Moderna šola. Utopija iz Devete dežele. PoroSal na neit. večeru v Ljabljani Karel Wider. (Konec.) Tu obstoji učitelj, razprostre roki in pravi: ,,Poglejte, to je naša telovadnica! Ali ni pac lepa in prostrana? Vsa priroda nam je telovadišče, vse življenje — telovadba. Mar mislite, da zapiramo svojo mladino v zatoble in prašne prostore, da naj si tam utrdi svoje ude in razširi svoja pljuča ? V prostem zraku naj se giblje telo, da se mu ukrepe mišice in zjasni duh!" Eesnične so bile te besede i molčal sem; v duhu pa sem zrl tiste naše telovadnice. polue smradu in prahu in še sedaj so se mi smilili ubogi slovenski otroci. ki smo jib po 2 uri na teden mučili v teh prostorih. Sence so se jele daljšati iu treba mi je bilo hiteti. Vprašam ga torej hitro še: rAli poučujete tudi kak tuj jezik in kako?" MDa!" pravi v odgovor; rpoučujemo tudi jezik sosedne dežele, s katero nas vežejo prijateljske vezi. Dčimo ga po najboljši metodi, to je brez knjig. Venkaj gremo v prirodo, tam gledamo, opazujemo in popisujemo v tujein jeziku. Oesar ne vidimo v prirodi, to opisujemo na dobrih slikah. Učenci tvorijo stavke z že znanimi besedami, kakor jih sami hočejo. Vezani nismo na nobene od drugih oseb tvorjene stavke, učenci delajo sarai, govore, kakor jim je zrastel jezik. Pri prejšnji metodi, ki smo jo imeli in po kateri smo poučevali tuj jezik iz knjige, je govorila knjiga na mesto otrok, uSenci pa so kakor papige govorili le po kajigi. Koliko truda nas je časih stalo, da smo kak daljši in težji stavek vtrdili učencem v spomin in so dostikrat ali večinoma mehaniško ponavljali cele odstavke, razumeli pa navadno uie. Sedaj je to vse drugače. Učenec govori sam in to kakor boče, iu uspehi so splošno mnogo boljši od prej. Vrhu tega zamenjujemo svoje otroke z otroki sosedne dežele, katere jezik poučujemo V kratkem času bivanja v tuji deželi se priuče popolnoma tujemu jeziku in to hitieje, lažje in bolje kakor pri vsaki drugi metodi". ^Kakor pa poučujete čitanje v tujem jeziku ko nimate knjig?" BZa to skrbi zopet naš izborni ,,Šolski list", ki prinaša odstavke, novice, opise i. t. d. v tujem jeziku, iu sicer na vsaki stopnji takih in toliko, kolikor jih potrebujemo". nProsim še nekaj. Rad bi zvedel, kako iraate urejeno klasifikacijo in naznanila". rObeh teh ne poznamo. Klasifikacijo smo pred maogimi leti odpravili. Kaj se pa pravi pravzaprav. klasificirati ? V par tesoih razredov spraviti vse učence, to je namre.6 njih znanje v posamezuih prednaetih. Kaki dvomi so nastali čestokrat, ali damo učencu dobro ali zadostno. zadostno ali nezadostno! Koliko krivic se je tu zgodilo, posebno pri površni klasifikaciji ali pri preobilem številu uče^cev. Najprej smo hoteli temu odpomoči na način, da smo izdajali šolska naznanila le dvakrat v letu. Poznpje smo odpravili tudi to. Mi le poučujerao in izpraševaje topet iznova učimo, oziroma že znano utrjujpmo. Nam je glavna stvar, da učenec nekaj zna, ne pa da dobi dober red. Učenei slnde z mnogo vfčjim veseljpm pouku in ker se ne boje slab^ga reda. odgovavjajo bolj pogumno na moja vprašaoja Šola je postala živahen parlament, kjer se križajo vprašanja in odgovori; vzgoja in pouk se je prilagodil življenju, mi užimo za življenje, ne pa za pohvalo iu grajo ali ra dobre in slabe rede, kar jn eno in isto. Zavest, da je učenec dobro odgovoril na učiteljHvo vprašanje ali pa da je spravil součence s svojim vpraianjem v zadrego, ta zavest je zanj bodrilna in zadostujoča u nAli pa veste potem, jeli učpnec sposoben ali neposobea ia višji razred?" ,Po tem niti ne vprašamo! Pri nas nobeden učenec ne pojjavlji razieda Po svoji individualnosti, po svoji nadarj^nosti iu pndno-ti pridobi vsak ueenec vp6 ali manj, gotovo pa toliko, da more v naskdujem višjem razredu slediti pouku. In nazadnje, kdor piidobi zaradi svoje boljše nadarjenosti ali pridnosti več, ta je po izstopu iz šole bolj usposobljen za življenski boj in tudi doseže višjo stopnjo življpnske ugodnosti, DJemu se godi bolje kakor dmgim. In to je tudi prav! Po nadarjeuosti in usposobljenosti naj se razdele ugodne službe v življeuju, ne pa po dobrih redih Ko prestopi ueenee v življnojp, v prakso, takrat se vidi, kaj razume in koliko zna in za katero stroko je sposobnejši in se ga uvrsti tja, kamor sodi in na tisti klin službene lestve, za katprpga se usposobi Pri natančni kla.