednarodna konferenca obravnava ideje, teorije, metodološke in menedžerske pristope ter študije primerov o strategijah družbene odgovornosti podjetij, njenem upravljanju in komuniciranju. Predstavlja lepo priložnost za spoznavanje, raz-prave in izmenjavo idej ter mnenj med znanstve-niki in praktiki. Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij je proces razumevanja pricakovanj deležnikov, arti-kulacija politike družbene odgovornosti podjetja in upravljanje razlicnih komunikacijskih orodij z namenom posredovati resnicne in transparentne informacije o povezanosti podjetja ali znamke s poslovnimi procesi in aktivnostmi, socialnimi in okolijskimi zavezami in interakcija z deležniki. Vabljeni vsi univerzitetni raziskovalci in ucitelji in drugi, ki delujejo znotraj korporativnega komuni-ciranja, marketinga in menedžmenta, pa tudi praktiki, ki jih zanima družbena odgovornost pod-jetij, da sodelujejo v dialogu in postavljanju novih trendov. Prispevke oddajte do 15. februarja. Vec. Vir: http://csr-com.org/ Pametna mesta - mesta danes in jutri 6. februarja 2017 bo v Mariboru potekala že sedma mednarodna strokovna konferenca DO-BA Fakultete, na kateri bodo globalni eksperti predstavili poglobljen pogled na razvoj pamet-nih mest in skupnosti ter ponudili svoje bogato znanje o njihovem kreiranju v prihodnosti. Na konferenco prihajajo globalni strokovnjaki iz akademskega in poslovnega sveta, ki bodo delili najnovejše trende, izzive in rešitve za razvoj pa-metnih mest in skupnosti. Ti bodo lahko uporab-ljeni pri kreiranju politik, uvajanju sprememb in konkretnih rešitev tako v obcinah kot mestih, v podjetjih, na univerzah in drugje. Vec. Vir: DOBA fakulteta 3. mednarodna konferenca INTEGRALNO ZELENO GOSPODARSTVO ZA BOLJŠI SVET 31. januarja je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o Integralni zeleni Sloveniji. Naravna in kulturna dedišcina, skupnost, zeleno in social-no gospodarstvo, vzgoja in izobraževanje za traj-nostni razvoj so bile kljucne teme, ki so jih z in-tegralnim pristopom povezali v pobudo za novo evropsko renesanso v kontekstu Agende za traj-nostni razvoj. Konferenco so organizirali Držav-ljanska pobuda za Integralno zeleno Slovenijo in Center za integralni razvoj Trans4m v sodelova-nju z vec kot 20 institucijami in organizacijami. Vec. Vir: Integralna zelena Slovenija Energetika in regulativa 2017 1. februarja bo v Ljubljani potekal forum o ener-getiki, kjer se boste seznanili z novostmi regula-tive v energetiku za 2017, kot tudi z nekaterimi ekonomskimi vidiki za vaše priložnosti v tržnem in omrežnem delu energetike. Med drugim bo-ste spoznali kakšne bistvene novosti in priložno- sti prinaša energetikom in drugim panogam s ci-ljem »Cista energija za vse Evropejce« nov zako-nodajni energetski »Zimski sveženj EU«, ki kore-nito spreminja energetiko in vsebuje vec kot 30 dokumentov? Kako do predvidenega »opolnomocenja odjemalca«? Kako dekarboniza-cija diktira regulativo EU in vaše poslovne prilož-nosti, in ali se bodo cene omrežij zato morale povecati, so nekateri izzivi, ki jih bo s pomocjo uglednih mednarodnih in domacih govorcev na-slovil letošnji forum. Vec. Vir: prosperia.si Odgovorna organizacija Konferenca o razvoju organizacijskih znanosti je konferenca z najdaljšo tradicijo na Univerzi v Ma-riboru in vsako leto poveže študente, raziskoval-ce, gospodarstvenike in predstavnike javne upra-ve, ki delujejo na podrocju organizacije in mana-gementa. Tema letošnje, že 36. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, je Odgovorna organizacija in se nanaša na širino organizacije v njenem notranjem in zunanjem okolju. Odgovornost do zaposlenih, poslanstva, strategije, procesov, tehnologije, razvoja so samo nekatera izmed podrocij, ki jim mora organizacija slediti. Konferenca bo potekala od 22. do 24. marca v Portorožu. Rok za oddajo referatov je 18. janu-ar 2017. Vec. Vir: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Center za izobraževanje in svetovanje Ekologija za boljši jutri XII. Mednarodna znanstvena konferenca na te-mo »EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI« bo potekala od 29. 3. 2017 do 31. 3. 2017 v RIS Dvorcu Raki-can, Lendavska ulica 28, Rakican, 9000 Murska Sobota. Na konferenci bodo sodelovali strokov-njaki iz Slovenije in tujine, uradni jeziki bodo slo-venski, angleški, hrvaški in srbski. Izdana bosta strokovni bilten, kjer bodo zbrani strokovni pri- spevki in povzetki posterjev, ter znanstvena mo-nografija z naslovom »Razvoj ekološke odgovor-nosti / Development of Ecological Responsibili-ty«, kjer bodo zbrani znanstveni prispevki. Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican Odprt dva milijona dolarjev vreden natecaj trajnostne gradnje LafargeHolcim Awards je najpomembnejši sve-tovni natecaj trajnostnega oblikovanja. Natecaj išce vodilne projekte strokovnjakov in drzne ide-je prihodnje generacije, ki združujejo rešitve trajnostne gradnje z arhitekturno odlicnostjo. Projekti in koncepti s podrocja arhitekture, kra-jinske arhitekture, urbanisticnega oblikovanja, nacrtovanja, tehnologij ter gradbenega in mate-rialnega inženirstva se lahko v dva milijona do-larjev vrednem natecaju Awards oddajo preko spleta. Rok za oddajo je 21. marec 2017. Vec. Vir: GBCS BledCom 2017: Korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih Bled bo med 30. junijem in 1. julijem 2017 Hote-lu Golf gostil štiriindvajseti mednarodni simpozij o raziskovanju odnosov z javnostmi BledCom. Osrednja tema letošnjih razprav bo korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih (»CSR in Hypermodern Times«). Udeleženci z vsega sveta bodo poskušali najti odgovore na vprašanja, kot so: katere odgovornosti imajo podjetja in druge organizacije do posameznikov, skupnosti, okolja, ki nas obdaja, in planeta v ce-loti; kakšno vlogo imajo odnosi z javnostmi in strateško komuniciranje v tem kontekstu ter kakšno je stanje akademskega korpusa znanja na tem podrocju prakse. Vec. Vir: Marketing Maga-zin Serija webinarjev Kot clani Inštituta IRDO se lahko udeležite tudi zanimivih webinarjev s podrocja družbene odgo-vornostih podjetij, ravnanja s cloveškimi viri in sistematicnega upravljanja. Organizacija WorkLi-fe HUB pripravlja serijo webinarjev. 