—   44   -
Kmetijske drobtinice.
[Senožeti poživiti, de lepši in več trave rase^) Senožet ali travnik potrebuje kakor njiva pridnima gleštanja. Kdor misli, de naj trava na senožetih rase, kakor je, brez de bi mogel kmetovavec travnik gleštati, je kmečki gospodar, de se ga Bog usmili! Kdor na se-nožeti ne napeljuje vode, de korenike želiš od nje potrebne mokrote ne dobivajo; kdor nasproti premo čir-nim senožetim ne odpeljuje preobilne mokrote, v kteri se korenike dobre trave utope, in le kisla trava, bičje in ločje rase, — ta še ne zasluži imena, de je kmetovavec. Kdor scer svojih senožet ne glešta, de kertin ne raztrosi po senožetih, de ne potrese včasih seneniga drobja i. t. d. po njih, je slab gospodar.
Posebno dobro za poživljenje senožet je: me sani ga gnoja (Composterde}, ki se napravi iz cestniga blata, gnoja, zemlje in druge soderge, dobro vdelane, po senožetih potresti; še bolje je pa m e sani ga gnoja n p epe lam vred po njih poštupati. Ta mesanca umori slabo travo in mah, in da dobrim travam moč, de začno veselo rasti. Ob kratkim se tako gleštane senožeti tako na dobro spreobernejo, de bi človek skorej ne verjel, de je to mogoče.
(Nova vika, krompir kuhati.) Krompir večidel proti pomladi ni več tako dober, kakor je poprej bil; to mende tudi od tod pride, ker lupina tako terda postane, de je kuhanje ne more razgnati, de se tedej preveč vodeniga in druziga njegoviga soka zaderži, kar pa stori, de je tak krompir voden in špehat. Skušnja je tole poterdila: Krompir naj se čisto umije; potem naj se lupina na več krajih po celim krompirja prereže in tako narezani krompir v osole'no vodo položi in potem kuhati da. — Taktf kuhani krompir je veliko boljši od navadno kuhaniga.                (Gardn. Chr.)
(^Kakšno bo letašnje vreme?) Nenavadno gor-ko vreme, ki ga imamo letaš že v začetku sušca, nas mika zvediti: kakšno bo letaš vreme, ki je že zdej tako gorko. Noben pameten človek scer ne verjame vremenskim prerokam, vunder so poterdile stare skušnje,
—   45   —
de po nastopnih urah, v kterim se skozi leto spremi ni lune gode, se ravna vunder nekoliko letno vreme, in nar imenitniši zvezdogled Heršelj je na te skušnje opert, vremenstvo celiga leta naprej povedal.
Iz tablice, v kteri so po Heršelj novih vodilih spremini lune vsaciga mesca zaznamovani, se kaže, de znamo letaš posebno rodovitne letine pričakovati, de bo pa leto bolj mokro, kot suho. Mesca mali ga travna bo večkrat in več dni zaporedama deževalo; ravno tako bo tudi maliga in veliciga serpana ob času žetve deževno vreme; ravno taka bo tudi mesca kozoperska, kadar se bo krompir domu spravljal.
Gosp. inšpektor Burger, ki je v ti reči v nemškim kmetijskim časopisu „Oeconomische Neuigkeiten" pisal, pravi: „Ker zamoremo verjeti, de bo zares le-tašnje vreme tako, kakor je zgorej popisano, bo gotovo kmetovavcam s tem naznanilam vstreženo, de se bojo vedili po tem v eni in drugi reči že poprej ravnati*"
[Lesnino starih oljnatih farb očistiti^) se vzame potašeljna (Pottasche) v mleku raztopljeniga, (v 5 ali 6 žlic mleka se raztopi za eno nožno špico potašeljna) in s tem mlečnim potašeljnam se prevleče (poštriha) lesnina, ktero hočemo oljnate farbe očistiti. V dveh urah je oljnata farba preč.
(Zanikerni kmetje bojo vedno desetino odraj-tovali.J Kako je to ? bo marsikdo naglo vprašal. Prav gotova je ta, prijatli! Zadnjo nedeljo sim se peljal na kmete skozi več vasi, in večidel sim vidil sadne drevesa polne gosenčnih mešičev, de je bila groza. Lejte! mi reče moj tovarš — kako zanikerni kmetje še zmirej gos en ca m desetino pušajo! Namest de bi zdej z lahkim delam zalego pokončali, iz ktere bo zlezlo na milijone gosenc, ki jim bojo tavžent in tavžent mernikov sadja pokončale, stoje pred drevesi, križem roke derže in gledajo desetinjake na vejah! Oh, kako delječ smo še od umniga in pridniga kmetovanja!