Pred deželnozborskimi volitvaini. m. BNaprej!" — to krepko je povsod vodilo, po ktevem mora vsak se zdaj ravnati, odganjati če lioče revo, silo; čc mar mu je pošteno kaj veljati! A. Praprotnik. Dnevi neizogibnega boja7 dnevi odločitve so tu. V teh dneh se bo pokazalo, je li naš narod res obsojen v srednjeveško sužnost, a!i pa mu še kedaj zasije zarija boljše in srečnejše bodočnosti. Une 12. in 19. t. m. se bo bila odločilna bitka med iuejo in temo, med napredkom in nazadnjaStvom. Najsvetejša dolžnost vsakega naprednega učitelja je7 da pripomore s svojim vplivom in delovanjem luci in napredku do zmage! Zato le vsi.do zadnjega moža na krov iu delujrno z vsemi dovolj enimi sredstvi na to, da zmagajo priznani prijatelji napredka, nove šole in naprednega uČiteljstva! Brezobzimo pa nastopimo proti priznanim klerikalcem, ki slepe naše ubogo ljudstvo tcr pravijo, da je nova Šola prokletstvro za ljudstvo, ki so proti povišanju učiteljskih plač, ki obljubujejo ljudstvu na shodih, da bodo delovali v deželnem zboru na to, da se zmanjša število šol; ki pišcjo v •klerikalne liste pamflete, kakoršnega je priobčil tržaški ,,Novi List'' pod naslovom: ,,Ueiteljstvo — resen stan!", ali pa, kakorŠnega je spisal v ,,Slovencu" klerikalni deželnozborski kandidat dr. J. Ev. Krek pod naslovora: ,,Pons asinorum", itd. Nastopimo resno in složno za raože, koje poznamo, da so z nami in za nas! Ti možje, katerim oddajmo dne 12. t. m. svoje glasove in za katere skušajmo pridobiti vse zavedne, svobodno-in naprednomisleče volilcc, so: 1.) Za sodna okraja Ljubljanska okolica in Vrknika: Franc Povše,*) državni poslanec v Ljubljani. (Dr. Iv. Šusteršiča,**) ki je najstrastnejši nasprotnik nove šole in naprednega učiteljstva, ne voliti in ne priporočati!) — 2.) Za sodna okraja Kamnik in Brdo: Feliks Starč, veleposestnik na Kolovcu. — 3.) Za sodne okraje Kranj, Tržič in Škofja Loka: Oton pl. Detela,* dež. glavar v Ljubljani, in Henrik baron Lazarini, graščak v Smledniku. — 4.) Za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora: Ivan Čop, posestnik v Mostah. — 5.) Za sodne okraje Postojina, Logatec, Senožece, Lož, Ilirska Bistrica in Cerknica: *) Z zvezdico zaznamovani kandidatje pripadajo sicer klerikalni stranki, a so vendar pravični in naklonjeni tudi naprednemu učiteljstvu, zato jih sme vsakdo brez skrbi voliti in priporočati v izvolitev. Uredn. **) Namesto dr. Šuštcršiča bodo napredni volilci volili g. Gabrijela J e 1 o v š k a, župana Vrhniškega. Uredn. Franc Arko, posestnik v Postojini in Matija Ambrožič, posestiiik v Novi SuSici. (Klerikalna kandidata sta neki analfabet tam od Nove vasi in že znani dr. J. Ev. Krek. Zoper izvolitev teh dveh je treba napeti vse sile. Torej, le na delo!) — 6.) Za sodna okraja Vipava in Idrija: Ivan Božič, posestnik in župan v Podragi. Za tega vrlega naprednega moža in prijatelja naprednega učiteljstva le vsi, pa prav vsi na krov! — 7.) Za sodne okraje Novomesto, Kostanjevica in Krško: Ivan Globočnik, posestnik na Dobravi in žnpan kostanjeviški. Klerikalni kandiilat v teli okrajih je neki analfabet iz Jurkevasi, kandidat brez programa pa Ivan Lapajne, ravnatelj mešeanski šoli v Krskem. Čisto naravno je; da klerikalnega kandidata napreden