8.2.2017 Webinar: Work-Life Integration Ma-nagement Basics (the business case and key trends) 8.3.2017 Webinar: Work-Life Integration Ma- nagement Essentials (success framework and key tools) 5.4.2017 Webinar: Work-Life Integration in Action (implementation, monitoring and mea-suring success) Vec. Vir: WorkLife HUB CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Dogodki, konference Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 7.2.2017 Webinar: Ensuring good working condi-tions in complex supply chains. Povezava. 8.2.2017 Open webinar: EU directive non-financial information disclosure platform update. Povezava. 15.2.2017 Sustainable Business Exchange webinar: Cross-sector collaboration for sustainable cities and regions. Povezava. 22.2.2017 Roundtable: How much will the EU influ-ence my company and how much will my company influence the EU in 2017? Pove-zava. 7.3.2017 Webinar: Ensuring good working condi-tions in complex supply chains. Povezava. 8.3.2017 Webinar: Integrated thinking and envi-ronmental disclosure - how to move forward. Povezava. 24.3.2017 Pact for Youth Sherpa meeting: Mainstre-aming entrepreneurship and soft skills in curricula. Povezava. 30.3.2017 UPJ Annual Conference: CSR in a world of change. Povezava. Razpisi in priložnosti Javno povabilo za izbor programov javnih del 2017 Javno povabilo je namenjeno spodbujanju razvo-ja zaposlitvenih programov ter razvoju novih de-lovnih mest v sodelovanju z lokalnimi skupnost-mi pri reševanju brezposelnosti na njihovem ob-mocju. Prav tako je namen spodbujanje nepro-fitnih delodajalcev k oblikovanju programov jav-nih del, ki so v javnem interesu lokalne skupnosti ali države in so primerni za zaposlitev dolocenih ciljnih skupin dolgotrajno brezposelnih oseb. Po-vabilo je odprto od 11. 11. 2016 od vkljucno 8.00 ure dalje, do porabe razpoložljivih sredstev, ven-dar najdlje do vkljucno 30. 4. 2017, do 13.00 ure. Vec. Vir: http://www.podjetniski-portal.si/ Europe for Citizens: Strand 2 -De-mocratic engagement and civic parti-cipation -Civil Society Projects 2017 Objavljen je javni razpis v okviru programa Evro-pa za državljane za sklop 2 »Demokraticno delo-vanje in državljanska udeležba - Ukrep projektov civilne družbe « za leto 2017. Cilj tega ukrepa je podpreti projekte, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih in mrežah ter neposredno vkljucujejo državljane. Navedeni projekti združujejo državljane z razlicnih družbe-nih podrocij v dejavnostih, ki so neposredno po-vezane s politikami Unije, da se jim omogoci konkretno sodelovanje v postopku oblikovanja politik Unije na podrocjih, povezanih s cilji pro-grama. Najvišja upravicena nepovratna sredstva za projekt je 150 000 EUR. Rok prijave je do 01.03.2017. Vec. Vir: razpisi.info EaSI -PROGRESS: European Solidarity Corps –occupational strand (VP/2016/018) Generalni direktorat Evropske komisije za zapo-slovanje, socialne zadeve in vkljucevanje je v okviru programa za zaposlovanje in socialne ino-vacije EaSi (Progress) objavil javni razpis, v okvi-ru katerega bodo podprli en konzorcij, ki bo za-gotavljal izvajanje evropske solidarnostne enote, in sicer za sklop zaposlovanja, vajeništva in pri-pravništva. V okviru tega razpisa je na voljo 8.243.895 EUR, pri cemer Komisija pricakuje, da bodo vrednost povišali do 14,243.895 EUR. Pod-prt bo zgolj en projekt, sofinanciralo se bo do 95 % upravicenih stroškov. Rok prijave je do 17.3.2016. Vec. Vir: razpisi.info Europe for Citizens: Strand 2 -De-mocratic engagement and civic parti-cipation -Town Twinning 2017 Objavljen je javni razpis v okviru programa Evro-pa za državljane za sklop 2 »Demokraticno delo-vanje in državljanska udeležba - Ukrep pobrate-nja mest« za leto 2017. Namen tega ukrepa je podpreti projekte, v katerih se raznolika skupina državljanov iz pobratenih mest povezuje okoli tem, ki so v skladu s cilji programa. Prednost ima-jo projekti, ki so usmerjeni v letne prednostne naloge, opredeljene za ta ukrep. Rok prijave 1.3.2017. Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter sto-ritev turisticnega gospodarstva Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavlja razpis. Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe aktivnosti za razvoj in promocijo novih in inovativnih turisticnih proizvodov turisticnega gospodarstva, ki temeljijo na principih trajnost-nega razvoja ter s tem okrepiti konkurencnost in kakovost na vseh podrocjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma do 22.2.2017 Odpiranje pri-spelih vlog 22.2.2017. Vec. Vir: http://www.razpisi.info/ Europe for Citizens: Strand 2 -De-mocratic engagement and civic parti-cipation -Networks of Towns 2017 Objavljen je javni razpis v okviru programa Evro-pa za državljane za sklop 2 »Demokraticno delo-vanje in državljanska udeležba - Ukrep mrež mest« za leto 2017. Obcine in združenja, ki dol-gorocno sodelujejo pri skupni temi, bodo morda želeli vzpostaviti mreže mest, da bi bilo njihovo sodelovanje bolj trajnostno. Evropska komisija podpira razvoj takih mrež, ki so pomembne za zagotavljanje strukturiranega, intenzivnega in vecstranskega sodelovanja in ki zato prispevajo k cim vecjemu ucinku programa. Prednost imajo mreže, ki so usmerjene na teme letnih prednost-nih nalog. Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis za spodbujanje procesnih izboljšav podjetij v letu 2016 in 2017 »Procesni vavcer 2016/2017« Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov svetovalnih storitev, ki jih podjetjem zagotovijo zunanji izvajalci v zvezi z uvajanjem izboljšav po-slovnih procesov v podjetjih. Namen javnega razpi-sa je izboljšati konkurencnost podjetij preko proce-snih izboljšav (kot npr. prenova poslovnih proce-sov, vitko poslovanje, vitki poslovni procesi, ucin-kovito upravljanje poslovnih procesov, business process management, dizajn management,……). Roki za oddajo vlog so: 15.2.2017. Vec. Vir: SPIRIT Slovenija Javni razpis za sofinanciranje projek-tov podpore deležnikom na trgu dela Predmet javnega razpisa je sofinanciranje pro-jektov, ki bodo s projektnimi aktivnostmi vplivali na uresnicevanje koncepta dostojnega dela za vse državljane in povezovali kljucne deležnike na trgu dela v medsebojno sodelovanje. Razpisanih sredstev 1.023.000,00 EUR. Rok za sprejem po-nudb 06.03.2017. Vec. Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih (217. JR) Sklad objavlja javni razpis, katerega namen je spodbujati povezovanje slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini, in njihovih maticnih organizacij, s slovenskimi visokošolskimi zavodi. Rok prijave: do porabe sredstev oz. najdlje do vkljucno 15. 3. 2017. Vrednost razpisa: do 1.494.800,00 EUR. Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je financiranje pedagoškega in/ali raziskovalnega sodelovanja slovenskih stro-kovnjakov z doktoratom znanosti, ki že dlje casa delujejo v tujini, na slovenskih visokošolskih za-vodih, za eno- do dvanajst-mesecno pedagoško in/ali raziskovalno sodelovanje v Republiki Slove-niji. Vec. Vir: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Projektna konferenca za oblikovanje projektnih idej v okviru Programa so-delovanja Interreg V-A Slovenija –Madžarska Približuje se tretji rok za oddajo prijav na Javni razpis za predložitev projektov Interreg SI-HU. Zbiranje prijav naj bi se predvidoma zakljucilo v zacetku leta 2017 (tocen datum še ni znan). Skupna vrednost sredstev, ki bodo namenjena sofinanciranju projektov, je 15,6 milijonov EUR, najvišji delež sofinanciranja pa 85 %. Vec. Vir: CNVOS Javni razpis za izbor operacij "Podpora novim kariernim perspektivam v letih 2017-2021" Predmet javnega razpisa je sofinanciranje zapo-slitev na podrocju kulture. Za zagotovitev trajnej-ših ucinkov bo v ukrepe spodbujanja zaposlova-nja ciljne skupine vkljuceno strokovno mentor-stvo. Ciljna skupina so brezposelne osebe, ki so v trenutku vkljucitve v projekt stare do vkljucno 29 let. Uspešnost in nacin izvedbe usposabljanja pod mentorstvom v okviru trajanja projekta bosta evidentirana v koncnem porocilu mentorja, ki je del razpisne dokumentacije. Namen javnega raz-pisa je pridobitev in krepitev sposobnosti, znanj, vešcin in spretnosti vkljucenih oseb ter dvig kljuc-nih kompetenc, s cimer se povecujejo njihove zaposlitvene možnosti. Prijavitelji (upravicenci) so lahko javni zavodi s podrocja kulture. Razpisa-no sredstev: okvirna višina sredstev, ki se za iz-vedbo operacije dodeljujejo v letih 2017-2021 znaša 2.000.000,00 EUR. Rok za sprejem ponudb 13.02.2017 do 12:00. Vec. Vir: Ministrstvo za kul-turo Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2017/2018 Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe de-lodajalcev. Vlogo bo možno oddati od 15. 6. 2017 do 20. 9. 2017. Predmet javnega razpisa je šti-pendiranje izobraževanja na ravneh izobraževa-nja in podrocjih, opredeljenih v Politiki štipendi-ranja, od šolskega leta 2017/2018 do izteka izo-braževalnega programa. Vec. Vir: Javni štipendij-ski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Repu-blike Slovenije Nova knjiga: Iluzija prevare Iluzija prevare je nastala kot navdih mlade avtorice pri soocanju z raz-licnimi življenjskimi preizkušnjami. Namen je okrepiti VREDNOTE in vero v spremembe na bolje. Vsak posameznik ima v sebi MOC, da pri-speva svoj osebni pecat. Skozi številne kratke zgodbe avtorica pred-stavi svoj pogled in izkušnje pri srecanju z razlicnimi IZZIVI. Univerzalni zakoni vedno delujejo in z upoštevanjem le-teh lahko ustvarimo NE-BESA NA ZEMLJI. Bralca nagovarja naj izkoristi svoj potencial in posta-ne najboljša verzija sebe. Vedno pa je potrebno poslušati svoje SRCE. Doc. dr. Anja Kostevšek je mlada avtorica knjige Iluzija prevare. Iz želje uresni-citi svoje poslanstvo je sledila svojemu poslanstvu po enacbi: od ekonomije do energetika do bionike (vec na spletni strani). MNENJA O KNJIGI… »Ta knjiga s številnimi kratkimi poglavji vzame malo casa za branje in veliko za premišljevanje o so-dobni življenjski praksi. Z zanimanjem sem jo prebral.« Prof. ddr. Matjaž Mulej, doktor ekonomskih znanosti in doktor menedžmentskih znanosti ter zaslužni profesor teorije sistemov in inovacij »Ta knjiga nam razširi ZAVEST, nam pokaže pot do ZAVEDANJA, nas popelje bližje ENOSTI, kjer se do-gajajo CUDEŽI. Draga Anja ostani srce!« Mateja Jurkas, lastnica centra zdravja in lepote Veda »Izjemno sem uživala v branju navdihujoce knjige. Tudi vas lahko obogati in spodbudi na potovanju vase. Odstrani tancico iluzije in prebudi spece potenciale, da boste tudi VI živeli svojo resnico.