-sifikaciji iz raznih prpdmptov se je često pripntilo, daje marsikateri mlad človek zaostal v šoli, na primer zaradi neznanja prirodoslovmh ?ed. Iq baš tisti človek ni potreboval v življeDJu teh ved čisto nič, pač pa vse kaj drugega. Temu človeku se je na ta načm zgodila velika krivica, ker se ga zaradi slabega r^da ni pustilo k boljši službi v življVnju: bil je slab učenee, padel je iz tega in tega predmeta ia basta. Naprej ni mogel, zaostal je ua nekaki srednji stopnji izobrazbe, iu vzgojevali smo si izobražen proletarijat, ki je bil le na kvar človpški družbi. Po našem sistt-mu pa se vsak posameznik sam kvalificira iu življenje samo ga uvrsti tja, karncr sodi. Tera potom srao dospgli, da je vsak zadovol|en s svojim stanom in izginili so tisti npzadovoljneži iz človeške družbe, ki jim je glavna naloga, delati na preobratu obstnječih življenskih razmer. Dpam, da smo dosegli svoj smoter: ustvariti srečne in zadovoljne stanove in s tem trdno podlago družini, občini in deželi". Nisem ga sicer popolnoma razumel in lad bi še ranogokaj zvedel v tej res moderuo in praktično. urejeni šoli. A žal, mudilo se mi je. Zahralil sem se najpresrčneje devetodeželskemu učitelju, mu stisnil prav kolegijalno desnico in se obrnil od ujega, da nastopim daljno pot v svojo domačijo. V tem hipu nii šine še neka misel v glavo. Obruem se k njemu z vprašanjem: nPovejte mi še, kdo vzdržujete po mojih mislih drage šole iu kako ste plaeani učitelji te srečne dežele?" -Verujem vam, da vas zanimata ti dve vprašanji. Šolo plačuje dežela. Starši iiimajo nikakih izdatkov za šole razen skupnih davkov, ki so pri nas jako nizki. Naša dežela je tudi financijelno tako moderno urejena, da pride na posameznega deželana primeroma majheii odstotek skupuih izdatkov. V prvi vrsti imam omeniti, da nimamo tistega dragega vojaštva, ki po drugih deželah požre milijone in ne dovoli, da bi prišla na površje ljudska izobrazba, potrebna za delavske, obrtne, trgovske iu druge stanove. Mi smo nevtralua dežela kakor vse sosedne dežele in se nam zaradi piijateljskih vezi ni bati vojne. Vrhutega je naše obrtuištvo, industrija in trgovstvo, kakor tudi kmetijstvo skoraj na vrhuncu dovršenosti in prinaša deželi ogroranih dobitkov. Zaraditega so davki raajhai in vendar ostaue vsako leto velik preostanek v dežekkem budgeju, ki se večinoma porabi za izobrazbo. Iz tega preostanka se izplačuje ves šolski aparat, ki je precej drag, kakor ste sami prej omenili, ki pa vrača deželi stotero posojeni kapital. ker se po splošni in pametni Ijudski in stanovski izobrazbi množi narodova blaginja. Pri tem pa odpade tudi precejšnji procent na u.iteljstvo, ki je plačano tako, da si sme vsak deželan iz Devete dežele šteti v čast, biti vsprejet med ljudsko učiteljstvo". ^Srečno učiteljstvo, srečna dežela!" sem vzkliknil, še enkrat stisnil ruko svojeinu tovarišu iu jo, sprernljan od tega do vrat, hitro odkuril po cesti vun h mesta. Mraeilo se je že, ko sem puščal zn sebo zadnje hiše tega mesta in pošteno me je skrbelo, kako in kdaj pridem v svojo nebeško domačijo. Nočern vas dalje mučiti s svojimi spomini s tega potovanja; rečem samo toliko, da sem jo srečno in v pravem easu prijadial skozi zemski zrak in vesoljni eter mimo nebeških teles naravnost pred vrata nebeške doinačije, ki mi jih je moj prijatelj sv. Peter hitro odprl, veseleč se, da sem o pravem času, zdrav in brez zamude dospel s svojega izleta nazaj.