volilec ne bo volil i naiavno je pa tudi, da v današnjih napetih razmerah napreden mož tudi «e bo dal glasu kandidatu na svojo roko, ker ni najmanjšega upanja, da bi dobil vsaj častno manjšino, kamoli, da bi prodrl, ker so njegovi kandidatnri vse stranke nasprotne. Naraen g. Lapajueta: zjediniti slovenski stranki — je plemenit, ali: ,,Trauben liest man nicht im Hagel!" Če že g. L. ni hotel nobeni stranki priglasiti svoje kandidature, bi se moral ozirati vsaj na naso uciteljsko organizacijo ter prositi podpore pri deželnem učiteljskera dmštvu oziroma pri ,,Zavezi" ter razviti svoj program. Sicer mislimo, da bi kot poslanec ne nasprotoval težnjam naprednega učiteljstva, ali, kako neki bi mu bilo mogoče kaj doseči, ker bi ne imel v nobeni stranki zaslombe! Mi bi gotovo tu navedenih kandidatov ne priporočali, če bi ne imeli zanpanja vanje. Ce bi pa ta ali oni nasprotoval težnjam naprednega ueiteljstva, bomo mi gotovo prvi, ki bomo z vso odločnostjo nastopili ne samo proti dotičniku, ampak tudi proti stranki7 kateri bi dotičnik pripadal. V takem slučaju bi delali z vso vnemo za ustanovitev nove stranke, v katcri bi bilo združeiio vse napredno učiteljstvo in njega prijatelji. Uanes nam pa na tako stranko še ni treba misliti, ker imamo v pristaših narodno-napredne stranke prav dobre prijatelje, od katerih smo prepričani, da so z nami in za nas. Saj je vsem tem možem predobro znano7 da edina protimoč nasproti klerikalni stranki je gmotno dobro podprto ljudsko učiteljstvo! To tudi klerikalci dobro vedo, zato se tako dosledno upirajo povišanju ueiteljskih plač, pa nc samo pri nas, ampak po vseh deželah. V 9. številki nSlovenske Zadruge" se g. L. na vse inogoce naeine priporoča volilcem ter pravi, da bi v deželnem zboru zagovarjal šolske, nčiteljske in kraecke koristi. To piše na strani 70.; na 65. strani pa piše: ,,Kolikokrat dela ueitelj kmetu nadlego radi obiskovanja šole! Kandidat, ki misli na tak način ,,zagovarjati šolske in učiteljske koristi", naj ostane raje doma! S takimi besedami se naš kmet, ki že itak ni preveč naklonjen šoli in učiteljstvu — za kar pa žc klerikalci skrbe — kar naravnost hujska zoper učiteljstvo. To, kar smo pisali v zadnji številki, in pa to7 kar pišemo danes, so uzroki, ki so nam potisnili v roko pero, da smo nastopili proti kandidaturi g. Iv. Lapajneta in najtopleje priporočamo kandidaturo g. Iv. Globočnika. Po volitvah, g. ravnatelj, bomo pa zopet prijatelji. — 8.) Za sodne okraje Trebnje, Žužemberk, Višnja gora, Mokronog, Litija iu Radeče: Janez Bukovec, posestnik v Mrzliluži; Franc Zupančič, posestnik v Rakovniku in Franc Koščak,* posestnik in župan na Grosupljem. — 9.) Za sodne okraje Kočevje, Ribnica in Velike Lašiče: Franc Višnikar, c. kr. sodni svetovalec v Ribnici in Primož Pakiž,* posestnik v Zamostecu. G. Višnikar pozna kot bivši poročevalec o normalnošolskem zakladu izmed vseh bivših poslancev učiteljske težnje in potrebe najbolj. Kot poznavalec •učiteljskih potreb in šolskili zakonov nase in drugih kronovin in kot pristaš narodno-napredne stranke jc zelo vnet za to; da se povišajo naše kvinkvenije na 200 K, da se povišajo odstotki v štatusu kranjskega ueiteljstva v prvih dveh placilnih razredih in zmanšajo