« Alexan-dra Pi Bachel, mentorica za boljše in kvalitetnejše življenje »Iluzija prevare je knjiga, ki bralca pritegne z nacinom razmišljanja avtorice o eksistencialni podobi našega casa. Predstavlja nekonvencionalno razmišljanje mladega cloveka o sodobnih resnicah, zablo-dah in priložnostih. Bralca nagovarja naj iz faze lenobe preide v aktivno soustvarjanje tega sveta, tako kot to pocne avtorica sama. Zanimivo in poucno branje!« Anita Hrast, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) Naj velja misel: »Resnica se odstira v cistosti srca!« Za zdrav in lep nasmeh. Vsak si želi zdrav in lep nasmeh. Pot do takih zob pa je mnogo-krat težka ali celo nezadostno razumljiva. Del odgovornosti glede zdravih zob nosijo otroci sami z redno nego zob in ustno higieno. Dru-gi del odgovornosti pri zagotavljanju teh pra-vic za otroke in mladostnike pa nosijo njihovi starši, skrbniki ali posvojitelji. Kako do ortodontskega zdravljenja za mladoletne paciente? Pravico do ortodontskega zdravljenja in odstranjevanja kamna ter cišcenja oblog imajo . osebe do dopolnjenega 18 leta starosti, . po tej starosti pa imajo pravico do ortodontskega zdravljenja le osebe, kadar priceto zdravljenje ni bilo koncano do 18. leta. Pravico do strokovno indiciranih zobnoproteticnih nado-mestkov, ce jim manjka en zob v vidnem podrocju ali najmanj dva zaporedna zoba v eni celjusti imajo: . zavarovane osebe do dopolnjenega 18. leta staro-sti, . študentje, . osebe, ki so se med obveznim šolanjem zadnjih 5 let redno udeleževale sistematicnih zobozdrav-stvenih pregledov ter zdravljenja zob in jim je bila opravljena fluorizacija zobovja v skladu z republi-škim preventivnim programom in so imele ob kon-canem šolanju primarno ali sekundarno zdravo zobovje Zavarovana mladoletna oseba do dopolnje-nega 18. leta starosti ima pravico do orto-dontskega zdravljenja, ki vkljucuje izdelavo ustreznega ortodontskega aparata, ce je po doktrinarnih opredelitvah ortodontske stro-ke pri osebi prisotna srednja, težja ali zelo težka oblika nepravilnosti zob in celjusti. Pravico do takšnega zdravljenja imajo tudi zavarovane osebe po tej starostni dobi, ce je bila potreba po zdravljenju ugotovljena vsaj 2 leti preden je oseba dopolnila 18. leto starosti. Zavarovana oseba ima pravico do ortodontskega zdrav-ljenja praviloma s snemnim aparatom, z ne snemnim aparatom pa le, ce gre za stanje, ko s snemnim apara-tom ni mogoce doseci ustrezne korekture nepravilnosti zob in celjusti. Ce ne snemni aparat zahteva zavarova-na oseba sama ali njeni starši, pa do njega ni upravice-na, ker bi bilo možno nepravilnost zdraviti tudi s snem-nim aparatom, ji krije ZZZS le stroške za izdelavo in zdravljenje s snemnim aparatom. Program OR-TO-DON-Ti-JA izvaja Zveza Slo-venska unija pacientov in je sofinanciran v okviru sofinanciranja programov za krepitev zdravja v Mestni obcini Maribor. Gradivo so pripravili Nadežda Stojanovic, Matjaž Mulej in Borut Ambrožic. Celoten plakat. Vabimo vas, da se udeležite Treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Prvih šest udeležencev izobraževanja je v Mariboru septembra 2016 že pridobilo certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Pridružite se jim tudi vi! Kdo naj se udeleži izobraževanja? Direktorji in vodje oddelkov podjetij vseh velikosti, ki želite uvesti strategijo TR in DOP v svoje poslo-vanje in/ali vzpostaviti mesto vodje ali koordinatorja za DOP v podjetju, Koordinatorji in strokovno osebje za DOP v velikih podjetjih, ki želite nadgraditi svoja znanja in jih uskladiti z aktualnimi novostmi in novo zakonodajo ter se pripraviti na obvezno porocanje o nefinanc-nih kazalcih poslovanja še v tem letu. Spoštovani! Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Slove-niji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okolijskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 bodo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveni-ji, morala v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Zato vas vabimo, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vkljucitvijo v pro-gram treh seminarjev in delavnice boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. Prijave in informacije: Inštitut IRDO, info@irdo.si, 031 344 883. Vabljeni! Program seminarjev in delavnic: Naslov Vsebina ABC o družbeni odgovornosti podjetja in traj-nostnem razvoju Razumevanje osnov o TR in DOP - nastanek in razvoj trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti podjetij, kljucne teme ter aktualni dokumenti EU in Slovenije o DOP. Upravljanje in integracija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v organizaciji – kako do politike in strategije TR in DOP v organizaciji, vkljucevanje deležnikov, eko-nomski, okolijski in družbeni vidiki nacrtovanja TR in DO v podjetju ter poslovanja. Kljucna podrocja družbene odgo-vornosti podjetja Pravicne poslovne prakse, vrednostne verige in vpliv na dobavitelje ter kako ozavešceni potrošniki lahko postanejo vaši zavezniki. Clovekove pravice v podjetništvu in spodbu-dne delovne prakse, da zaposleni ustvarijo vec in so bolj zadovoljni. Krožno gospodar-stvo, varovanje okolja in aktivno sodelovanje s skupnostjo za vecanje ugleda in uspe-šnosti podjetja. Mreženje za vec TR in DOP v Sloveniji in v svetu. Porocanje o dru-žbeni odgovor-nosti podjetja Direktiva o nefinancnem porocanju za velika podjetja (obveznost porocanja z letom 2017). Dobre prakse slovenskih in tujih podjetij na podrocju DOP. Standardi, certifikati in druga orodja na podrocju DOP (ISO26000, GRI, …). Kako krepiti blagovne znamke in ugled podjetja s pomocjo le-teh, merjenje družbenih ucinkov DOP. Komuniciranje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja, vsebine za letno porocilo o DOP. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe terminov in programa izobraževanja. Kompetence, ki jih boste pridobili: Kako pripraviti politiko in strategijo TR in DOP v vašem podjetju. Kako pripraviti porocilo o DOP aktivnostih v vašem podjetju in pri tem vkljuciti nefinancne kazalnike v skladu z aktualno zakonodajo in najnovejšimi standardi. Kako sodelovati z razlicnimi deležniki in jih vkljuciti v aktivnosti DOP vašega podjetja. DOP mreže in dobre prakse uspešnih podjetij na podrocju DOP. Aktualna zakonodaja, dokumenti in standardi, usmeritve EU ter Slovenije na podrocju TR in DOP. Z vpisom boste: 1. postali uspešen/a vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; 2. prejeli ABC prirocnik o TR in DOP; 3. prejeli Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Proces dela . Trajanje: trije seminarji z delavnicami, od 9h do 14h . Lokacija: po Sloveniji . Metode dela: predavanja, delavnice, predstavitve dobrih praks. . Predavata: mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in mag. Vesna Lešnik Štefotic Število udeležencev je omejeno na najmanj 8 in najvec 20 udeležencev. Cena za udeleženca: ABC o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Porocanje o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Izpit za pridobitev Certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja: 190 EUR Clanom Inštituta za razvoj družbene odgovornosti - IRDO priznavamo 20 % popust. V ceno ni vkljucen DDV, saj inštitut IRDO ni zavezanec za DDV. Dodatna pojasnila: Prijavnina za posamezen seminar vkljucuje predavanja in delavnice, prirocnik, prigrizke in pijaco med odmori. Udeleženec se lahko udeleži vseh treh seminarjev ali le nekaterih izmed njih po lastni izbiri in predhodnem dogovoru s pomocjo pisne prijave na posamezen seminar. Za pridobitev certifikata je potrebna udeležba na vseh treh seminarjih ter dodatno opravljanje pisnega izpita ob zakljucku izobraževanja. Placilo: najmanj 3 dni pred pricetkom posameznega izobraževanja oz. izpita. Vsak nadaljnji udeleženec iz istega podjetja prejme 10 % popust. V primeru odpovedi sodelovanja do 5 dni pred zacetkom izobraževanja organizator zadrži 30 % prijav-nine. V primeru odpovedi sodelovanja v roku 3 dni pred pricetkom izobraževanja organizator zadrži 70 % prijavnine. IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je vodilna slovenska organiza-cija za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetij, nevladnih organiza-cij in ustanov. Je nacionalna partnerska organizacija najvecje evropske mreže za družbeno odgovornost podjetij CSR Europe. Podeljuje Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus (www.horus.si), organizira mednarodne konfe-rence na temo družbene odgovornosti (www.irdo.si) ter usposablja mlade za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitve. K družbeni odgovornosti lahko pomembno prispevate tudi vi, zato sodelujte z nami, postanite naši clani! Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 1. knjiga, uredniki: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, ISBN 978-961-6620-82-6 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 2. knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Anita Hrast, ISBN 978-961-6620-84-0 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju 3- knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Branka Cagran, ISBN 978-961-6620-85-7 NOVO: IZJEMNA TRILOGIJA – ŠTEVILNI AVTORJI: KER NAM JE MAR ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v (zelo konstruktivnem) sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor izdaja trilogijo s tem naslovom s 53 avtorji. To je skoraj stota knjiga Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier in skoraj trideseta knjiga Inštituta IRDO. Izdajo sofinanciramo avtorji z namenskimi dotacijami, vabimo pa vas, da k našemu nadaljnjemu delu prispevate tudi vi z nakupom teh knjig in ali avtorskim sodelovanjem z nami v prihodnje. MOTO Prerokba Indijancev Cree: Šele, ko bo posekano poslednje drevo, šele, ko bo zastrupljena poslednja reka, šele, ko bo ujeta poslednja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Narava ne potrebuje ljudi, a ljudje potrebujejo naravo. Uredniki in avtorji upamo, da je množica zapisanih misli, zaradi katerih so vec tednov zasedali zelo številni ljudje v Parizu v novembru in decembru 2015, odsev gornjega starega spoznanja in njegovega dojemanja. Narocite knjige zase in vam ljube osebe na naslovu info@irdo.si cim prej. Na dan Zemlje, 22. 4. 2016, so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in naslednje generacije in pripravljenost za uveljavljanja družbene odgovorno-sti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna. Upamo tudi, da s trojno knjigo dopolnjujemo spoznanja, ki so jih objavili drugi, podobno bistveni in upoštevanja vredni avtorji. Svoj vec kot desetletni trud IRDO - Inštituta za razvoj družbene odgovornosti tako zaokrožujemo na preko 5.000 strani objav avtorjev z vseh celin. Glejte www.irdo.si. Bistvo sodobne družbe morajo biti: enakost, bratstvo in svoboda. To vkljucuje vse ljudi in vse druge dele narave. Tako so povedali ob francoski revoluciji nekaj let pred rojstvom Franceta Prešerna. Tedaj (1789) so zapisali tudi: »Družbene razlike smejo temeljiti le na splošni koristi.