Novičar. Državni zbor. Dne 3. julija je dovršil državni zbor postavo o delegacijah ter jo po predlogu odborovem sprejel, ki seglasi: Pretehtajoč, da je, po oživljenju ogerske ustave in vsled tega po premembi postave o državnem zastopu dane 26. februarja 1861 nastala potreba poslati državno delegacijo, ki se ima pod načelom enakosti z deputacijo ogerskega državnega zbora v razgovor suiti o stvareh, ki jih ogerski zakonik o skupnih zadevah prisojuje razpravain teh poslaništev, spoznam, z dovoljenjem obojih zbornic državnega zbora deloma po spremembi opravilnika državnega zbora danega dne 31. julija 1861 zaukazati, kakor sledi: § 1. Državni zbor ima pravico poslati deputacijo k razpravam, ki se po oživljenju ogerske uatave imajo razpravljati. § 2. V to deputacijo ima gospodska zbornica 5, zbornica poslancev 10 udov voliti. § 3. Voli se v vsaki zbornici vsled posebnega sklepa. Ko se je ta postava v odboru posvelovala, so ji nekteri nasprotovali kažoči, da je s takim dodatkom k opravilniku načelo delegacij že priznano, predno se je v zbornici o tem glasovalo. Na to sta Beust in Herbst dvonieče podučila, da je to načelo že bilo prejeto v adresi, kar si naj tudi tisti poslanci zapomnijo, ki mislijo, dajeadresagola,,formalnost." S to postavo je dualizem dobil podzidek. Državni pečatnik Beuat je vladine misli razložil tako: Vlada se je trudila, da se od ogerske strani delegacija kakor naj hitrej odpošlje. V ta namen si je prizadevala tudi zunaj zbornice in ogerski zbor je zato hitrej postopal ker je mislil da se bo Dunajski državni zbor tudi te reči tako poprijel. Da pa to činiti inore, je vlada predlog o delegacijah predložila precej po sostanku državnega zbora. Ce pa vlada o skupnih zadevah ni predložila nobenega predloga, se je to zgodilo zato, ker takega predloga ni htela predložiti, ki bi se od ogerakih pogodeb 67-orice razločeval, da se porazumenje ne pači, onitn pogodbam pa pred ni htela pristopiti, predno se držayni zbor o 8tanju teh zadev ne prepriča in pomiri. Po uašem bi se tedaj to reklo blizo takole: Pustili smo Ogrom veljati, kar so želeli v pogodbah 67-orice, da dobimo od ondot delegacijo, in ker smo jo dobili obečano, imate potrditi, česar so Ogri zahtevali. Vse one sanjarije, da v veljavnih rečeh o premembi ustave, ker jih imate dve treljini državnega zbora prejeti, vtegnejo Slovenci, Tirolci in Poljaci biti odločivni glasi, so treznemu premišljevavcu se razkadile, ko megla ob solncu, če bere: Delegaciji se snidete v razgovor o onih stvareh, ki jih ogerski zakonik jima prisojuje vrazpravo. Vobčnemrazgovoru ni nikdo nič govoril in tako se je tudi ta postava sprejela po tretjem branju. Ni treba še posebno omeniti da so s to postavo o delegaciji vsi oziri do posameznih kraljevin in dežel propali. Bazun tega je bil na vrati Van der Strassov predlog, naj se devetorici poslancev naroči izdelati osnovo 1. društvene postave 2. postavo družbovanja. V seji dne 5. julija so bile skoro same volitve odsekov ali posebnih odborov za osnovo novih postav, prihodnja seja bo sredo 10. julija. — Kupčija s sadjem na Štajerskein. Na železnici v Gradcu so naložili štajerskega sadja od oktobra 1864 do majnika 1865 leta 85.887 centov, od tega je šlo 70.286 centov na Dunaj in 14.867 centov v Budo na Ogersko; ostalo se je odložilo na železničnik postajah v Požunu, Badenu poleg Dunaja, Sopronu itd.; 114 centov ga je šlo celo v Varšavo. — Ako se pomisli, da to sadje je samo na eni postaji (graški) iz dežele šlo na prodaj, je jjač očitno. da se ga veliko speča po svetu iu da je potem sadjereja vredua, da se je