Gospodarstvo. »••••......................................................i
Sadjarska organizacija.
Poročal pri sadjarski anketi dne 8. februarja 1920 v Ljubljani vin. inštruktor Zupane.
Sadjarstvo je brez dvoma ena najvaz-nejSih postranskih panog naSega kmetijstva, saj stoji v Stajerskem delu naSe Slovenije priblizno 6 rnilijonov sadnih dreves in se je tam v predvojni dobi letno izvazalo povpree-no 900 do 1000 vagonov sadja. Sli6ne bodo 8adjarske razmere tudi v drugih deliti Slovenije. |T celi Sloveniji pa potrebuje sadjarstvo v vsakem oziru izpolnitve.
To izpopolnitev je mogoca le v smotre-ni sadjarski organizaciji. Do sedaj ne more biti o kaki sadjarski organizaciji pri nas go-vora, saj razven par lokalnih sadjarskih dru-Stev nimarno ni6, kar bi spadalo v to pod-rocje.
Sadjarsko organizacijo bi kazalo izvrSiti v treh smerih, ki so :
1.  pouk o sploSnem sadjarstvu in s&dni uporabi,
2.  pomnozitev sadnega raaterijala,
3.  izboljSanje sadne uporabe.
Prva smer naj bi pripadala slovenskemu sadjarskemu druStvu, ki bi se naj v ta na-men ustanovilo.
Drugo smer naj bi zasledovale drevesni-carske zadruge in tretjo organizacije sadne uporabe.
Prva omenjena organizacija se naj osnu-je na podlagi druStvenega zakona, druga dve pa na podlagi zadruznega zakona.
Slovensko sadjarsko drustvo naj ima svoj sedez v Ljubljani, da ima vodstvo druStva vedno stike z vlado, oziroma s kmetijskim poverjeniStvom.
Namen slov. sadj. druStva naj bo :
1.  pospeSevati pouk o sadjarstvu in upo* rabi sadj a;
2.    izdajati spise sadjarsko vsebine in drustveno' glasilo, ter ustanoviti druStveno knjiznico ;
3.  zbirati snov za zgodovino slovenske-ga sadjarstva ;
4.  gojiti sadjarsko statistiko in poroee-vanje o sadni letini in drugih pojavih ti6o-cih se sadjarstva ;
5.    gojiti spoznavanje sadnih vrst, med temi tudi lokalnih;
6.  odlocevati pri izbiranju za naSe razmere prikledmih sadnih vrst;
7.  posredovati nabavo cepicev in sadnega semenja;
8.    prirejati sadne razstave in sadne sejme;
9.  prirejati poucne izlete ;
10.  proueevati sadne Skodljivce in pokon-eevanje teh:
11.  podpirati sadjarske poizkusnje ;
12.    pospesevati ustanovitev drevesnicar-akih in sadjarskih zadrug;
13.   pospeSevati sadjai"stvo na Solskih vrtih. ustanovitev vzornih nasadov in izbero matic-nih dreves z ozirom na dobavo semena in cepicev;
14. prepreciti nereelno trgovino s sad-nim drevjem;
IB. baviti so s vprasanjem carine in to-
vornine   za sadne  izdelke in  sadno   dievje; 10.   staviti primerne predloge   vladi itd-Da doseže drufitvo svoj   nainon,   bi   moralo :
1.   dobivati letno primerno državno podporo ;
2.  razviti žirahno agitacijo za pristop in b". pridobiti v vsakem župnijskem ali Sol-
kem okolišu primernega izkuSenega zaupnika, ki bi smotreno podpiral cilje društva.
Kar se tiče druge smeri sadjarske organizacije, to je pomnožitev sadnega materija-la, ki bi naj pripadala drevesničarskim zadrugam, je pripomniti, da je bilo v predvojni dobi drevesničarstvo v nekaterih krajih že precej udomačeno, posebno pri kmečkem naraščaju.
Stariši so prepuščali svojim sinovom del njive za vzgajanje drevesc, ki so jih, kar jih ostalo črez lastno potrebo, prodajali drugim. Na ta način se je priklonilo kmečki naraščaj k domači grudi in okrepilo veselje do sadjarstva. Vojna doba je tudi tu neugodno posegla vmes. Te male drevesnice so večinoma zginile. Kar je pa bilo kje že udomačenega, se lahko s primernim poukom zopet obnovi in spravi na zadružni podlagi v obče koristno smer.
Drevesničarske zadruge naj bi se bavile po navodilih strokovnjakov s skupnim pridelovanjem in s skupno prodajo sadnih drevesc.