« in to v 1. clen Deklaracije o pravicah cloveka in državljana. Tako citira na strani 11 za zacetek svojega Uvoda T. Piketty v knjigi ‘Kapital v 21. stoletju’ (Mladinska knjiga, 2015, francoski izvirnik: 2013). Do danes so najvplivnejši in najpožrešnejši pozabili, da je to koncalo neproduktivno fevdalno oblast in so jo – po eko-nomskih merilih, a z novimi pravnimi imeni – obnovili. Zato je zdaj globalna kriza. Pot iz nje vidi napredni del sveta v družbeni odgovornosti, tudi Evropska unija (EU, 2011). Konferenca OZN leta 2015 je bila pod oznako ‘podnebje’ del tru-da, da bi uveljavili družbeno odgovornost, zato da bi cloveštvo rešili pred izumrtjem. Dajemo svoj prispevek s trojno knjigo - trilogijo: NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE (Prihodnosti ekonomije in cloveštva ni brez družbene odgovornosti!!!) 1. Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 2. Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 3. Izobraževanje in usposabljanje družbeno odgovornih V luci spoznanj iz nedavno prevedene knjige Darona Acemogluja in Jamesa A. Robinsona (2015): ZAKAJ NARODI PROPADA-JO – Izvori moci, blaginje in revšcine na razlicnih koncih sveta, UMCo, Ljubljana (izvirnik: 2012) bi smeli in morali reci, da je družbena odgovornost nadgradnja vkljucujocih, tj. inkluzivnih in zato uspešnih, namesto roparskih, tj. ekstraktivnih in zato za svoje državljane unicevalnih vodstev družb, politicnih in poslovnih monopolov. Pojma družbena odgovornost v njuni knjigi ni, a praksa, ki jo opisujeta, jo mocno nakazuje: brez družbene odgovornosti vodij in drugih vplivnih oseb ter organi-zacij narodi propadajo; tako je bilo v starih casih in tako je danes. NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST zaslužni prof. ddr. Matjaž Mulej predsednik Strokovnega in Raziskovalnega sveta inštituta IRDO l.r. mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO l.r. Dušan Hedl, mag.posl.ved., Ustanovitelj Kulturnega centra Mari-bor NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTRO-KE IN VNUKE KNJIGA: Družbenoekonomski okvir in oseb-ne lastnosti družbeno odgovornih IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si UREDNIŠKI POVZETEK KNJIGE To je prva knjiga iz trilogije o tem, kako mora iz družbenoekonomskih razlogov cloveštvo – zlasti njegovi najvplivnejši ljudje in njihova podjetja ter druge orga-nizacije s prakticiranjem svoje družbene odgovornosti – nehati sovražiti nasled-nje generacije. Kajti uporabniki sedaj prevladujocih ozkih in kratkorocnih kriterijev, kaj se iz-placa in je za ljudi optimalno, unicujejo pogoje za preživetje; dobesedno sovra-žijo svoje otroke in vnuke, a tudi sebe. Podatke o tem povzemamo predvsem v prvi knjigi te trilogije. Njihovo bistvo na kratko povzema moto knjige – opozori-lo cloveka, ki je vedno živel skladno z naravnimi razmerami. Povzel bi ga lahko tudi stavek avstralskih staroselcev pod njihovo sveto goro Uluru: ‘Mi moramo biti ravno toliko lacni kot narava okrog nas, da preživimo.’ Preživeli so tisocle-tja. V prvih treh poglavjih opozarjamo, da ni prihodnosti in preživetja brez skrbi za skupno družbeno korist, ne samo posameznikovo, temvec ekosocializma, torej; nujna je skladnost življenja ljudi z ostalo naravo. Tega ne omogocajo niti držav-ni niti podjetniški monopoli, ampak družbena odgovornost – lastnost ljudi, da odlocajo tako, da kar najbolj upoštevajo posledice svojih dejanj za družbo, tj. ljudi in ostalo naravo, zato svojo soodvisnost in trud za celovitost. Podatki o sodobni praksi nam žal dajejo prav: kažejo nasprotno delovanje vpliv-nih. Zato v nadaljnjih petih poglavjih postavljamo v ospredje cloveške osebne, dru-žbene in gospodarske lastnosti. Ker odlocajo ljudje, je bistvena zadostna in potrebna (osebna) celovitost cloveka (ZIPOC). Novosti, tudi to, ljudje sprejmejo lažje, ce omogocajo dobro pocutje sodelavcev, ki je zato del celovitega družbe-no odgovornega modela ravnanja z ljudmi. Upravljanje ne more vedno teci z vsemi možnimi podatki, zato v praksi vpliva intuicija, tudi ko gre za vec družbe-ne odgovornosti. Da govorimo o stvarni teoriji, kažejo empiricne študije global-no najuspešnejših podjetij. Ne moremo pa brez upoštevanja zakoreninjenih navad prenesti le-teh npr. iz t. i. Zahoda v Slovenijo. To dejstvo se žal kaže tudi pri odnosu do inoviranja, tj. prakticnega uveljavljanja novosti, ki so dokazano koristne uporabnikom in zato tudi avtorjem in lastnikom. Druga knjiga dopolnjuje prvo z informacijskimi podlagami modela, kako bi vse to uresnicili. Tretja knjiga dopolnjuje obe prvi s številnimi premisleki in izkuš-njami uveljavljanja družbene odgovornosti v vzgojno-izobraževalnem delu. Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, uredniki prve knjige KAZALO VSEBINE Uredniški povzetek knjige ............................................................................. 7 Moto ...................................................................................................................... 9 0 Prihodnost – preživetje brez ekosocializma in družbene odgovornosti??? Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj ..................................................... 11 1 Kljucno vprašanje in (možen) odgovor? Viktor Žakelj ......................................................................................................... 24 2 Prihodnost ekonomije v obdobju izobilja in krize izobilja brez zdravih ambicij Matjaž Mulej, Zdenka Ženko, Anita Hrast, Viljem Merhar ............................. 35 3 Zadostna in potrebna (osebna) celovitost posameznika (ZIPOC) Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej .................................................................. 