isti v zadnjih dveh plačilnili vrstah. G. V. je za to, da dobi učiteljstvo, katero nima prostega stanovanja, primerno stanarino in v krajih, kjer vlada draginja, pa še aktivitetne (lokalne) doklade itd. Stopimo vsi kot eden mož dne 12. t. m. za g. Višnikarja v volilno borbo! — 10.) Za sodna okraja Črnomelj in Metlika: Franc Šetina, učitelj in posestnik v Črnomlju. Gospod šolski vodja Šetina je naš tovariš, je naše gore list, je mož naše krvi: zato vsi do zadnjega zanj na delo! Čujemo, da so nekateri belokranjski tovariši preveč bojazljivi in preobzirni do klerikalcev. Čemu neki?! Gre se za načelo, gre se za novo šolo, gre se za interese ueiteljskega stanu. To moramo imeti pred očini. Boljša je prva zamera kot zadnja. Sicer pa značajnega moža tudi nasprotnik spoštuje in rešpektuje. Torej le vsi in z vsem pogumom na delo za našega vrlega tovariša g. Fr. Šetino. Belokranjski tovariši, volite ga vsi in pridobivajte volilcev zanj! Kaj hočete s starim Pfeiferjem! Njegova stara pesem je: zmanjšanje števila šol in poldnevni pouk. Ta ni naš mož; naš mož je g. Fr. Setina; njega naj pošlje Belokrajina v Ljubljano! Torej le na delo, na neumorno delo, dokler je še čas! To so torej kandidatje v kmetskih občinali. Kandidatje za mesta in trge so pa: Za Ljubljano: Ivan Hribar in Peter Grasselli; za dolenjska raesta: dr. Ivan Tavčar; za Kočevj e-Ribnico: advokat dr. vit. Schoppl; za Škofjo-Loko -Kranj: Ciril Pirc; za RadovljicoTržic - Kainnik: dr. Andrej Ferjančič; za Idrijo: dr. Danilo Majaron ; za notranjsko mestno skupino ;še ni znan, a ga objavi pravočasno izvr.ševalni odbor narodno-napredne stranke. Za te može stopimo dne 12. oziroma 19. septembra t. 1. pogumno na volišče ter zadajmo v okviru našemu lcperau stanu dostojne agitacije in z glasovnicami v rokali smrtni udarec pogubonosnemu klerikalizmu. Vsi na delo, vsi na volišče in zmaga mora biti naša! iše do Vas, Častite koleginje, par besedi. Z moškimi tovariši tirjate po vsej pravici enakili pravic. Moški tovariši pa tirjamo od Vas tudi po vsej pravici enakih dolžnosti. Stopite torej v našo vrsto v volilno borbo. Beseda nežnc in })le- raenite ženske mnogo izda. Stopite tudi Ve med narod. Poučujte ga, za kaj se gre; svetujte mii, koga naj zapišc na glasovnico, oziroma pomagajte mu pri tem delu ter ga poučite, da se ne bo dal premotiti od nasprotnikov našili in nove šole. Vsak pridobljen in oddan glas za zgoraj navedene kandidate bo pomenil korak naprej na potu poštene zmage in poštene stvari. Pogumno torej v boj za svobodo in vsestranskinapredek naroda! — Bog in narod! IV. nSlovenec" že nekaj časa sem udarja na svojo razglašeno harfo ter ji izvablja sirenske glasove, s katerimi hoče privabiti slovensko učiteljstvo v svoj tabor. Dobro ve, da ne gre njegovo žito tako v klasje, kakor so pričakovali sejalci teg-a žita. On tudi dobro ve7 da mu je jako velika ovira v tem njegovem poslu zavedno učiteljstvo po deželi, in da, dokler tega nc zvabi v svoj tabor, jc ves njegov trud ,.bob v steno". V 188. številki objavil je ,,Slovenec'; ponatis iz ,,Slovenskega Učitelja" — pač bi bilo vsejedno, ko bi ga ,,Slov. Učitelj" ponatisnil, ker je bil ta spis skovan v urednistvu ^Slovenca" — ker žival se spozna po dlaki — po