loti veliko pridnih rok. (nNovice".) — Da bi se podignola izvožnja vina iz Štajerske je gospodarska poddružnica v Mariboru poslala do vlade prošnjo, uaj se davajo darila za izvožnjo vina in mesto plače potrošene, bi se naj poravnalo z pridelovavci. Nadalje si hočejo dati prinesti pridelovavci na lastne stroške, ia tudi poddružnica gospodarska, vina za poskušnjo iz naj imenitejših, ptujih, tržuih mest, da zvejo kakošen okus ondašnji ljudje naj bolj ljubijo, da se jim lože pošljejo vina jihovemu okusu prijetna. — Celi Avstrijanski državni dolg je iznesel na koncu leta 1866 2.919,717.689 fl. a. v. od teh grejo na vsakletne obresti in plačila 123,919.536 fl. a. v. Ako se zdajni račun primeri z onim od konca leta 1865, se vidi, da se je dolg zadnje leto, v kterem je res bila velika in nesrečna vojska, za 387,634.540 fl. a. v. povekšal. Madžarski gospodje so začeli proti Hrvatom nastopati s neslišano energijo (srčnoatjo). Tako se čuje iz zanesljivega vira, da bosta tudi službo zgubila dvorna svetovavca Utješenovič in Radivojevič in še mnogi drugi viši vradniki hrvaški. Poprek sežejo nove dualistične naredbe na takovo polje, na kterem jih ne bi bili nikdar iskali. Baron Sokčevič ni več ban brvaski; na mesto njega je imenovan civilni locumtenena Levin baron Rauch, znani privrženec inadžarske stranke. Tudi še neke druge službe so dobili možje madžarske stranke. Za vojaškega poveljnika na Hrvaškem je imenovan finl. Gablenz. — Groza je celo Evropo preletela, ko se je potrdila strabovita dogodba, da je cesar Maks od Juarezove vojne sodnije bil obsojea ia 19. junija vstreljcn. Vse Evropejske vlade so taki veliko žalovanje napovedale. Piše se, da je cesarja izdal ali tako rekoč Eskobedu, generalu liberalcev, prodal, jegov general Lopez, na kterega, je cesar naj bolj zaupal. S cesarjem vred je bilo vjeto 14 generalov, med kterimi so se nahajali dovolj poznani, Miramon, Mejco, Castillo, Herrera, in Kamirez, nadalje 1» obistuv, 15 obrstleitenantov, 16 kapitanov, 36 majorov in 338 častnikov; pravi se, da so skorej vsi vstreljeni in celo cesarjevi služabniki obešeni. — Belgijska kraljica in grof Flandrijski gresta v Miramare, da bi cesarico Charloto pregovorila naj bi se vrnola nazaj v Belgijo. — Sultan Abdul Aziz je iz Pariza odšel v London Pravi se, da dojde tudi na Dunaj. — Preteklo pomlad je mraz v Hrvaški in Slavoniji zlo mnogo gospodarskib pridelkov pokončaJ. Uradnije so cenile celo škoda više od jednega milijona, kar znese blizo Eedru del poprek vseb dohodkov za gospodarske pridelke v teh deželab. — Odsek za živinorejo c. k. kmet. društva v Gradcu je sledeče oglasil: ,,Da bi se živinoreja, ki je prevažna za prihodnost dežele povzdignola in naša domača živinska plemena, ki ravno niso slaba, požlabnila, je štajersko krnet. društvo sklenolo v različnih krajih dežele živinske razstave z darili osnovati." Za darila prosi tudi denarne pripomoči — Dunajčanje uamerjavajo podariti Deak-u častno meščanstvo mesta Dunaja. — Iz Zagreba se piše, da so tamo hoteli napraviti serenado iz Rima domu potujočemu, škofu Strossmajerju, gosposka to je vendar prepovedala. — V Zagrebu se bode odprla razstava gospodarskih pridelkov 26. septembra in bode trajala do 5. oktobra. — Že davno pozabljeni dr. Hlubek zopet čuti potrebo, da bi se o njem kaj govorilo. Iz tega namena menda razlaga v Lw. W. zakaj da je dasiravno rojen Slavjan, vendar le nemškutar. Ne vemo kako pride organ kmetiške družbe štajerske k poslu služiti neslanej Hlubekovej nemškutariji. To pa vemo da si g. dr. Hlubek z tem svojitn razlaganjem (kakor nekdaj v deželnem