Tretja smer sadjarske organizacije pa naj bi se bavila z izboljšanjem sadne uporabe.
V ta namen je potrebna ustanovitev sadjarskih zadrug, ki bi se bavile:
1.   s skupnim razpečavanjem svežega sadja in sadnih izdelkov ;
2.  s skupno napravo sadjevca in brezalkoholnih pijač;
3.  s sušenjem sadja in
4.   z izdelovanjem drugih raznovrstnih sadnih izdelkov.
Da bi pa bil tem zadrugam obstoj zasi-guran, bi moralo biti velikopotezne in imeti svoj sedež blizu prometnih središč. Nadalje bi morale imeti dobro strokovno in trgovsko izobraženo vodstvo.
* *              *•
Zamenjavanje kronskih bankovcev avstro-ogrske banke za kronsko dinarske bankovce. Z
zamenjavanjem se začne pri nas dne 16. februarja t. 1. Zamenjavali ae bodo bankovci Avstro-ogrske banke po 20," 50, 100 in 1000 K, ki so pravilno kolkovani. Te bankovce bodo po vsej Sloveniji zamenjavali davčni uradi, in sicer vse štiri vrste kronskih bankovcev, le ljubljanska dva davčna urada samo bankovce po 20, 50 in 100 K. Tisočake bo zamenjavala v Ljubljani samo finančna deželna blagajna na Krekovem trgu. Tudi podružnici Avstroogrske banke v Ljubljani in Mariboru bosta sprejemali v zameno, pa samo bankovce oo 20, 50 in 100 kron.   Od   1.
a.                     '
februarja t. 1. dalje so novi bankovci Narod-
ne banke SHS splošno zakonito plačilno sredstvo v celem kraljestvu, tako, da se s njimi plačujejo polnoveljavnc vse obveznosti, dogovorjene v kronah ali dinarjih. Upnik nima pravice zahtevati od dolžnika plačilo t kronskih bankovcih Avstro-ogrske banke ah v dinarskih bankovcih Narodne banke kraljevine Srbije. Vsakdo mora vzeti za plačilo nove kronsko-dinarske bankovce. Dne 15. marca t. 1. prenehajo biti kronski bankovci Avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 K pri nas splošno zakonito plačilno sredstvo. Ostanejo pa še nadalje v prometu kronski bankovci po 1, 2 in 10 K. Ti se bodo vzeli pozneje iz prometa. — Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v   Ljubljani.
Razdelitev veleposestev. Beograd, 17. (Izvirno poročilo.) Regent je podpisal ukaz o ekspropriaciji veleposestev v državne in komunalne svrhe in v korist zgradbe uradniških in delavskih hiš.
Preskrba Slovenije 8 sladkorjem. Odsek za prehrano objavlja: Radi nepričakovane slabe produkcije v domačih sladkornih tovarnah bo dobila Slovenija samo še enkrat majhen kon-tigent domačega sladkorja. Ta kontingent je sicer že odkazan, vendar ga doslej Še ni bilo mogoče prevzeti, ker je manjkalo gotovino za plačilo kupnine, čim bo gotovina na razpolago, pride ta sladkor in se bo razdelil sorazmerno na posamezne okraje. Ker je, kakor rečeno, odkazan le majhen kontingent, bo prišla na posameznika le mala količina. Prebivalstvo bo treba odslej preskrbovati a sladkorjem, ki se bo uvozil v prosti trgovini iz inozemstva. Trgovski krogi v Sloveniji so se že začeli zanimati za uvoz sladkorja. Tako bo ljubljanska tvrdka Anton Krisper Co-loniale (imejitelj g. ravnatelj Lilleg) koncem tega meseca, ali pričetkom marca dobila iz Trsta 40 vagonov amerikanskega sladkorja, ki ga bo v sporazumu z odsekom za prehrano razdelila na Kranjskem in Koroškem. Cena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za en kilogram. Na drugi strani dobi zveza slovenskih trgovcev v Celju ta mesec 20 vagonov sladkorja iz Čehoslovaške in s posredovanjem tvrdke Anton Krisper 20 vagonov amerikanskega sladkorja iz Trsta, ki se bo razdelil na Štajerskem in v Prekmurju. — Cena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za en kilogram. Tudi za naprej bodo morali trgovci s sodelovanjem denarnih zavodov dobavljati sladkor iz inozemstva, dokler ne bo domača produkcija tolika, da bo krila potrebo domaČega prebivalstva. Dobava sladkorja iz inozemstva dandanes ni lahka, temveč zadeva na največje težkoče. Radi visoke tuje valute je seveda tudi cona sladkorju tako visoka.