lirmi ,,Volitve in učiteljstvo". Spisek nosi znak ,,Slovenčevih" fraz, in duševni njegov oče ni mogel prikriti svojih zvez ž njim. Pisec trdi v tem spisu, da je ueiteljstvo načelno ločeno — joj, joj, Slomškarji — pa načela!! — da je velik del učiteljstva v srcu gotovo (!!?) i na strani katolisko-narodne stranke — -jemenesta! slava Rontgenu- — da se je antipatija do katoliško-narodne stranke učiteljst-vu usilila (s pomočjo nirnberškcga lija), da se je liberalno časopisje laskalo učiteljstvu itd. itd. Dalje čveka pisec tega članka, da stremi slovensko učiteljstvo po ločitvi cerkve od šole (cerkev je identična po ,,Slovencu" veri), a dostavlja modro, da je slovensko učiteljstvo precej retiriralo pri tej zadevi, in da rzahtevamo sedaj le od — cerkve nezavisno šolo", to je, da se v šoli ne podere to, kar se v cerkvi sezida. In koncem zahteva pisec, da ugodi i njegova stranka, da bodi ,,učiteljstvo gmotno trdno in izobraženo". ,,Tako učiteljstvo bode ponosno na svoj staiv, in ne bode sledilo liberalnim frazam o svobodni šoli in ne bode  verjelo njiliovim obljubara, s katerimi priklepajo rcvno uči teljstvo nase, da je izkoriščajo v svoje politične namene. Kolikor besedij, toliko fraz ali pa — lažij. ,,81ovenčevi" uredniki morajo pač imeti jako kratek spomin, ako menijo, da privabijo s takimi frazami v svoj tabor slovensko učiteljstvo — onih par ,,pajacev", ki jib že imajo pod svojim okriljem, jim prav iz srca privosčimo, ker pregovor pravi: Povej mi, s kom občujes, in povem ti, kdo si. — Takili ljudi, ki mečcjo vsak trenotek edino-le polena pod naše noge, takili ljudij pač ne moremo smatrati pravimi prijatelji. ,.Slovenec" pač javno priznava, da je večji del slovenskega uciteljstva na strani libferalne stranke, in to mu tudi z zadoščenjem potrdimo. Prijatelji, povejte nam le; ali se bode mogel značajen učitelj, ki ima nalogo vzgajati značaje, odkritosrčne ljudi, pajdašiti s takirai korifejami7 kakor so vaši vclmožje, ki ste jih vzdignili na svoj ščit, oziroma katere ste morali vzdigniti. Ne mislite, da značajno slovensko ueiteljstvo pozabi eez noč vse one psovke, ki jili je nagromadil v svojih predalih rDomoljub" ali pa ,,Slovenec"7 na rovaš vsemu sloven.skemu učiteljstvu. Ne, in stokrat ne! Ali pa misli mogoee prijatelj rSlovenec", da sc bode slovensko učiteljstvo klanjalo brezpogojno onemu istemu diktatorju, ki je na osodnem shodu — Stein-Kamnik — dnc 19. avgusta 1900. pital slovensko narodno ueiteljstvo — toraj ravno čez leto dnij nas pa »Slovenec' vabi v svoj tabor — z „ n a j h u j š i m i k r i č a c i, k i e e z tretjo ali četrto šolo niso mogli naprej, stistimi, ki se prištevajo radi svojih sijajnih neuspeliov na gimnaziji k , inteligenciji' ". In slovensko učiteljstvo ne bode tudi nikdar slepo zažigalo kadila takim značajem, ki morajo sedeti v državnem zboru kakor egiptovske mumije — a la Šušteršič, Žitnik, Vencajz. Odstranite najprej take može, take dvomljive značaje, potem Šele skušajte apelovati na slovCnsko narodno učiteljstvo. Dokler se pa tako slepo pokorite takim političniin rartvecem, je pa vsak apel zastonj, vsako zbližanje nemogoČe. Antipatija do .,katoliško- (rekte klerikalno) narodne stranke" se nam pa ni nikakor usilila, ker