zboru) ni drugega pridobil, kakor nevoljo svojih prijateljev in — smeh svojih nasprotnikov, če je še tako srečen, da jih kaj ima. — Mu storimo tu malo veselje inomenimo njegovo ime! , — Knezoškof Lavantinski Maksimilian so došli 9. julija iz Kima donni. — V Spanjolski se je punt zlo razširil. General Prim je odSel iz Pariza domu, da se postavi na čelo puntarjev. — Iz Zagreba se piše 8. t. m. da je Eugen Kvaternik, kteri se je ravno po dani amnestiji iz pregnanstva domu vrnol, spet iz dežele pregnan. — Pred mestno hišo v Portore so postavili dva topova Ckononi) kajti se bojijo, da bi se podignol oborožen upor. Prav vgodno bivanje tamo! Stoletnica ss. Apošteljnov v Rimu(29. junija) je bila prav sijajna in veličastna, da se ni nikdo take nadjal. Okoli 100 tisoč ptujcev je bilo v večnem mestu priča, te nenavadne svečanosti; med njimi blizo 20000 duhovnih in 450 škofov. Med drugiini so sveti Oče Pij deputacijo 100 italijanskih mest sprejeli, poklonila jim je lep albuni (bukve za spominek) 25. junija 80 sprejeli papež 6000 — 10000 duboynih in jih ogovorili. Napovedan je že tudi občen crkv e n i z b o r; čas vendar, kedaj se bo ta sklical, pa še ni naznanjen. -f-afflOse-}- Solska darila. Bliža se konec šolskega leta in rodoljubi radi skrbijo za pridne šolarje, da dobijo primerne bukve za šolska darila. Posebnega priporočila so vredne bukve: ,,Umno kmetovanje in gospodarstvo" izdane po slavni c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, ki obsegajo vse dele kraetijstva lehko umevno ia obsirno popisane. Te lepe velike bukve veljajo le 80 novih krajc. pri omenjeni družbi inprig. Blazniku v Ljubljani. Po taki poti sem jih že več razširil in pozneje so si tudi brihtni naši kmetje sami nakupili te vse hvale vredne bukve. Pred vsem moramo skrbeti da se bolj in bolj razširi poduk o umni vinoreji in sadjoreji, za ktere je pri nas milo podnebje, da se prihodki težavnega kmetijskega dela pomnožijo, kar je naj več mogoče, če hočemo v vkom priti siromaštvu in revščini. častivcein našega pokojnega zgodovinarja A. Kremplj-na bode gotovo všeč zvedeti, da se njegove nDogodivšine" dobivajo z lepimi podobami vred po 70 krajc. v Gradcu pri Ferstl-nu. Tudi te bukve bi bile lepo šolsko darilo Dr. Razlag. ric", Harodno darilo. Velečastiti gosp. dr. Razlag J. je poslal 300 nP e s m a, ktere bi se naj razdelile med šolsko mladino Ilariborske okolice. Vsem školskim predstojnikom tedaj s tem naznanjamo, da dobijo te knjige pri vredništvu ,,SIov. Gospodarja". — G. Razlag je teb knjig tudi podaril 500 na koroško, 300 za okolico Ptujsko; v Primorsko 200 in v mnoge druge kraje više 600. Hvala njemu! Umetiiost jug^oslovaiislia. Gospod J. F. Mike, obrazar in povestni slikar v Zagrebu bode na svetlo dal 12 krasno litograovanih slik. Prva slika: Dolaz Hrvatah v današnju domovinu svoju godine 638. je prišla ravnokar na svetlo. Druga: Ljutovid čini savez sa Slovenci proti Frankom godine 819. pride na svetlo v dveh mesecih in tako poredoma tudi vse druge. Kdor se naroči na te podobe in plača brž pri naročilu 2 gold. za 1. in 12. sliko, prejtne vseh 12 po 1 gold. Kdor pa plača 10 gold. na enkrat, dobi celo zbirko. Cena posameznim slikam pa je 1 gld. 60 kr. Kdor si želi kupiti krasno povestnično zbirko, naj se oglasi pri izdatelju samem v Zagrebu, ali pri bukvarju Giontiniju v Ljubljani. ,,Slovenski Gospodar" priporoča krasno delo vsakemu, posebno pa čitalnicam. Za Hrempeljnov spominek so darovali. G. Flek, stolni kaplan v Mariboru, 1 fl. G. Stuhec Anton, učitelj v Slov. Bistrici 1 fl. G. Janežič, profesor v Celovcu, 2 fl.