86 4 Dobro pocutje zaposlenih kot del celovitega družbeno odgovornega modela upravljanja cloveških virov Simona Šarotar Žižek, Sonja Treven ................................................................ 141 5 Intuitivno odlocanje za vec družbene odgovornosti Vesna Kovacic, Violeta Bulc .............................................................................. 167 6 Pravi ljudje na pravih mestih – podlaga za vizionarske organizacije kot prihodnost ekonomije Matjaž Mulej ...................................................................................................... 187 7 Antropološki razlogi za uvajanje ekonomske demokracije v Sloveniji Vesna Vuk Godina ............................................................................................. 232 8 (Ne)inovativnost slovenskega gospodarstva Borut Likar, Marko Ropret, Peter Fatur ........................................................... 252 NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE KNJIGA: Informacije za odlocanje družbeno odgovornih IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si UREDNIŠKI POVZETEK KNJIGE Brez družbene odgovornosti kot odgovornosti vsakogar za posledice vplivov na družbo, tj. na ljudi in naravo, ni poti iz sedanje globalne družbenoekonomske krize cloveštva, vkljucno s Slovenijo. V prvi knjigi te trilogije smo to izpostavili, v tej pa poskušamo pod-preti trud z vec premisleki in predlogi z medsebojno razlicnih vidikov kot informacijami, kaj in kako kaže poceti, da se bi rešili iz te krize. Potrebne so obcutne inovacije številnih praks; vsaka izmed tu obravnavanih je netehnološka, nobena ne potrebuje velikih na-ložb, vsaka pa se tice ljudi in prenove utecenih navad. Slednje so pac podedovane iz zelo drugacnih casov in razmer. V tej knjigi sodeluje 20 avtorjev s precej razlicnimi prispevki v 12 poglavjih. Za skupni imenovalec smo vzeli predlog za slovenski modelni program družbene odgovornosti, ki naj Sloveniji in drugim pokaže podlage za družbeno odgovorno življenje. Tega naj pod-pre zamisel o prehodu dane prakse v trajnostno bodocnost, ne le trajnostni razvoj s pomocjo sistemskega ravnanja v obliki družbene odgovornosti. Da bi to bilo izvedljivo, je potreben strateški menedžment, ki ima informacije iz okolja, ker je to pogoj za dru-žbeno odgovorni razvoj podjetij, ki so danes najvplivnejše organizacije na svetu. Prakticni izzivi na poti do družbene odgovornosti (organizacij) lahko onemogocajo uve-ljavitev modela. Med njih spada vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na ekosistemski znacaj družbe. Med ovire spada tudi zastarelo merje-nje gospodarjenja, kajti bruto domaci proizvod ne pove dovolj za družbeno odgovorno odlocanje. Potrebna je tudi posodobitev mednarodnega davcnega okolja, da bi obvelja-le pravicna davcna konkurenca, transparentnost in izmenjava informacij za davcne potrebe. Vendar ne smemo vsega pricakovati od modelov: v gospodarstvu in podjetništvu so merodajnejši ljudje kot eksaktne metode. Na njih pomembno vplivajo pravni okviri poslovanja, med drugim pravo Evropske unije, iz katerega tukaj obravnavamo privatiza-cijo družb v državni lasti in pravice delavcev z vidika vprašanja, kdaj nastane nezakonita državna pomoc po pravu EU. Nadaljnji pomemben vidik sodobnega poslovanja zajema povezovanje poslovnega in nevladnega sektorja. Ker je uspeh poslovanja bistveno odvisen od prevladujocih navad, je pomembno, kako vplivajo mediji, npr. pri dvigu inovacijskih kompetenc mladih. Razen države, podjetij in mladih je vplivno tudi lokalno okolje – za zgled smo izbrali integracijo družbene odgo-vornosti v trajnostni razvoj v primeru (ucne) obcine Poljcane. Matjaž Mulej in Anita Hrast, urednika 2. knjige trilogije KAZALO Uredniški povzetek knjige ............................................................................. 7 1 Slovenski modelni program družbene odgovornosti Robert G. Dyck ..................................................................................................... 11 2 Trajnostna bodocnost, ne le trajnostni razvoj s pomocjo sistemskega ravnanja v obliki družbene odgovornosti Matjaž Mulej, Timi Ecimovic, Anita Hrast, Zdenka Ženko .............................. 22 3 Strateški menedžment in informacije iz okolja – pogoj za družbeno odgovorni razvoj podjetij Tjaša Štrukelj, Simona Sternad Zabukovšek ...................................................... 36 4 Prakticni izzivi na poti do družbene odgovornosti (organizacij) Mira Zore, Matjaž Mulej ..................................................................................... 65 5 Vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na ekosistemski znacaj družbe Katja Rašic ........................................................................................................... 87 6 Merjenje gospodarjenja: bruto domaci proizvod ne pove dovolj za družbeno odgovorno odlocanje Katja Rašic ......................................................................................................... 121 7 Oblikovanje mednarodnega davcnega okolja: pravicna davcna konkurenca, transparentnost in izmenjava informacij za davcne potrebe Lidija Hauptman, Romana Korez-Vide .......................................................... 138 8 V gospodarstvu in podjetništvu so merodajnejši ljudje kot eksaktne metode Aleš Lokar, Lubica Bajzikova ............................................................................ 165 9 Privatizacija družb v državni lasti in pravice delavcev – nezakonita državna pomoc po pravu EU? Janja Hojnik ....................................................................................................... 