upamo, da nas smatrate vendar za tako razsodne, da vemo soditi črno od belega. Ne mislite, da imate pred seboj ono slepo maso analtabetov, s katero se tako radi baliate pred svetom, ki ne pozna slovenskih razmer, duhovniškega terorizma, da stoji slovenski narod v ogromni masi za vami. To antipatijo ste nam sami usilili in ni nam treba lioditi niti čez mejo kranjske dežele, in da se je slovensko učiteljstvo tako hitro in v tako ogromnem številu odvmilo od vas, krivda je pač na vaši strani. Ni naša naloga, da bi pogrevali zopet vse one neslanosti, ki jih je obelodanil ,,Domoljub" ali pa ,,Slovenec" v svojih številkah proti slovenskemu narodnemu učiteljstvu, in ko so jih posneli izvanjkranjski klerikalni listi, a la ,,Gorica", ,,Primorski List", ,,Slovenski Gospodar" in nNovi List", ne7 temveč pribiti hočemo le dejstvo, da vaša stranka sploh nima in n i i m e 1 a š e n i k d a r s r c a z a 1 j u d s k o u č i t e 1 j s t v o sp 1 oh, in to že iz principa ne, ker dobro veste, da vaša slava in vašavladolilepnostmine z onim t r e n u t k o m, k o b o d e 1 j u d s k o u č i t e 1 j s t v o g m o t n o i n d u š e v n o n a p n i s t o p i n j i, n a k a t e r o s e ž e 1 i p ovspeti in za katero stremi že dolgih trideset let. Zakaj niste že takrat odprli vse zapornice svoje dobrohotnosti napram slovenskemu ljudskemu učiteljstvu, ko je še ječalo v sponah konkordatske šole? Zakaj niste takrat osvobodili, vi odkritosrcni uČiteljski prijatelji, slovenskega ueitelja vseh skrbij, in zakaj niste odvezali svojih napolnjenih mošničkov ter dali ljudskemu učiteljstvu plačo, da bi mu ne bilo treba prepevati po onih lukulnih obedih, kakor je moral dobropoljski Kavenikov Andrej ? Smešna pa je opazka »Slovenčevega" pisca, da je govoril ta ali oni klerikalec v prid šolstva ali učiteljstva. Kdaj li neki? Mogoče takrat, ko se je šlo za poldnevni pouk ali za jednorazrednice? Ali pa mogoče sedaj, ko se je šlo za mesčansko šolo v Postojini? Pač7 tedaj ste se ogreli v dež. zboru za to šolo, ker ste se morali pod pritiskom javnosti in bližajočih se deželnozborskih volitev — no, kako je bilo v finančnem odseku, o tem molči javnost. Saj se poznauio, prijatelji! Istotako smešnajepa tudi trditev nSlovencevega" pisca, da je retiriralo slovensko učiteljstvo pri ,,framasonski zahtevi" nločitve cerkve od šole". Dozdeva se nam, da so pisčevi možgani vsled letoSnje tropične vročine precej retirirali v njegovej nmožgarni" in upajmo, če nam Stvarnik poslje še drugo poletje kako pasjo vročino, pride ta moč slednjič še do tega spoznanja, da bode znal, da slovensko učiteljstvo ve ločiti cerkev in vere, in da stoji slovensko učiteljstvo še vedno na istem programu, kakor je stalo od nekdaj in da ni retiriralo niti za mišjo dlako ne.  Program liberalne stranke — v takem pomenu kakor  si ga smatramo mi, ne kakor ga tolmaČijo liguorijanski ueenci — je pa identičen našemu programu. Kdor nasprotuje temu, nasprotuje nam. In upamo, da se sedaj razumemo. Višek smešnosti je pa dosegel ,,Slovenčev" pisec s trditvijo, da hočejo klerikalci uciteljstvo gmotno trdno in izobraženo. >Sleparji! Oglejmo si jih v istini! Dežela Tirolska in Prcdarlska sta znani, da imata deželni zastopstvi, ki sta po ogromni večini klerikalni. V teh deželali ima klerikalizem svojo domeno. In uciteljski prijatelji okrog nSlovenca", obelodanite že edenkrat le s u h e š t e v i 1 k e u č i t e 1 j s k i h p 1 a č, kijili dobivatamosnjeučiteljstvo iz klerikalnih rok. Potem vas bodemo sodili. In trditi vendar ne morete, da tam službujejo izkljueno rudečkarji; prav pohlevne ovčice so vam, njih najveeje veselje je7 ako zamorejo pobirati sarao drobtinice od miz, ki se naliajajo po ,,revnili tirolskih župniščih". In če ste v istini tako navdušeni pristaši zboljšanja gmotnega stanja uciteljstva, naročite svojemu generalissimu, da pritisne — vsaj ima toliko moč kot prvi krščanski boritelj, drugače naj se gre pa v Rim pritožit, če ga ne bodeta slušala — na dr. Kathreina in fabrikanta Rhomberga, da delujeta pri svoji stranki na to? da se da tirolskemu in predarlskerau učiteljstvu take plače, da bode gmotno trdno. Dokler pa tega ne storite, ste pa le navadni, pa prav navadni frazerji, ki vam nihče ne verjame . . . Bodoci dnevi bodo potekali na Kranjskem v znamenju b oj a . . . Clovek, ki ima sploh kaka trdna načela, ne more ostati indiferenten, ampak se lnorapridružitinarodno-naprednistranki. Tudi učiteljstvo bode v boju, in bode stalo vsled svojih naeel v ogromni večini v vrstah nar.-napredne stranke, le peščica vstrajavvrstah klerikalnorimske stranke, ki zastopa res klerikalno-internacijonalna, žlinderska in tihotapska načela. In slovensko značajno učiteljstvo — čeravno gmotno revno — je ponosno na svoj stan in ne bode sledilo klerikalnim frazam o naklonjenosti učiteljstvu in ne bode verjelo njihovim obljubam, s katerimi hočejo priklepati revno učiteljstvo nase, da j e iz ko r i š č aj o v s voj e p o 1 itičn e s vrh e. V. Letos se bode tudi v deželni zbor tako volilo, kakor lani v državni zbor. Skoro vsi davkoplačevalci imajo volilno pravico, in voli se doma, pri domačem županstvu, katero sestavi imenik volilcev, katerega pošlje na glavarstvo, da to sestavi legitimacije, t. j. pooblastila, da se sme voliti, in glasovnico, to je listek, s katerim se voli. Vsakemu volilcu se morata legimacija in glasovnica dostaviti na stanovanje. Če bi kdo najpozneje 24 ur pred dnevom volitve ne dobil legitimacije, naj gre sam ponjo h glavarstvu. Legitimacija, na kateri je zapisano ime volilca, kraj, dan in ura volitve, se mora pri volitvi pokazati. Kdor niraa legiraacije, tega komisija lahko izključi. Glasovnica mora imeti pečat okrajnega glavarstva. Samo od glavarstva izdana glasovnica je veljavna. Ce kdo glasovnice ni dobil, ali ee se mu je izgubila ali pokvarila, naj se za drugo oglasi pri glavarstvu ali na dan volitve pri volilnem komisarju. Agitatorji naj skrbno pazijo, da dobi vsak volilec legitimacijo in glasovnico in da je ne da iz rok. .Zadnja dva dneva pred volitvijo naj zaupniki in agitatorji obiščejo volilce in naj jim popišejo glasovnice z imenom naših kandidatov. Zapiše naj se kandidatovo ime, njegov stan in njegovo bivališče, zakaj vslcd pomanjkljivosti ali pomote postanc glasovnica lahko neveljavna. Tudi je neposredno pred v o 1 i t v i j o š e e n k r a t p r e g 1 e d a t i v s e g 1 a s o v n i c e ter zabičiti volilcem, naj prinesejo navolišee legitimacijo in glasovnico, in naj legitimacijo tudi po volitvi skrbno hranijo, ker je mogoče, da pride do ožje volitve, pri kateri se legitimacija zopet rabi. Na legitimaciji je naznanjen dan, kraj in ura volitve. Volitev se vrši tajno po listkih, vodi jo pa volilna komisija v navzoenosti volilnega komisarja. Volilni komisar je lahko vsakdo, kogar imenuje za to okrajno glavarstvo. Volilna komisija se sestavi tako, da imenuje obcinski odbor tri člane, volilni komisar pa tri, ti skupaj pa volijo sedmega člana. Vsi člani volilne komisije morajo biti volilci. Volilna koraisija vodi volitev in odloeuje z večino glasov o dopustitvi glasovanja in veljavnosti oddanih glasov. Zoper odločitev komisije ni pritožbe. Ako se ob pričetku volilne ure ne zglasi zadosti volilcev, da se konstituira volilna komisija, potem prevzame komisar sam vse pravice in ves delokrog volilne komisije. Volilni komisar mora skrbeti za mir in red ter ne sme dopustiti, da bi volilna komisija prekoraeila svoj delokrog. Od trenotka, ko je določen začetek, ne sme volilni komisar dopustiti, da bi kdo v volilnem prostoru volilce nagovarjal. Na dan volitve je potrebno, da se volilci stranke zbero še pred določeno uro na vo 1 išču, in sicer zategadelj, da pridejo tudi somišlj eniki v volilno komisijo. Tu naj pazijo, kateri volilci se volitve še niso udeležili. Ti se potem šelaliko poiščejo in pripeljejo na volišee. V komisiji pa tudi lahko pazijo, da kdo ne voli na tujo legitimacijo. Pri zadnjih volitvab so nekateri v mnogih krajih pobrali volilcem legitimacije in so potera poslali s to legitimacijo volit kacega drugega nevolilca. Agitacija med volitvijo izda jako mnogo, vendar se je strogo držati postavnih mej. Ko je volitev končana, naj bodo zaupniki navzoči pri razglasilu razmerja glasov. Ako noben kandidat ni dobil nadpoloviene večine glasov, potem pride do o ž j e v o 1 i t v e. Pri ožji volitvi so veljavni samo tisti glas o v i, k i s o o d d a n i z a j e d n o t i s t i h d v e h o s e b, k i sta prišli v ožjo volitev. Vsaka glasovnica, ki se glasi na kako drugo ime, je neveljavna, in je dotični glas izgubljen. Tudi pri ožji volitvi se morajo volilci izkazati z legitimacijo, in je torej neizogibno potrebno, da vsak volilee svojo legitiraacijo dobro shrani. Glasovnice se za ožjo volitev ne dostavijo volilcem na dom, ampak se dobe pri volilnem komisarju. Samo ob sebi se umeje, da se smejo ožje volitve udeležiti tudi taki volilci, ki se prve volitve niso udeležili. Pri ožji volitvi je seveda s podvojeno silo delati, da pridejo naši somišljeniki polnoštevilno na volišee, in da se pridobi kar mogoče novih volilcev. Priporočamo vsem somišljenikom, naj pri predstojeeih volitvah delujejo z vserai inočini in z vsem svojim vplivom, da pridejo na§i vo 1 ilci polnoštevilno na vo 1 išče in glasujejo za naše kandidate. Zlasti naj opozarjajo kmetsko ljudstvo, da je volitev tajna, in da niliče ne izve; kako je kdo volil, in da se torej ni bati nikakega maščevanja. V svrho uspešne agitacije je potrebno, da se somišlj eniki takoj v vsaki obeini organizujejo ter si razdele delo; pa tudi skrbe, da se delo izvrši, da se nič ne zamudi. Storimo vsak svojo dolžnost, spravimo tudi zadnjega moža na volišče in zmaga bo naša!