180 10 Povezovanje poslovnega in nevladnega sektorja Maja Ahac, Natalie C. Postružnik ................................................................... 200 11 Premalo izkorišcen potencial medijev pri dvigu inovacijskih kompetenc mladih Tanja Plestenjak, Borut Likar .......................................................................... 221 12 Integracija družbene odgovornosti v trajnostni razvoj – primer (ucne) obcine Poljcane Ana Vovk Korže ................................................................................................. 243 NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE KNJIGA: Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si POVZETEK BISTVA KNJIGE Na dan Zemlje, 22. 4. 2016, so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in na-slednje generacije ter pripravljenost za uveljavljanje družbene odgovornosti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna. V tej knjigi, ki je tretja v trilogiji ‘Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke’, se osredotocamo na družbeno odgovornost v vzgoji in izobraže-vanju. Univerza v Mariboru se je z vsemi potrebnimi listinami, vkljucno z vecletnim progra-mom, uradno opredelila za ‘Trajnostno in družbeno odgovorno Univerzo v Mariboru’. Uresnicitev te dragocene opredelitve potrebuje uveljavljanje družbene odgovornosti (DO) v vzgoji in izobraževanju. Ta knjiga je prispevek k temu. Sestavljajo jo trije deli: spoznavno-teoreticne podlage DO, primeri posrednega prakticnega uveljavljanja DO v vzgojno-izobraževalnem delu in primeri empiricnih raziskav o uveljavljanju DO. Name-sto sklepov jo koncuje cetverni moto. Družbena odgovornost ali bolje: odgovornost vsakogar za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravno okolje, je maksima cloveških vrednot, kulture, etike in norm (VKEN). Po mednarodnih listinah je DO pomembna nova lastnost ljudi, ki je med bistvenimi pogoji, da cloveštvo najde pot iz sedanje krize (EU 2011; ISO 2000) in zagotovi prihodnost se-danje civilizacije, ki je brez DO v slepi ulici ter se sooca z nevarnostjo unicevalne tretje svetovne vojne in unicenja naravnih pogojev za obstoj cloveštva sedanje civilizacije. V duhu takih spoznanj v tej knjigi najprej v 1. poglavju povzemamo in komentiramo temeljna nacela DO (organizacij). Ker gre za VKEN, prikazuje 2. poglavje razvoj vrednot. Praksa je zapletenejša kot teorija in listine, tudi na Univerzi v Mariboru, kar utemeljuje 3. poglavje, ki s filozofsko teoreticno podlago in prakticnim zapletom pokaže razliko med listinami in prakso; iz nje izhaja tudi vpliv na javni ugled in DO. Nadaljujemo z vpra-šanjem vzgoje za ustvarjalno sodelovanje, kajti ISO 26000 kot globalno sprejeta listina o DO izpostavlja kot dve temeljni lastnosti upoštevanje soodvisnosti, ki vodi k ustvarjalne-mu sodelovanju, kot pot k celovitosti. Izvora sedanjih problemov cloveštva sta namrec enostranskost in etika neodvisnosti (ki pa je možna samo unicevanja narave in družbe vzpostavljajo pogoji za njuno ohranjanje. Izkaže se, da je DO kot skrb za prihodnost cloveštva imanentna naloga vseh ravni izo-braževanja (od vrtca do univerze) ali, kot poudarja Delors s sodelavci v delu Ucenje: Skriti zaklad (1996, str. 77–88), ‘uciti se, da bi vedeli’, uciti se, da bi znali delati’, ‘uciti se biti’ in ‘uciti se sobivati’. Matjaž Mulej in Branka Cagran, urednika 3. knjige trilogije KAZALO Povzetek bistva knjige .................................................................................... 9 1. del: Spoznavnoteoreticne podlage družbene odgovornosti 12 1 Temeljna nacela družbene odgovornosti (organizacij) Matjaž Mulej......................................................................................................... 13 2 Razvoj vrednot Majda Pšunder...................................................................................................... 32 3 Eticna odgovornost univerze med uvedbo poklicnega kodeksa in javnim ugledom Boris Vezjak........................................................................................................... 49 4 Vzgoja za ustvarjalno sodelovanje – del družbene odgovornosti šolstva Matjaž Mulej, Anita Hrast, Branka Cagran....................................................... 73 5 Teze za razpravo: za katere vrednote naj vzgajamo in izobražujemo? Matjaž Mulej in Simona Šarotar Žižek............................................................. 104 6 Družbena odgovornosti v športu Matjaž Mulej, Stojan Puhalj, Peter Sitar........................................................... 129 7 CoRT – metoda za poucevanje mladih za ustvarjalno razmišljanje Nastja Mulej in Bojana Gnamuš Tancer........................................................... 144 8 Razsežnosti primerno celovitega pristopa k izobraževanju za trajnostni razvoj Vesna Weingerl.................................................................................................... 154 9 Stališca zaposlenih v slovenskih vrtcih in v slovenski vojski do vkljucevanja moških v slovenske vrtce: primer stereotipov in predsod-kov Aleš Tocaj, Branka Cagran................................................................................. 328 10 Izvajanje projektov v vrtcu in kakovost življenja in dela v njem Tanja Planinšek, Branka Cagran....................................................................... 353 11: Namesto sklepov knjige: Cetverni moto za družbeno odgovornost v vzgoji in izobraževanju 380 Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost odgovornost organi-zacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na dru-žbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu