THOUGHTS
» 1« (THOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za 111 IS 11 vers)co jn kuitumo življenje Slovencev v Avstraliji ♦ Ustanovljen (Established) leta 1952 ♦ Publishedby Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji ♦ Urednik in upravnik (Editor and Manager) p. Ciril A. Božič, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 »Ureja (Production Editor) in računalniški prelom Marija Anžič ♦ Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kew, Vic. 3101 ♦ Tel. (03)9853 7787 ♦ Fax (03) 9853 6176 ♦ E-mail: misli@infoxchange.net.au ♦ Naročnina za leto 2002 je 20 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 50 dolarjev ♦ Naročnina se plačuje vnaprej ♦ Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji ♦ Rokopisov ne vračamo ♦ Prispevkov brez podpisa ne objavljamo ♦ Za objavljene članke odgovarja pisec sam ♦ Vnašanje in priprava strani (T^ping and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 ♦ Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 ♦ Tel. (03) 9387 8488 ♦ Fax (03) 9380 2141.	ISSN 1443-8364
BOŽIČNE DECEMBERSKE MISLI prazničnega 50 - letnika prinašajo v Vaš dom veliko sporočilo razsvetljene betlehemske noči: Danes vam je rojen Zveličar, ki je Kristus Gospod. Prav lepo nam to veselo sporočilo predstavi v uvodnem članku naš pater Niko Žvokelj, rektor čudovite božje-potne cerkve v Novi Štifti na Dolenjskem. Ob zahvali naj bo tudi njemu izrečeno vabilo, da pride kaj kmalu spet v naš in njegov Melbourne. Misli praznujejo svoj zlati jubilej - 50 let že obiskujejo slovensko srenjo pod Južnim križem. Dne 25. januarja 2002 bodo dopolnile svoje zlato in začele 51. leto. Še naprej ostanite reden in zvest naročnik te naše vezi. Na uredništvu smo veseli, da kljub dolgi matici pokojnih še vedno lahko vpisujemo nove naročnike. Marija pravi, da smo v zadnjih treh mesecih vpisali deset novih naročnikov. Hvala Vam za zvestobo.
V	tej številki imate tudi KOLEDAR ZA LETO 2002, ki naj Vam pomaga loviti čas.
Naj bo zares prazničen ta čas! Naj z Božičem prodira svetloba večnosti na naše obličje in prižiga v očeh mnogih radost luči.
Bog živi!
p. Ciril A. Božič
Glasba iz Baragove knjižnice
NOVE KASETE	CENA	$12
NONET CERTUS - Ave Marija
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Vse življenje same želje
ANSAMBEL LOJZETA SLAKA - Na vseh straneh sveta
IZTOK MLAKAR - Štorije in baldorije
ZLATKO DOBRIČ - Sedem dolgih let
PETER BREEN - Rainbovvs in the Rain
VESELA JESEN - 25 let zlate štajerske popevke
BIG BEN - Največji uspehi
ALPSKI KVINTET - Ave Marijo zvoni
VELIKONOČNE PESMI
BRATJE IZ OPLOTNICE - Pesem nikoli ne umre
SIMONA VVEISS - Mati
NACE JUNKAR - Slovenski mornar
BRANE DRVARIČ - Ostani z mano
NONET CERTUS MARIBOR - Slava tebi, Slomšek škof
ANSAMBEL HENČEK - Moje uspešnice
DESETI BRAT - Pelin roža
LJUBLJANSKI OKTET - Slovenija moja dežela
OTO PESTNER - Ciganska kri
MAGNET - Polnočni poljub in največje uspešnice
NOVO! SESTRE KLARISE - Marija Mati moja CENA $6
NOVE ZGOŠČENKE (CD)	CENA	$22
ANS. BRATOV AVSENIK - Zvezde na nebu žare - Srečno! MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncert ob 20-letnici KOMORNI ZBOR AVE - Eno dete je rojeno SLOVENSKI OKTET - The Mastersingers of Slovenia DOMAČI FANTJE - Ansambel zlata harmonika PETER LOVŠIN - Hišan nasprot sonca MARIBORSKI OKTET - Jaz bi rad rdečih rož ANTON MARTIN SLOMŠEK - Drobtinice NOVO! SESTRE KLARISE - Marija Mati moja CENA $12
Slika na naslovnici je delo melbournske umetnice ZORKE ČERNJAK.
misli
Leto 50, številka 12	^
DECEMBER 2001 v5«
O*
Luč Resnice
- p.Niko Žvokelj	- stran 289 Svetonočno razmišljanje
-Jože Urbanija	-stran 291
Vrača se! Božična zgodba
- John Cennick	-	stran	292
Kot pred 50 leti - iz Lemonta
- p. Metod Ogorevc	- stran 293 Pax et bonum - Mir in dobro
-dr. Edi Gobec	-	stran	294
Sveta Družina Adelaide
- p. Janez	-	stran	297
Sv. Rafael Sydney
- p. Valerijan	-	stran	300
Vaši darovi	-	stran	302
Maksim Gaspari na razglednicah Triglavski narodni park
- Ciril Velkovrh	-	stran	303
Sveti Frančišek Asiški
- Marija Kmetova	- stran 304 Sv. Ciril in Metod Melbourne
- p. Ciril	-	stran	306
Izpod Triglava	-	stran	308
lz naših misijonov	- stran 313
Križem avstralske Slovenije
-stran 314
K matici pokojnih	- stran 315
Kotiček naših mladih - The Comer - Andrevv Bratina	- stran 318
LUČ RESNICE
• v v p. Niko Žvokelj, Nova Štifta na Dolenjskem
VSE ČLOVEŠTVO JE V PRIČAKOVANJU. Da bi zavladal mir, kjer je vojna. Da vznikne razumevanje, kjer je sovraštvo. Da bi lačni in brezdomci bili le spomin. Veselje naj bi vladalo nad žalostjo, upanje naj bi premagalo obup. Temo naj bi premagala luč. Mladoporočenca iščeta dom, mlada družina pričakuje svojega prvorojenca. Otroci pričakujejo ljubezen, ostareli pozornost, poslovneži uspeh, politiki slavo.
Ves svet žari v lučkah, od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Mesta in vasi tekmujejo v bogastvu okraskov ter ponudbi bolj ali manj posrečenih daril. Množice se pretakajo po ulicah od izložbe do izložbe. Vsi potrpežljivo čakajo ob prodajnih pultih in brez jeze stojijo v vrstah pred blagajnami. Čeprav je račun velik in se bo treba čemu odreči, z nasmeškom vlečemo kreditne kartice in gotovino, saj je vendar “CHRISTMAS TIME”. S fantazijo si pričaramo od veselja in pričakovanja razžarjene obraze otrok, staršev, starih staršev, prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev. Zabave si sledijo po tekočem traku v službi, pri sosedih, prijateljih, doma. Celo St. Vincent de Paul in Salvation Army poskrbita za reveže in brezdomce. It s party time!
Povsod vendarle ni tako. Nekje je suša uničila skromen pridelek in pognala tisoče v lakoto. Otroci morajo za dolar na dan tkati preproge bogatim. Begunci zmrzujejo pod šotori in po vsem svetu iščejo zatočišča. Lačne matere si trgajo od ust, da bi nahranile svoje otroke. Pijani in zadrogirani se pod mostovi tepejo, da bi bili bliže ognju. Žena z otroki beži k sosedom, da se izogne nasilju.
In vendar je to isti svet, ista zemlja.
Vsi pozabljamo zakaj pričakovanje, veselje. Ker v temo obdan svet prihaja luč Kristusovega rojstva. Bog je videl, da človeštvo beži v prepad, v obup. Zato je poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi svet odrešil in pokazal svojo
ljubezen. Bog ni škodoželjni opazovalec človeške prevzetnosti in brezvestnosti. Sklonil se je nad zemljo in prepričuje ljudi, naj vendar poskrbijo, da bo svet boljši in življenje pravičnejše za vse.
Če je tri modre vodil iz daljne dežele v Betlehem, pastirje v štalo na betlehemskih poljanah, angele k oznanjenju Božje slave in miru, zakaj ne bi tudi nam prižgal LUČ RESNICE.
Bistvo božičnega časa ni “Father Christmas”, ampak učlovečeni Bog. Božič rji družinski praznik kar tako, da je en dan posvečen tudi družini, ampak ker novo življenje ljudi v družini združuje, prinaša toplino in nežnost, radost in smeh. Saj je na mestu obdarovanje in pozornost, toda če ni v družini spoštovanja, razumevanja in razgovora, če ni ljubezni, so vsa darila odveč, zgubijo smisel.
Zakaj so pastirji prišli k novorojenemu Božjemu sinu na betlehemskih poljanah in pokleknili pred Njim? Ker so bili preprostega srca. Niso bili neumni in nerazgledani. Prav nasprotno, srečali so se z učlovečeno Božjo ljubeznijo In prav so imeli, saj se je zanje in za ves svet darovala na križu. Zato, da bi človek spoznal kako je Bog pripravljen storiti vse, da bi človeka prepričal o vrednosti življenja, smiselnosti verovanja, neomajnosti zaupanja in brezmejnosti ljubezni.
Čudoviti so moji spomini na melbournsko dvorišče v Božični noči. Od vsepovsod so prihiteli rojaki ta večer\ Tako slovesno in mehko je bilo. Slovenska božična pesem se je razlegala. Kdor je znal vsaj nekaj besed, je prepeval. Zdelo se mi je, da so celo jaslice v votlini oživele.
Po maši stiski rok:
"Vesel, blagoslovljen Božič!”
Vsak je odšel domov, da bi tam, ob svojih jaslicah občutil spokojnost Božične noči. Trenutek, ko človek ne more biti zver. Naj traja večno. Naj bodo vsi ljudje prijazni in dobri, spoštljivi in razumevajoči, preprosti in iskreni.
Lepo zveni ‘Silent night’, vse lepše se sliši ‘Sveta noč’, za vse narode in vse ljudi dobre volje pa: “rojen je Rešenik. ” Dragi prijatelji, želim vam vere, da je rojen tudi za vas.
Na praznik svetih treh kraljev, 6. januarja letos, je p. Vaierijan Jenko dopolnil 75 let.
SVETONOČNO RAZMIŠLJANJE
Saj ni mogoče! Bog, da bi postal človek? To je nerazumljivo!
Vsaka velika ljubezen je tistim, ki nikdar niso resnično ljubili, nerazumljiva.
Razdalja med Bogom in človekom je prevelika, je neskončna. Nemogoče jo je premostiti!
Enako velika in neskončna je tudi ljubezen Boga do človeka! Premostila je to razdaljo.
O Bog, stopil si k nam, med nami si. Ali nisi šel predaleč?
Ne, zate, samo zate bom to storil ponovno. Takrat, ko boš sosedu za letošnji božič iskreno stisnil roko, bom jaz sredi med vama.
Jože Urbanija
...in Božič si tudi li
kadar izraziš svoje začudenje, kadar delaš za mir; kadar se smeješ, kadar pomagaš drugemu postati svoboden, kadar si li sam svoboden, kadar ljubiš v tišini in samoti, kadar trpiš z drugimi, kadar si srečen z njimi, kajti takrat se Bog rojeva v lebi in okrog Zebe.
lo naj bo, drage bralke in bralci Misli, letošnje božično voščilo uredništva in uprave, vsek Vašik duhovnikov, sodelavcev in posinovljenik misijonarjev za Božič 2001 in vse žegne neba vMovem letu 2002!
A}aj Bog blagoslavlja vse Vaše in naše napore. Bog živi!
Božična zgodba VRAČA SE!
Nekega decemberskega jutra je v moj poštni nabiralnik padla božična voščilnica brata iz Avstralije. Kakor zmeraj, sem nestrpno brala njegovo vsakoletno pismo z druge strani zemeljske oble. To leto je bilo nekaj posebnega: »Zdaj pa odpri oči! To je novica, ki si jo čakala! Prihajam domov! Vzel sem letni dopust in kupil letalsko vozovnico. Pridem junija in ostanem v Angliji cele tri tedne.«
Znova in znova sem prebirala te besede in razmišljala. Kaj vse se Jbo spremenilo. Toliko misli je rojilo v moji glavi: ‘sedemnajst let se nisva videla! Kakšno bo ponovno srečanje? Ali bova po vsem tem času drug drugega prepoznala? O čem se bova pogovarjala? Kaj bova delala?’
Brat je prišel. Prepoznala sva se. Ko sva se srečala, sva bila sprva brez besed. Le toplo sva se objela. Potem pa sva si imela veliko povedati. Navsezadnje je bilo treba nadoknaditi novice za sedemnajst let, kakor tudi obujati spomine na veliko stvari iz otroštva.
Veselo novico, ki jo imamo pred očmi v adventu, najdemo v božjem ‘pismu od doma’, kakor je sv. Avguštin rad imenoval Sveto pismo. Novica je tale: Jezus se vrača, da bi nas vzel s seboj in da bi za vselej ostali z njim.
Zakaj sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki še živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v višavo Gospodu naproti: tako bomo zmeraj z Gospodom. S temi besedami se torej tolažite med seboj (1 Tes 4, 16-18).
Gospod Jezus, včasih se mi zdi prelepo in kar ne morem verjeti, da se dejansko vračaš po nas, da bi bili s teboj. Drugekrati pa, priznam, se mi življenje na zemlji zdi tako lepo, da si tvoje vrnitve še ne želim. Odpusti mi, dragi Gospod, mojo omahljivost in mrzloto. V tem adventu me napolni s svetim strahom, ko se znova poglabljam v skrivnosti tvoje besede, ki nam zagotavlja, da se boš vrnil, in hočeš, da bomo pripravljeni. Podeli mi torej odločnost, da spremenim svoje življenje in bom pripravljena, da te radostno in hvaležno pozdravim, kadarkoli prideš. Pripravljena tudi na to, da pustim vse in pridem k tebi.
Prihaja, glej, kot luč izza oblaka, nekoč za izbrane grešnike ubit; ob njem na tisoče svetnikov čaka, da z njim zaraja v zmago slani svit.
Aleluja, aleluja,
Prihaja Kristus pravdo nam delit.
John Cennick, Charles Wesley in Martin Madan
KOT PRED PETDESETIMI LETI - IZ LEMONTA
S pismom se je oglasil pater Metod Ogorevc
Dragi sobratje frančiškani in rojaki!
Sredi novembra sem dobil prtljago, kije prišla z ladjo. V zadnjih dneh in tednih pred odhodom nisem imel veliko časa, zato sem šele sedaj pregledal in prebral vso pošto, v kateri ste mi mnogi zaželeli srečno pot. Po tej poti vas želim pozdraviti in se vam zahvaliti. Naj vam nadrobim še nekaj utrinkov.
Iz Melbourna sem odšel petega septembra. Najprej sem se ustavil v Singaporeju, kjer sem imel na razpolago ves dan in sem šel na brezplačni dveurni ogled mesta. Isti večer sem imel polet v Bombay. Možakarja, ki sta me prišla iskat, sta imela star avto, ki smo ga rinili po makedamskem letališkem parkirišču, daje vžgal. Celo policaj, ki je delal red, nam je pomagal. Naslednje dopoldne sem imel polet v Goa (nekdanja portugalska kolonija na zahodni obali Indije), kamor me je povabila indijska družina Fernandes. Dva tedna so živeli v Baragovem domu in so me povabili na obisk k njim, “če bom imel kdaj priložnost”. Stari del Goe je veljal za Rim vzhoda. Številne cerkve so tam, sv. Frančišek Ksaverij, misijonar od Indije do Japonske, je tam pokopan itd. Po petih dneh, v katerih sem doživljal izredno gostoljubje Indijcev, sem s Sahara Airlines poletel v New Delhi, potem pa z Austrian Airlines na Dunaj in v Ljubljano. Na Brniku smo pristali 11. septembra, ravno ob tisti uri, ko se je v New Yorku zaletelo prvo letalo. Po treh tednih med sorodniki, sobrati in prijatelji, sem šel spet na pot. Preko Dunaja sem šel najprej na obisk k p. Krizologu v New York, mojemu novomašnemu pridigarju. Šel sem pogledati tudi na mesto katastrofe. Približati se je bilo mogoče približno na sto metrov. Odvažali so ruševine, ulice okrog WTC-ja pa so zaprte.
Vsepovsod po New Yorku je policija, redarji in vojska.
Iz New Yorka sem šel za nekaj dni še v Johnstovvn, kjer sem bil eno leto, preden sem prišel v Avstralijo. Tudi tam je sedaj en sam frančiškan. Skupaj sva se udeležila dvodnevnega seminarja za duhovnike, ki ga vsako leto organizira škofija. Letos je bil seminar o pripravi zaročencev na poroko. Desetega oktobra zjutraj sva se z avtom odpravila v 800 km oddaljeni Chicago in Lemont.
Prvi vtisi tukaj so dobri. Pripravljen sem bil na slabše. Sobratje so prijazni in ustrežljivi. Prijetno je biti spet v redovni skupnosti, čeprav je razlika v letih občutna. Osem nas je v samostanu: p. Kalist je najstarejši, devetdeset let, za njim p. Beno, ki je bil s p. Klavdijem dve leti v Avstraliji, sedeminosemdeset let,... Ozemlje slovenskega verskega središča je ogromno, okrog 50 hektarjev površine z velikim samo-stanom, romarskim domom z več kot 100 posteljami, frančiškanskim pokopališčem (tudi škof Rožman je tu pokopan). Slovenska skupnost je manjša kot v Melbournu, moj vtis pa je, da je zelo dejavna in enotna. V slovenski šoli imajo okrog petdeset otrok in odraslih. Slovenska narodna župnija je bila v Lemontu ustanovljena šele pred šestimi leti. Prej so imeli dve slovenski župniji v samem Chicagu, kjer je bilo pred leti veliko Slovencev, počasi pa so se odseljevali na obrobje velemesta, kjer so si kupili zemljišče in zgradili hiše. Na zemljišču tukajšnjega verskega središča so Slovenci ob podpori frančiškanov zgradili kulturni center v katerem se vrstijo prireditve in praznovanja (skupna in zasebna kot npr. poročne gostije), prostor pa oddajajo tudi tujcem.
V	lepem spominu ohranjam Avstralijo, posebno Melbourne, kjer sem se veliko naučil in imel veliko dobrih sodelavcev.
Včasih čutim “domotožje” po Avstraliji, na
splošno pa se tudi tukaj počutim doma. “Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,” pravi psalmist in se strinjam z njim.
Hvala vsem, ki ste organizirali poslovilno prireditev (za patra Cirila pa dobrodošlico) v nedeljo, drugega septembra, in v torek, četrtega, tik pred odhodom, ter za vse darove in dobre želje.
Vsem želim blagoslovljene božične praznike ter zdravja in zadovoljstva v novem letu.
p. Metod
Pogled na Kew kakor ga vidijo ptice
PAX ET BONUM - MIR IN DOBRO
Odmev iz Amerike - dr. Edi Gobec
Sinovi sv. Frančiška so med drugim znani tudi po enem naj lepših pozdravov: Pax et bonum -Mir in dobro! Ta pozdrav sta avtorici Draga Gelt in Veronika Ferfolja posrečeno izbrali za naslov zajetne knjige (384 strani), ki so jo v proslavitev 50-letnice delovanja slovenskih frančiškanov v Avstraliji izdala slovenska verska in kulturna središča v Avstraliji. Povabili so me, naj bi za Misli napisal “oceno” te nove knjige.
Kar slišim pokojnega patra Bernarda, ki bi najbrž hudomušno protestiral, da profesorji morda res ocenjujejo študente, beseda “ocena” pa je gotovo previsoka, ko gre za spoštovane kolegice ali kolege. Prav tako mislim tudi jaz. Vsekakor pa to pomembno delo naših
avstralskih “kolegic” zasluži prenek spodbuden odmev, med slednjimi tudi našega iz Amerike.
Razveselil sem se prednaročene knjige. Res meje nekaj noči prikrajšala za spanje, meje pa zato obogatila za preneko dragoceno spoznanje.
Lep jedrnat uvod “Knjigi na pot” je napisal p. Metod Ogorevc OFM, takrat še voditelj Verskega in kulturnega središča sv. Cirila in Metoda in urednik mesečnika Misli v Kew. Melbourne, ki od začetka oktobra dalje s sebi lastno delavnostjo in podjetnostjo vodi frančiškansko središče na ameriških Brezjah v Lemontu. Pater Metod pove, da je kronika Slovencev v Avstraliji zamisel in dolgoročni načrt neutrudne Slovenke in vsestranske kulturne delavke Drage Gelt, ki je za projekt
pridobila še zgodovinarko Veroniko Ferfolja in številne druge sodelavce. Sicer je res, da tudi v tako obsežni monografiji ni mogoče zajeti bogastva redovnikov in redovnic v celoti, vendar je uvodničar vesel, da si je skrbno in dolgotrajno zbiranje podatkov po tej knjigi utrlo pot do čitateljev. Goto-vo se skupaj s patrom Metodom tega kulturnega podviga veselijo tudi številni slovenski rojaki v Avstraliji. In z njimi smo ga veseli tudi Slovenci širom po svetu, saj nam knjiga zelo lepo prikaže pol stoletja življenja, garanja, žrtev in uspehov dobrih patrov in redovnic ob zglednem sodelovanju versko in narodno zavedne slovenske skupnosti v Avstraliji.
Na vprašanje, kako so se slovenski frančiškani znašli v Avstraliji,na začetku knjige odgovarja p. Stane Zore, slovenski frančiškanski provincial iz Ljubljane: “Sveti Frančišek je brate pošiljal po svetu, da bi živeli med ljudmi in z zgledom in besedo prinašali oznanilo Jezusa Kristusa. Tako so tudi slovenski frančiškani odhajali k ljudem, k Slovencem v Avstralijo, da bi z njimi delili radost in bremena življenja.”
Vsa knjiga nam v besedi in slikah prikaže prav to: kako frančiškanski redovniki in redovnice delijo veselje in v veliki meri tudi bremena s slovenskimi rojaki, za dobro mero pa še s pripadniki drugih narodnosti. Ob njihovi gorečnosti in požrtvovalnem sodelovanju rojakov rastejo Slovenska svetišča in narodna in kulturna središča, društva in ustanove, Slovenske šole in knjižnice, predvsem pa zavedno versko in narodno občestvo Slovencev, ki živijo tako daleč od domovine in vendar umreti nočejo in umreti ne smejo. Razume se, da se povsem pravilno sočasno in vzporedno razvijajo tudi svetni narodni domovi, društva in ustanove, ki so skupaj z v tej knjigi opisanimi verskimi in kulturnimi
središči pričevalci in poroštvo slovenske trdoživosti na peti celini.
Dragocena kronika nam poleg frančiškanov predstavi še tri škofijske duhovnike: občasnega obiskujočega misijonarja dr. Ivana Mikulo in v Sydneyu rojenega Edvarda Sedevčiča (Sedevic), ki župnikuje v Bonnyriggu, ter v Melbournu rojenega Štefana Krampača, ki so ga naši avstralski rojaki kot salezijanca poklonili slovenski Koroški. Glavnina knjige pa nam s kratkimi slovenskimi in angleškimi življenjepisi in s slovenskimi pričevanji, spomini in ponatisi predstavlja osemnajst frančiškanov, ki so se s svojim požrtvovalnim delom neizbrisno vpisali v zgodovino Slovencev v Avstraliji in s tem tudi v vseslovensko in avstralsko zgodovino. V vrstnem redu po letnici prihoda zaživijo pred nami zaslužni patri: Beno Korbič in Klavdij Okorn, Rudolf Pivko, Bernard Ambrožič, Bazilij Valentin, Odilo Hajnšek, Valerijan Jenko, Stanko Zemljak, Filip (Inocenc) Ferjan, Bernard Goličnik, Lavrencij Anžel, Janez Tretjak, Ciril Božič, Tone Gorjup, Niko Žvokelj, Tomaž Menart, Metod Ogorevc in Filip Rupnik.
Po posvetilu sestre Marije Kadiš, slovenske provincialke frančiškank Brezmadežnega spočetja, se v knjigi srečamo tudi s šestnajstimi sestrami, “ki so pomagale ohranjati narodne, kulturne in verske vrednote Slovenskih priseljencev in njih potomcev”. Te pionirke krščanske ljubezni so: Romana Toplak, Silvestra Ifko, Ema Pivk, Hilarija Šanc, Pavla Kaučič. Monika Antolin, Ksaverija Jerebic, Maksimilijana Kaučič, Mirjam Horvat, Marija Kadiš, Marjeta Domanjko, Majda Kadivnik, Žalika Svenšek, Petra Kropič in Francka Žižek.
V	ta osrednji okvir nam pisateljici s pomočjo skrbno zbranega arhivskega gradiva in sodelavk ter sodelavcev, ki jih imenoma
navajata tudi že na začetku knjige, naslikata živo podobo skupnosti, od prvih snovanj pred
50	leti in gradnje cerkev, verskih središč, šol in knjižnic, preko krstov in porok, obiskov cerkvenih dostojanstvenikov (škofov dr. Ambrožiča, dr. Šuštarja, msgr. Urana in dr. Krambergerja), nastopov slovenskih šol, plesalcev, pevcev in glasbenikov, tiska in kulturnih spomenikov (npr. Benkove čudovite mozaične upodobitve sv. Cirila in Metoda) in “ko sonce zahaja” še kratek prikaz življenja v vzorno urejenem Domu počitka Matere Romane ter nazadnje pogrebov. Drug za drugim je na Avstralski božji njivi leglo k zasluženemu počitku tudi več požrtvovalnih patrov in sester, ki s svojim zgledom in priprošnjo bodrijo k vnetemu nadaljevanju svojih naporov vse rojake, ki še živijo, delajo in ohranjajo slovenske verske in narodne vrednote.
Pristop k podajanju snovi je pester: Besedila avtoric v slovenščini s kratkimi povzetki v angleščini, primernimi citati iz tiska in kronik in s spominski zapisi prijateljev in znancev, skupaj z bogastvom slik, se strnejo v dragocen in zanimiv prikaz slovenskih patrov in sester in širše slovenske versko in narodno zavedne skupnosti v Avstraliji. Knjiga ni le zanimivo in dragoceno pričevanje, kaj vse je avstralska Slovenija doživljala in ustvarjala v prvem polstoletju, od 1951 do 2001.
Je tudi spodbuda vsem Slovencem v Avstraliji in kjerkoli drugod po svetu, da ob zgledu dosedanjih, v tem delu opisanih vzornikov, tudi v bodoče ne smemo omagati.
Z bogato vsebino in že z naslovnice pa pomenljivo
kliče vsem ljudem dobre volje:
“Pax et bonum - Mir in vse dobro!’’
Naše iskrene čestitke vsem patrom in sestram, vsem avstralskim Slovencem in še posebno avtoricam Dragi Gelt in Veroniki Ferfolja ter njunim sodelavkam in sodelavcem. Lepo bi bilo, da bi po knjigi s hvaležnostjo, ponosom in ljubeznijo segli ne le v Avstraliji, ampak tudi drugod v izseljenstvu, zamejstvu in domovini. Zdi se mi, da bi bila v domovini še prav posebno koristna tistim, ki so zaradi vzgajanja v komunističnem enoumju tako negativno usmerjeni do Cerkve. Ta knjiga jim nevsiljivo nudi prepričljiv dokaz, koliko dobrega storijo in kako nepogrešljivi so tudi za slovensko preživetje ter slovensko narodno zavest in kulturo naši duhovniki, redovniki in redovnice.
Dr. Edi Gobec Slovenian Research Center of America
P. Filip Rupnik, po letih služenja v Avstraliji najmlajši frančiškan, je letos 8. februarja praznoval svoj 70. rojstni dan. Poleti mu je v Sloveniji nazdravljala vesela družba.
v,	p. Janez Tretjak, OFM
SV* družina	Holy Family Slovenian Mission
51	Young Ave, W. Hindmarsh
ADELAJDE	SA 5007
Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 2903
NA PRAZNIK JEZUSOVEGA ROJSTVA se bomo skozi advent pripravljali ob petkih zvečer - ob 7. uri bo najprej rožni venec, litanije v čast Materi Božji, zatem sveta maša, zadnjih devet dni pred Božičem pa bo v naši cerkvi devetdnevnica s pričetkom ob 7.uri zvečer. Vse te dneve bo priložnost za božično spoved pred mašo!
Za polnočnico so posebej vabljeni otroci k procesiji z lučkami. Od 11.30 pa do polnočne maše boste lahko prisluhnili lepi božični pesmi. Na sam božični praznik bo sveta maša kot običajno ob 10. uri.
Na praznik prvega mučenca svetega Štefana 26. decembra pa ob 9. uri dopoldne -po maši blagoslov vode in soli. Prav je, da ta blagoslov ohranimo, saj verniki tudi danes uporabljamo blagoslovljeno vodo in sol. Voda je namreč eden od pomembnih simbolov, ki spremlja človeka v vsakdanjem življenju in pri bogoslužju. Sol je kot simbol manj znana, vendar jo radi pomešamo k vsakdanji hrani.
V	četrtek, 27. decembra, sveti Janez evangelist: ob 9. uri sveta maša in blagoslov vina. Blagoslov vina v čast svetemu Janezu evangelistu je že stara navada. Vino je podobno kot kruh “sad zemlje in dela človeških rok”, torej znamenje sodelovanja človeških moči z nadnaravnimi, božjimi silami. Je znamenje enosti in povezanosti, saj je v eni kapljici vina združen življenjski sok mnogih grozdnih jagod. Vino je praznična pijača in kot taka velja v
Svetem Pismu za podobo obilja in veselja. Zaradi svoje rdeče barve in moči, ki jo ima, je simbol krvi in v zvezi s tem tudi simbol življenja.
V	petek, 28. decembra, spomin nedolžnih otrok, ki so prvi dali življenje za Jezusa. Sveta maša bo ob 9.uri dopoldne.
V	nedeljo, 30. decembra, praznik SVETE DRUŽINE, zavetnice našega misijona in verskega središča. Zunanja slovesnost bo tudi letos prenesena na prvo nedeljo v januarju, ko nas bo obiskal novi adelaidski nadškof Philiph Wilson.
Na staro leto bo zvečer ob 7. uri sveta maša v zahvalo za vse prejete dobrote v letu, 2001 ob koncu bo zahvalna pesem!
NA NOVO LETO 2002, praznik Marije Matere Božje, bo sveta maša ob 10. uri dopoldne priporočili se bomo Bogu za varstvo in Božji blagoslov!
ZAKRAMENT SPRAVE (SPOVED) Priložnost za spoved bo v adventu vsak petek zvečer in med devetdnevnico. Starši ne pozabite pripraviti svojih otrok na zakrament svete spovedi!
ROJAKE V MILDURI bom obiskal v nedeljo, 9. decembra, zvečer ob 7.uri bo sveta maša v farni cerkvi Srca Jezusovega, pred mašo bo priložnost za spoved.
ROJAKE V BERRIJU bom obiskal v ponedeljek, 10. decembra; sveta maša bo v farni cerkvi ob 7. uri zvečer, pred mašo
Prelep dogodek v Adelaidi
je bilo praznovanje srebrne maše patra Janeza,
15. julija letos.
priložnost za sveto spoved.
V ponedeljek dopoldne,
10. decembra, bom obiskal bolnike v Milduri - popoldne isti dan pa v Berriju. Prosim, če mi sporočite in poveste naslov, da jih lahko obiščem, da lahko opravijo sveto spoved in prejmejo sveto obhajilo!
V sredo, 21. novembra, smo pozdravili našega nadškofa Lenarda Folknarja v polni katedrali in preko sto duhovnikov somaševalcev in treh škofov smo se mu zahvalili za vodstvo adelaidske nadškofije in mu zaželeli naj uživa zasluženo upokojitev. Slovenci iz našega verskega središča ga bomo pogrešali. Vsako leto je rad prišel k nam na praznovanje svete Družine naše zavetnice. Bil je preprost in zelo ljubezniv. Letos nas je kar dvakrat obiskal. Najprej v januarju k našemu praznovanju, v aprilu je škofijski pastoralni svet imel srečanje in sestanek v našem središču in je naša skupnost ponovno pokazala svojo gostoljubnost in organiziranost. Tretjič pa je nas obiskal ob 50. obletnici slovenskih frančiškanov v Avstraliji, ko sta bila na obisku mariborski škof dr. Franc Kramberger in naš provincial p. Stane Zore. Ob tem obisku sta prišla na srečanje oba nadškofa Faulkner in novi nadškof Wilson. Nadškof Faulkner je posebej pohvalil našo skupnost z besedami; “Slovenska skupnost je mala, vendar izredno organizirana in gostoljubna!” Dokaz pa je bil, saj sta ta večer oba nadškofa ostala pri nas vse do 9. ure zvečer. In ob tej priložnosti, je novi
nadškof sam od sebe rekel, da nas bo na prvo nedeljo v januarju obiskal.
Upajmo, da bo upokojeni nadškof še prišel v našo skupnost.
3. decembra bo slovesno ustoličenje novega nadškofa Philipha Wilsona, zanimivost pa je, da bo ustoličenje v Entertaiment Centru v Hindmarshu, ki sprejme več tisoč ljudi. Pa o tem v prihodnji številki.
In kaj je novega v našem središču...? Vse je mirno. Ptičkov, kot pravi p. Filip, mi ni bilo treba tehtati. Vsi so obdržali težo, le število se je malo zmanjšalo. Še pa vedno iščem “žlahto” p. Filipa, kar on ni uspel, bom poskušal, da zvemo, koliko jih je v Južni Avstraliji! - vračam šalo!!!
Morda še bežen vtis mojih počitnic. Bilo je lepo, vendar so bile počitnice delovne, saj sem kar nekaj časa nadomeščal župnika Tineta, kije bil v Rogaški Slatini...vendar je bilo lepo. Človek se vedno uči in doživlja lepe trenutke, ki jih ni lahko pozabiti. Najprej je bila ponovitev srebrne maše v rojstni župniji pravo doživetje. Cela župnija seje na ta dan posebej pripravljala, kljub deževnemu vremenu je bila prostorna cerkev polna, pred mašo so pozdravili
z možnarji praznik in srebrnomašnika možnarji iz bližnjega hriba in slovesno potrkavanje zvonov nato se zvrstili govorniki v imenu otrok, mladih, župnije, rojstne vasi, domačih in nazadnje še pevci Certus iz Maribora. Med mašo so sodelovali štirje pevski zbori med njimi tudi pevski zbor nonet Certus, ki nas je letos obiskal v Avstraliji in godba na pihala. Ob tej priložnosti je bil pridigar p. Metod , ki je sedaj v ZDA in vodi naše versko in kulturno središče v Lemontu. Nadvse sem bil vesel naše Rosemary Poklar, kije pri maši brala berilo in Toneta Gorjupa, ki je pripravil prošnje za vse potrebe in številni sobratje duhovniki, ki so s somaševanjem polepšali slovesnost. Po maši pa je bila pogostitev vseh, pred cerkvijo za goste (150) je bila pripravljena slovesna večerja v novih prostorih Slomškovega doma v župniji, večerjo je pripravila župnija. Rad bi se vsem, ki ste pripravili slovesnost za mojo srebrno mašo v našem verskem in kulturnem središču svete Družine, potem slovesno kosilo v slovenskem klubu v Dudley Parku in vsem mojim v rojstni župniji Svetega Egidija, posebno gospodu župniku Tinetu in mojim vaščanom- Vsem iskreni Bog plačaj! Za vse darove, ki ste mi jih izročili posebno naši verski skupnosti, gospe Zorki Čemjak za umetniško delo vabila in spominskih podobic. Ponovno vsem iskreni Bog plačaj!
3. novembra pa je rojstna župnija navdušena nad čudovitim petjem Certusa iz Maribora, priredila koncert v župnijski cerkvi svetega Egidija, ki so ga izvajali nonet Certus.
V	polni cerkvi je bil pravi užitek prisluhniti žlahtnim glasovom, ki očarajo vsakega, ki jim prisluhne. Hvala Certus za prijateljstvo in lepe trenutke pri srebrni maši, za petje pri večerji in pozneje na koncertu in besedah “z Bogom”, vidimo se zopet v Avstraliji!
Tone Gorjup kot veliki ljubitelj gora pa
me je povabil na Viševnik, (slika je bila v novemberski številki), bil je čudovit sobotni dan in smo se odpravili v gore: sestra Joži, nečakinja Andreja in Tone. Kljub napornemu vzponu je bil ta sobotni dan nepozaben. Očaka Triglava smo gledali od blizu in z daljnogledom videli kapelo Marije Snežne na Kredarici. Brez planinske kondicije, kot je rekel Tone, sem dobro vzdržal, ko smo se vračali nazaj, smo še šli po blejskem Vindgarju. Kljub utrujenosti smo zaključili lep dan z mašo v moji rojstni vasi. Pred leti, ko sem bil na počitnicah v Sloveniji in sva z nečakinjo Andrejo veliko lepih trenutkov preživela, mi je ob odhodu nazaj v Avstralijo podarila knjigo “Človek” in napisala tele vrstice našega velikega pisatelja Ivana Cankarja;
“Najvišje, kar more dati človek človeku, je trenutek prave sreče...Sladek spomin je dragocen zaklad, ki nikoli ne usahne. Kadar je srce revno in plašno, se ozre nazaj in je bogato.”
Hvala Vam za prijetne trenutke. S temi besedami se zahvaljujem mojim dragim in vsem za lepe nepozabne trenutke!
p. Janez Tretjak
sv. rafael SYDNEY
P. Valerijan Jenko, OFM; p. Filip Rupnik, OFM St. Raphael Slovenian Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.W. 2160)
Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Fax: (02) 9682 7692
SVETI RAFAEL - MERRYLANDS:
2.12.,	1. adventna nedelja: Po maši ob 9.30 bo Slomškova šola v dvorani nastopila in pozdravila sv. Miklavža, ki bo nato obdaroval vse otroke. 6.12., četrtek: Srečanje bolnikov in upokojencev. Začetek s sv. mašo ob 10.30, sledi kosilo in družabnost v dvorani. 8.12., sobota, praznik Brezmadežne: sv. maša ob
9.30	in 7.00 zvečer. 9.12., 2. adventna nedelja: Pri maši ob 9.30 bo zborovsko petje. 16.12.,
3.	adventna nedelja: Začetek Božične devetdnevnice. Pri sv. maši ob 9.30 poje ansambel družine Galič iz Slovenije. Po maši bodo nastopili na koncertu v dvorani. Vstopnine ni, pač pa prostovoljni prispevki.
SPORED BOŽIČNE DEVETDNEVNICE od 16. - 24. decembra.: Petje pri sv. maši med tednom ob 7.00 zvečer, obe nedelji pa ob 9.30 dopoldne.
Nameni: 1. dan: za duhovno doživetje božiča pri naših družinah; 2. dan: za dobro opravljeno božično spoved; 3. dan: za več ljubezni in dobrohotnosti v naših družinah; 4. dan: za žrtve terorizma 11. septembra v New Yorku in drugod po svetu; 5. dan: za mladino;
6. dan: za spoštovanje zakramenta sv. zakona;
7. dan: za papeža in Cerkev; 8. dan: za bolnike; 9. dan: za duhovne poklice. 23.12., 4. adventna nedelja : Družinska maša ob 9.30 za starše in otroke; 24.12., ponedeljek - Božična vigilija, Adam in Eva, ob 7.00 dop. vigiljna maša in sklep božične devetdnevnice. ob 11.30
zvečer prepevanje božičnih pesmi v dvorani.
25.12., torek - BOŽIČ - JEZUSOVO ROJSTVO; ob polnoči bo slovesna polnočnica za člane naših skupnosti z zborovskim petjem. Ob 8.00 dopoldne pastirska maša z ljudskim petjem božičnih pesmi. Ob 9.30 dopoldne velika maša z zborovskim petjem.
26.12., sreda, sv. Štefan - prvi mučenec: ob
9.30 dopoldne praznična sv. maša, ob 6.00 zvečer praznična sveta maša, ob 7.30 zvečer ŠTEFANOVANJE in praznovanje neodvisnosti
27.12., četrtek - sv. Janez Evangelist: ob
10.00 dopoldne srečanje molitvene skupine, ob
10.30 dopoldne sv. maša; 28.12., petek -Nedolžni otroci: - ob 6.00 zv. molitev pred Najsvetejšim za poklice, prilika za sveto spoved in blagoslov, - ob 7.00 zvečer praznična sv. maša; 30. 12., nedelja - praznik Svete Družine ob 9.30 dopoldne - praznična sveta maša in zahvalna pesem za konec leta 2001. 31.12. ponedeljek - SILVESTROVO: ob
7.00 zvečer zaključna sv. maša ob koncu leta;
1.1.2002,	torek - NOVO LETO, praznik Matere Božje ob 9.30 dopoldne in 7.00 zvečer praznična sveta maša. 6.1.2002, nedelja -GOSPODOVO RAZGLAŠENJE: ob 9.30 dopoldne slovesna sveta maša.
WOLLONGONG - FIGTREE: 9.12.,
2.	adventna nedelja: ob 5.00 pop. sv. maša, nato prihod sv. Miklavža v dvorani; 24.12., ponedeljek: Božična vigilija; zgodnja
polnočnica ob 8.00 zvečer; 1.1. 2002, torek-NOVO LETO, praznik Matere Božje: praznična sveta maša ob 5.00 popoldne,
6.1.2002, nedelja - Gospodovo razglašenje: ob 5.00 popoldne - slovesna sv. maša;
13.1.2002, nedelja - Jezusov krst: ob 5.00 popoldne - redna sv. maša, sicer pa vsako 2. in
4. nedeljo v mesecu;
CANBERRA: 16.12., 3.adventna nedelja - redna služba božja ob 6.00 zvečer;
25.12.,	torek- BOŽIČ - izredna slovesna maša ob 6.00 zvečer; 20.1.2002, 2.navadna nedelja: ob 6.00 zvečer, redna služba božja, cerkev sv. Petra in Pavla, Wisdom St., Garran, ACT.: ob 6.00 zvečer, redna služba božja, sicer pa je sv.maša vsako tretjo nedeljo v mesecu.
GOLD COAST (ZLATA OBALA):	5.1.	2002,	sobota -
Gospodovo razglašenje:ob 7.30 zvečer - slovesna sv. maša, cerkev Srca Jezusovega, Fairway dr.,
Merimac, QLD.
CORNUBIA »PLANINKA«,
QLD: 6.1.2002, nedelja - Gospodovo razglašenje: ob 10.30 dopoldne - slovesna sv. maša, sledi običajni piknik.
NEWCASTLE:
30.12.2002,	nedelja - Praznik Sv. Družine: ob 6.00 zvečer -praznična sv. maša in zahvalna pesem za konec leta. Po maši srečanje v dvorani. Sicer pa je sv. maša vsako
5. nedeljo, kadar jo mesec ima, kot tudi nedeljo po božiču in veliki noči.
SUNSHINE COAST, QLD: Pri vas bo slovenska služba božja na isto nedeljo kot na »Planinki«, 6. januarja, ko je praznik Gospodovega razglašenja. Sveta maša bo ob
6.00	uri zvečer v cerkvi Matere Božje - St.
Mary’s na vogalu King st. in Gloucester Rd., Buderim, QLD. Obvestite tudi tiste, ki ne bodo brali tega in ne slišali radijskega obvestila.
KRSTI V MERRYLANDSU:
NICOLAS DAVID McAULEY, Yagoona, NSW. Oče Robert, mati Marjetica, roj. Bolko. Botra sta bila Ana in John 0’Reilly, 24. november 2001.
ETHAN LAWRENCE McANULTY, St. Clair, NSW. Oče Justin, mati Kristina, roj.Sedmak. Botra sta bila Karena Sedmak in Myles McAnulty, 24. november 2001. Novorojenčkoma, staršem in botrom naše iskrene čestitke!
Na praznik sv. Rafaela, zavetnika naše cerkve v Merrylandsu, smo proslavili tudi obnovitev zakonskih obljub nekaterih slovenskih parov. Na sliki sta s patrom Valerijanom zakonca Zofija in Lojze Hrast, ki sta slavila 40 let skupnega življenja in zakonca Marija in Franc Gomboc, ki sta slavila že kar 45 let.
Foto in tekst: Martha Magajna
Molitvena skupina Srca Jezusovega verskega središča Merrylands je zelo aktivna. Poleg rednih molitvenih srečanj vsak četrtek dopoldne organizirajo tudi romanja. Tako smo v zadnjem mesecu skupaj poromali na grob blažene Mary McKillop pri samostanu sester Josefink v North Sydneyu, ki ga je blažena Mary McKillop vodila za časa svojega življenja in delovanja. Foto in tekst: Martha Magajna
Štefan
A A
noša narodna samostojnost
iTlll.ll.
Spet je leto naokrog in spet ste vljudno vabljeni na naše tradicionalno Štefanovanje
Potekalo bo na dan po božiču, v sredo, 26. decembra 2001 ob 7:30 zvečer v dvorani ob cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Najprej bo kratek kulturni program ob praznovanju obletnice naše narodne samostojnosti.
Sledil bo družabni večer ob zvokih ansambla Galič iz Celja.
Na sporedu bo žrebanje za deset praktičnih nagrad.
Rezervacije sprejemamo dopoldne na
dan prireditve na telefon
(02) 9637 7147 in (02) 9682 5478.
Lepo vabljeni!
Vaši darovi
TISKOVNEMU SKLADU P. BERNARDA: $60.- Lojzka Pinterič; $50.-Sylvia Goetzl, Slavko Tomšič, Sl5.-Vlasta Burcul, $10.-Jože Kučko, S.Sivec, Majda Sok, $7.-Cecilija Pirnat, $5.- Ana Nemec, Sonia Kovačevič, Joža Hvala, Janja Sluga, Mirko in Bruna Zavnik; ZA MISIJONE: $30,- Matilda Krašovec,
$20,- Marija Frank, $320.- polovica nabirke misijonske nedelje v Sydneyu; NAMESTO BOŽIČNIH VOŠČILNIC PRISPEVAJO ZA P. PEPIJA: $50,- Ivanka Bajt; ZA LAČNE: $50,- T. in A. Konda, $30,- Milka Brožič; ZA BOGOSLOVCE: $20.- Milka Brožič, Sylvia Goetzl. BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM!
Poroča Ciril Velkovrh
Maksim Gaspari na razglednicah
Maksim Gaspari je bil rojen leta 1883 v Selščku na Cerkniškem. Veliko se je družil z Nikom Sadnikarjem in Hinkom Smrekarjem. Tri leta je poučeval na I. državni gimnaziji, kasneje pa na umetniški šoli Probuda in strokovni šoli grafičnih strok v Ljubljani. Vsebina večine slikarskih del je vzeta iz življenja preprostih ljudi na slovenskem podeželju, od koder je tudi veliko podob slovenskih gora in gorskega sveta. Zato so njegova dela in
tudi razglednice tako zelo priljubljene med Slovenci. Leta 1977je dr. Stane Mikuž izdal pri Mladinski knjigi monografijo o njem, pred kratkim pa je izšla tudi knjiga »vseh« Gasparijevih razglednic. Razglednice in voščilnice z Gasparijevimi slikami pa izhajajo v večjem številu še danes. Samo letos so dediči izdali kar 17 ponatisov različnih razglednic in prav toliko voščilnic. Na njih je pogosto motiv zimske gorske pokrajine in zasneženih vasi ter božičnih in novoletnih običajev na Slovenskem.
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Založba Mladinska knjiga iz Ljubljane je izdala planinski vodnik po Triglavskem narodnem parku. Knjižica govori o zgodovini, geološki sestavi, oblikah površja, vodovju, podnebju, rastlinstvu in živalstvu, še živih planinah ter dogajanjih med prvo svetovno vojno v edinem slovenskem narodnem parku. Najpomembneje in najbolj zanimivo pa je poglavje o naravnih vrednotah in lepotah ter kulturnih spomenikih na območju triglavskega narodnega parka. Poseben opis pa je namenjen turizmu, prenočitvenim objektom ter možnostim rekreacije v tem delu lepe slovenske dežele. 140 lepih fotografij ter zelo pregleden zemljevid popestrijo to edicijo, ki bo dobrodošla domačim in tujim turistom, ki bodo želeli obiskati ta raj pod Triglavom, ki je lep sredi poletja ali zasnežen sredi zime.
Marija Kmetova
Sveti Frančišek Asiški
32
In čeprav se vam bo zdelo tuje to in ono, vendar pomislite, daje isti Bog v nas in nad nami, da so vse stvari naše, daje ista ljubezen božja, ki skrbi za našo domačo zemljo in za to. Poglejte te ljudi, poglejte te živali, poglejte to pekočo kroglo, sonce, poglejte ta žareči pesek - v vsem je skrb Očetova! In v vsem, kar je velikega, in v vsem, kar je majhnega in najmanjšega, v vsem je Bog. Blagoslovi nas in našo pot!«
Prišli so po hudih težkočah do križarskega taborišča.
Velika zmeda je bila ondi. Križarji so popivali in se vdajali vsem strastem. Prav nič ni bilo videti, da bi se bili zavedali, zakaj so prišli v Sveto deželo. Krvoločni in nevoščljivi so bili, sovraštvo je tlelo v njih, grabežljivost jim je gledala iz oči in bojazljivi so bili so drug drugega izdajali. Tisti, ki so prišli zares iz ljubezni do Križa v to vojsko, so trpeli med takimi tovariši in so se razveselili Frančiška in bratov.
Začudeno sojih motrili vojščaki, zasmehovali sojih in se norčevali. Frančišek je bil razočaran.
»Kaj taki so branitelji božjega groba? To so oni, ki v Evropi z zaupanjem mislimo nanje? Kako vplivajo taki kristjani na pogane, na Turke, ki so boljši od the, ki nosijo znak križa in se bojujejo v imenu križa?«
In videl je, kako so prav ti križarji najbolj potrebni Gospodovih naukov, in pričel je najprej pri njih in je našel izpočetka le gluha ušesa in trda srca. Ko je globlje spoznal, kaka needinost je v njihovih vrstah, je potožil svojim tovarišem:
»Na bitko se pripravljajo, Gospod pa mi je
povedal, da bodo tepeni. Kaj mi je storiti? Če jim razodenem svoje misli, bodo rekli, da norim. A če molčim, me bo pekla vest.« Brat Illuminatus pa mu je odvrnil: »Oče, ne zmeni se zanje! Saj ne bo prvikrat, da te imenjujejo norca. Olajšaj si vest in se bolj boj Boga kakor ljudi.«
Frančišek je videl, da govori Bog iz brata, pa je križarjem odsvetoval nameravano bitko. S krohotom so mu odgovorili križarji. A so izgubili v tej bitki 6000 mož in veliko je bilo ujetih. Vsi ponižani so zrli zdaj križaiji z večjim spoštovanjem Frančiška, kakor je pisal tedaj Jakob Vitry, kije bil med križarji:
»Naznanjam vam, daje vstopil v red manjših bratov mojster Reynier, prior od Sv. Mihaela. V ta red vstopajo ljudje od blizu in daleč, ker živijo njegovi pristaši tako, kakor so živeli apostoli. Poglavar teh redovnikov je brat Frančišek. Preprost je in nič učen, a tako ljubezniv, da ga ljubijo Bog in ljudje in ga časti ves svet. Naš pisar, Anglež Colin, in dva naša tovariša, Mihael in don Matevž, in še Cantor in Henrik so se mu pridružili in še veliko drugih, ki sem pozabil njih imena.«
3.	Pred sultanom
Frančišek je misli zdaj le na eno: kako bi prišel do sultana. Pa je pokleknil in molil in se dvignil poln moči. Dejal je bratu Illuminatu:
»Zaupaj v Gospoda, ljubi moj brat! Dejal je: ‘Kakor ovčice vas pošljem med volkove.’«
In prišel je do prvih turških straž s svojim bratom Illuminatom in zares - kakor volkovi so se vrgle straže nanju. Suvali so ju in zvezali, a
Frančišek je venomer klical: »Soldan, soldan! Odvedite me k sultanu!« Slednjič soju res pustili in privedli k sultanu.
V	razkošnem šotoru je bolj ležal kakor sedel sultan Malik-el-Kamel. Iz množice svile, žameta, kožuhovin in dragocenega orožja je zagledal Frančišek rumenkasto obličje sultanovo in zaslišal glas, ki je vprašal:
»Kdo te je poslal in odkod si, tujec?« »Niso me poslali ljudje,« je krepko odgovoril Frančišek. »Bog mi je naročil, naj pridem k tebi, o sultan, da pokažem tebi in tvojemu narodu pravo pot do zveličanja.«
»Kako hočeš to storiti?« je nekako pomilovalno vprašal sultan in zmajal z glavo.
»Razodenem ti resnice evangelija.« Sultan se je nasmehnil in malomarno zgenil z roko. Predenje utegnil odgovoriti, je pričel Frančišek govoriti o Stvarniku, o nebeškem Očetu in trpljenju Kristusovem. Sultan je mimo poslušal. Dobro mu je dela zgodba Križanega; utrujen je bil, sit vojska in nemirov, odveč mu je bilo že vse to, žejen je bil dobrote in miline. Bolj in bolj se mu je prikupil Frančišek. Gledal gaje in gledal, potem je zaprl oči in v duhu zavzdihnil: »Zares, lepo je to, svetla je taka pot. A kako, kako morem, ko nisem sam svoj gospodar, ko čaka vojska name, ko sem odgovoren narodu, ko ne smem k počitku!« Spet seje zazrl v Frančiška in mu dejal: »Dragi moj, lepe so resnice, kijih oznanjaš. Všeč si mi in obdaril bi te rad.« In namignil je služabnikom, ki so prinesli dragocena darila. Frančišek jih je zavrnil, rekoč:
»Visoki gospod, nočem tvojih darov, oprosti! Ničvredni so v očeh Boga, za katerega živim in bi rad, da živiš tudi ti in vsi tvoji. Svojo dušo mi daj, dajo ponesem Gospodu, ki je tudi tvoj Oče in Kralj vseh kraljev.«
»Prvi si, ki se brani mojih darov,« je začudeno in zavzeto odvrnil sultan in vstal. »Spoštujem te, ti moj daljni brat Frančišek! A glej, na tvojo pot ne morem.« In pristopil je k Frančišku in zašepetal:
»Moli zame, da mi podeli Bog spoznanje tiste prave vere, kije Njemu najbolj všeč.«
Frančišek se je priklonil. V duhu je blagoslovil to dušo. In ta blagoslov je rodil sadove za poznejše čase, ko so prišli manjši bratje v Palestino in še dandanašnji oskrbujejo božji grob.
Sultan je poskrbel, da so spremile straže Frančiška in Illuminata v križarski tabor.
Huda je bila bitka, ko je padla trdnjava Damiette. Vsi pijani zmage so plenili in divjali križarji, vsevprek so ležale grmade mrtvecev, prebivalci so bežali, plameni so se zaganjali, otročiči so se ječaje oprijemali mater, hrumelo, vpilo, bučalo in prasketalo je vse okrog. Zdelo se je, kakor bi se odprla zemlja in bruhala ogenj in žveplo. Frančišek se je zgrozil. Stud in žalost sta mu napolnila dušo, zapustil je pozemsko žrelo strasti in divjanja in seje odpravil dalje po Sveti deželi. Obiskal je Betlehem in Nazaret in Jeruzalem in je resnično živel v krajih, ki je bil v duhu tolikokrat hodil po njih.
4.	V domovino
Nekoč pa je Frančišek počival s tovarišem in je hipoma dvignil roko in dejal:
»Poglej, poglej, kdo prihaja tam v dalji? Ali ni to eden izmed naših bratov? Kdo bi bil in odkod?«
»Zares, oče,«je odvrnil tovariš, »naš bratje. Že razločim rjavo haljo.«
»In zdajle nama je pomahal z roko. Kliče, čuj!« In je zaradi hude sončne svetlobe zasenčil oči z roko in dejal:
»Naš je!«
V	tem pa je prispel tovariš in zaklical:
»Oče Frančišek, ali si res ti?«
»Brat Štefan, o brat Štefan?« je ves osupel vzkliknil Frančišek in mu podal obe roki. »Odkod, kako, zakaj?«
Brat Štefan se je zgrudil ves onemogel k Frančiškovim nogam in dejal jecljaje:
»Odpusti, oče, in blagoslovi me! Iz Italije sem prišel, naravnost od doma, in te iščem, iščem, o -že mesec dni sem te iskal! Hvala Bogu, zdaj te imam!«
»Pa kaj seje zgodilo, za božjo voljo! Kaj je,
da si prišel, in kdo te je poslal?«
nadaljevanje sledi
sv. ciril in metod
MELBOURNE
DRAGI ROJAKI V VIKTORIJI IN VSI, ki ste povezani z našim verskim in kulturnim središčem sv. Cirila in Metoda, v začetku decembra ste dobili že naša božična pisma z adventnim in božičnim programom in naša voščila za praznike in novo leto. Pa naj tudi v Mislih povzamem še nekaj poudarkov iz adventnega in božičnega časa.
ADVENTNI IN BOŽIČNI SPORED:
15. december - sobota: Generalno čiščenje cerkve in okolice, postavljanje jaslic pred lurško votlino in pod verando Baragovega doma. Sledi BBQ v zahvalo za vse prostovoljce ob mednarodnem letu prostovoljcev. Vsem iskrena hvala! Poleg zunanjega čiščenja pa spada v ta čas tudi notranje očiščevanje: Priložnost za sveto spoved bo v Kew vedno eno uro pred mašo, v St.. Albansu, Springvalu, Altoni North in Geelongu pa je bilo spovedovanje po progamu, ki je bil objavljen v pismu.
16. december:	3.	ADVENTNA
NEDELJA. Sveti maši ob 8.00 in 10.00. Po deseti maši BBQ kosilo. Ta dan začenjamo božično devetdnevnico - od 16. do 22. decembra bosta vsak dan sveti maši ob 7.00 zjutraj in 7.30 zvečer. Devetdnevnica bo zvečer in vsak dan bo imel poseben namen. Imeli bomo prav takšne namene, kakor jih je zapisal p. Valerijan za Sydney. V teh dneh bo tudi
p. Ciril A. Božič, OFM
SS. Cyril & Methodius Slovenian Mission
Baraga House, 19 A!Beckett St.
Kew, Vic. 3101
Tel.: (03) 9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom počitka - Mother Romana Home 11-15 A’Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 9853 1054 Fax: (03) 9855 0811
romanje podobe Marije Pomagaj po družinah, kjer boste to hoteli.
21. december - petek, 6. dan božične devetdnevnice. Ob 11.00 bo sv. maša v Domu matere Romane.
23. december:	4. ADVENTNA NEDELJA, maši ob 8.00 in lO.OOuri. Spovedovanje eno uro prej!
24. december - ponedeljek, SVETI VEČER: Od 10.00 do 11.00 zvečer bo še priložnost za sveto spoved v cerkvi. Ob 11.00 se bo začel božični program pred lurško votlino - pripravljajo ga mladi. Člani Kulturnega odbora so se zelo zavzeli, da bi skupaj z otroci in mladino pa tudi starejšimi pripravili lepo božično razpoloženje. Seveda ves svet ne more mimo 11. septembra 2001 v New Yorku. Tako bomo tudi mi v tej noči prosili za mir in ob petju in poslušanju prečudovitih božičnih pesmi postajali nosilci miru in božične radosti, kakršne so bili v tisti noči deležni betlehemski pastirji.
25. december - torek: BOŽIČ -PRAZNIK GOSPODOVEGA ROJSTVA.
Ob polnoči bo polnočnica pred lurško votlino, v primeru dežja pa v cerkvi pa tudi dvorana bo ozvočena. Na Božič bosta sveti maši še ob 8.00 in 10.00 dopoldne. Na pastoralnem svetu so me spomnili, da naj v Mislih opozorim na sodelovanje pri polnočnici. Skušali bomo dobro
ozvočiti, da bo lahko vsakdo, ki bo sredi te noči prišel v Kew, mogel slediti in sodelovati pri liturgiji te čudovite noči.
26.	december - sreda: SV. ŠTEFAN, prvi mučenec, dan samostojnosti v Sloveniji (ob obletnici plebiscita). Sveti maši bosta ob
8.00 in 10.00.
30. december:	NEDELJA	SV.
DRUŽINE. Pri deseti sv. maši bo blagoslov otrok in posebno bogoslužje zanje. Ob koncu maše bomo zapeli zahvalno pesem za vse prejete dobrote v letu 2001. To nedeljo bo sveta maša tudi v MORWELU. Priložnost za spoved bo od 5.15 dalje v cerkvi Srca Jezusovega, ob
6.00 zvečer bo praznična sv. maša.
V	božičnem času se bomo slišali tudi preko radijskih in televizijskih valov: 19. decembra ob sedmih zvečer na radiu 3 ZZZ, 23. in 25. decembra na radiu SBS in 25. decembra in 1. januarja na slovenskem programu TV kanala 31 v Melbournu. Hvala vsem sotrudnikom na radiu in na televiziji po vsej širni Avstraliji!
1. JANUAR 2002 - torek: NOVO LETO, praznik MARIJE, SVETE BOŽJE MATERE. Sveta maša bo ob 10.00 dopoldne in ob 7.30 zvečer.
6. januar - NEDELJA, praznik RAZGLAŠENJA GOSPODOVEGA ali
SVETI TRIJE KRALJI. Sveti maši ob 8.00 in 10.00. Pri deseti maši bo blagoslov vode.
POČITNIŠKA MT. ELIZA: 1. teden od 6. do 12. januarja 2002; 2. teden od 13. do 19. januarja. Cena za odrasle je $160, za otroke do 16 leta $130, za vsakega naslednjega otroka v družini je $20 manj, otroci pod 6 let imajo zastonj. Prijave in vplačila sprejemata Simon Grilj (telefon 9359 0434) in David Hvalica (telefon 9434 6668). Naprosil sem že patra Filipa, da bo z nami. Vidim, da ga imate radi, on pa tudi rad pride. In smo vsi veseli.
IN SEDAJ MORDA ŠE MALO KRONIKE. Izredno lepa je bila 1. adventna nedelja, 2. decembra, ko so pri maši sodelovali mladi pa tudi število ministrantov in ministrantk se veča. Po maši je bil v dvorani zelo lep program, ki so ga ob skrbnem delu in podpori odbora staršev Slomškove šole pripravile učiteljice in učitelj šole skupaj z otroci. Andrew Fistrič je odličen Miklavž, pravi naslednik legendarnega Miklavža Ivana Mejača, ki ga je predlagal za naslednika. Lepo je videti, daje v naši skupnosti tudi še precej mladosti. Hvala vsem, ki ste vložili mero svojega truda v ta dan. Tudi članicam molitvene skupine, ki ste naredile odlične domače rezance za božično kosilo in namenjate doprinos za popravilo narodnih noš.
OB SKLEPU MEDNARODNEGA LETA PROSTOVOLJCEV moram še enkrat izraziti iskreno hvaležnost vsem vam, ki ste gradili in gradite ter vzdržujete vse to, kar pravimo: naš Kew! Veliko vas je in za vsakega posebej se Bogu zahvaljujem.
izpod Triglava
UTRINKI S POCITNIC
V	mesecu maju sva se z Marijo po šestnajstih letih podala na počitnice v Slovenijo. Tam naju je čakala Lidija, kije prišla v Slovenijo na seminar že decembra. Počitnice smo nadaljevali skupaj kot družina.
Prvo ganljivo doživetje je bila sv. maša v Kočevskem Rogu. Daroval joje beograjski nadškof Franc Perko (Slovenec) s številnimi duhovniki. Pretresljivi so bili opisi nekaterih preživetih iz takratnega pekla. Ob poteh je gorelo na stotine sveč in kljub množici ljudi je bila na tem mestu popolna tišina. Vsa ta tišina pa je zgovorno kazala spoštovanje do žrtev, ki počivajo pod tistimi koreninami dreves ali pod gomilo kamenja. Tudi novo zgrajena kapela to vidno potrjuje.
Zatem je bila v domačem kraju Bistrica ob Sotli predstavitev moje knjige z naslovom Potok treh izvirov. Ta zaželeni trenutek sem dolgo skrito nosil v srcu. Predstavitev je bila na občinski praznik, na god sv. Petra, 29. junija. Dvorana kulturnega doma je bila polna do zadnjega kotička. Organizirana je bila s pomočjo občine, kulturnih delavcev, sorodnikov in prijateljev.
Točke so bile tako živo podane, da se je marsikatero oko zarosilo. V programu sta tudi glasbeno sodelovala Cita in Jože Galič.
Knjige so šle hitro v prodajo, ker je za to poskrbela občina. Osebno s prodajo knjig nisem imel ničesar, še manj pa s prodanimi.
(V vednost nekaterim, ki mislijo, daje vse šlo v moj žep).
Vrstile so se razne prireditve na vseh koncih Slovenije. Mnogih smo se udeležili in kar nekolikokrat sva z Lidijo imela priložnost sodelovanja. Lidija s solo petjem ob lastni spremljavi - enkrat celo ob
spremljavi citer s Cito Galič. Moja malenkost pa z recitacijo iz svoje knjige in tudi z orglicami. Žal je bilo več priložnosti na isti datum v različnih krajih. Na »Srečanju v moji deželi« v Ljubljani smo se tudi sestali z nekaterimi avstralskimi Slovenci. Danica Petrič iz Sydneya je prav tako imela svojo točko. Iz prireditev, kjer smo bili udeleženi, pa smo odnesli občutek spoštovanja do izseljencev - če je le vidno, da ti je materina beseda še vedno draga.
V	septembru smo se udeležili skupinskega romanja v Lurd. Organiziral ga je Dom sv. Jožef Celje. Z nami je bil duhovnik Rok Metličar iz Sladke Gore. Med potjo do Lurda smo si ogledali dosti znamenitih krajev, kot so: San Remo, Monte Carlo, Nice, Avignon in druge. V Lurdu smo si prvi večer v svetišču ogledali procesijo s svečami. Drugi dan je bila v baziliki sv. Pija X. maša narodov, ki jo je daroval španski kardinal. To je podzemna Bazilika, ki je bila polna romarjev in invalidov. Bazilika pa je zelo velika; meri 1200 kv. m. in je dolga 201 m ter široka 81 m, sprejme pa 27.000 ljudi.
M
Posvečena je bila 25. marca, 1958 leta. Posvetil jo je kardinal Roncalli, ki je pozneje postal papež Janez XXIII. Bazilika Brezmadežne in bazilika Rožnega venca sta grajeni v gotskem slogu, medtem ko je bazilika sv. Pija X. in cerkev sv. Bernardke novejše dobe. Po sv. maši narodov smo imeli Slovenci svojo mašo v prvotni kapeli Crypt (Kripta), ker je težko priti na vrsto za sv. mašo med ogromno množico raznih narodnosti.
Kapelaje v gotskem slogu, zgrajena 1866. leta med dvema bazilikama. Po maši smo imeli križev pot, ki ga upodabljajo kipi v velikosti dveh metrov. Prva postaja je bila narejena 5.10.1901, posvetitev celega križevega pota pa je bila 14.9.1912. leta. Križev pot se vije po hribu v sami bližini bazilik.
Potem smo šli k votlini, kjer seje Marija 18. prikazala sv. Bernardki. Natočili smo si žegnano vodo in jo tudi pili. Voda je iz izvira, ki ga je Bernardka po naročilu Marije razkopala v zemljo pri votlini in je speljana po ceveh do pip. Iz izvira priteče dnevno 122.400 litrov vode. Tudi na 15. avgusta, ko pride okrog 50.000 romarjev, je vode vedno dovolj. Ogledali smo si tudi muzej vidkinje sv. Bernardke v rojstni hiši.
Zvečer smo se v svetišču na trgu Kronane Brezmadežne udeležili procesije s svečami. Molil seje rožni venec in pela Lurška himna v različnih jezikih. Tudi slovenski del seje slišal med ostalimi. Ko je odmevala Lurška himna po celem svetišču v slovenskem jeziku, je pri srcu postalo še topleje. Zapelo jo je nekaj izbranih pevcev, med njimi tudi Lidija.
Ko si prisoten nekje v sredini več tisočere množice in ne glede v katerem jeziku se moli ali poje, začutiš Marijino bližino, takrat se zaveš, kako lepo je biti Marijin otrok-kristjan. Lurd je potrebno doživeti z dušo in telesom.
Pot nas je vodila v Bearceau, rojstni kraj sv. Vincencija Pavelskega, kjer smo imeli sv. mašo. Tudi muzej smo si ogledali ob njegovi cerkvi. V Parizu smo si pogledali katedralo Notre Dame, Eifflov stolp (na vrhu) in več zanimivosti. V romarskem kraju Reu du Back smo v kapeli (obsežna kot velika cerkev) Brezmadežne, čudodelne svetinje imeli slovensko sv. mašo, kar
je tudi redko kdaj na tem mestu. Srečali smo se z dvema sestrama, ki tam delujeta. Pot se je nadaljevala čez Luxemburg, Nemčijo, Avstrijo in nazaj v Celje.
V	času naših počitnic v Sloveniji smo obiskali sestro Maksimiljano in sestro Hilarjevo na Brezjah. Na Sveti Gori smo obiskali patra Bernarda Goličnika in pri Novi Štifti patra Nikota Žvokelj. Pater Ciril pa je bil obakrat ob našem obisku odsoten. Vsi pa so naročili: »Lep pozdrav vsem slovenskim rojakom v Avstraliji.«
Dnevi počitnic so se hitro pomikali h kraju. Videli in doživeli smo veliko, kar bo ostalo v lepem spominu. Kot ob prihodu, tako seje tudi za odhod na Brniku zbrala velika skupina (največja), sorodnikov in prijateljev, kar je dalo še dodatno toplino za dolgo pot in občutek, da smo bili na počitnicah zares doma.
Ivan Lapuh
Hampton Park, Melbourne
JESEN V SLOVENIJI
Pred kratkim sem se z družino šestih otrok vrnila domov v Avstralijo. Z nami ostajajo spomini občutkov in doživetja šesttedenskega življenja med nihajočimi griči zlatordečih barv jesenske Slovenije. Tako vinogradi, kjer smo tudi obirali grozdje, kot sadovnjaki kjer smo trgali sadje za izdelavo dobrega domačega mošta in prisosotvovali pri kuhi žganja, so nas očarali s svojim bogatim doprinosnom pridnih rok.
Zeleni gozdovi so se bohotili in nas vabili na nabiro polnih košar dobrih gozdnih sadežev vsakovrstnih gob in v domači mlekarni -je iz štale ob hiši na gričku curljajlo sladko bogato mleko in za površico se je tam še rodil mladi teliček. Ne morem vam povedati, dragi rojaki, kaj vse, kar smo mi doživljali v dnevnem poteku našega otroštva, je danes v tem plastičnem svetu v tem tisočletju pomenilo mladim potomcem našega izseljenskega življenja. Ko sem jim ponudila izlet v mesto, Ljubljano, Maribor, Trstje bil njihov odgovor: »No noni, pojdimo na gmajno«.
S temi toplimi željami, moja-naša draga družina izseljencev, tukaj na tem petem kontinentu, kjer nam prijateljstvo zamenjuje krvno sorodstvo, vam vsem želim zdravja, razumevanja in medsebojnega spoštovanja v času prazničnega Božiča in v novem letu.
Helena Leber in moji
Seminar novinarjev in urednikov slovenskih medijev iz tujine
Ljubljana, 3-8. september 2001
Udeleženca seminarja slovenskih novinarjev iz tujine, pripadnika druge generacije Slovencev v Avstraliji, Evelyn Kojc in Lenti Lenko, želiva opisati seminarsko srečanje.
Oba živiva v Melbournu in sva aktivna člana slovenske mladinske radijske oddaje na postaji 3zzz. Včasih pa sodelujeva tudi pri slovenskih oddajah državnega etničnega radia SBS (Special Broadcasting Service) Melbourne.
Oba sva bila zelo prijetno presenečena, ko sva izvedela, da sva izbrana za seminar, ki sta ga organizirala Urad vlade za informiranje in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vabilo je bilo seveda poslano vsem slovenskim organizacijam in medijem. Morala sva napisati prošnjo in dodati najine osebne podatke in to poslati na Veleposlaništvo RS v Canberro. Končno izbiro kandidatov pa so opravili na Uradu za Slovence po svetu. Iz Avstralije je bilo izbranih osem oseb. To smo bili Evelyn Kojc, Lenti Lenko, Elica Rizmal, Tania Smrdel, Rosemary Poklar, Meta Lenarčič, Stanka Gregorič in Florjan Auser. Vseh skupaj nas je bilo štiriindvajset in sicer iz Nemčije, Švedske, Kanade, ZDA, Švice, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Argentine in seveda iz Avstralije..
V	nedeljo zvečer, 2. septembra 2001, smo se vsi zbrali k skupni večerji v M Hotelu v Šiški, kjer smo tudi stanovali. Med večerjo smo izvedeli, kako bo potekal seminar. Imeli smo
čast in veselje spoznati dva voditelja našega seminarja, Tatjano Lesjak in dr. Zvoneta Žigona. Že prvi večer so se med nami, udeleženci seminarja, porajala prijateljska čustva.
V ponedeljek zjutraj, prvi dan seminarja, sta nas pozdravili dr. Alja Brglez, direktorica Urada vlade za informiranje in njena namestnica Tatjana Lesjak. Vsi prisotni smo se na kratko predstavili, povedali smo, kaj delamo in kakšne so naše želje in pogledi na seminar, ki je pred nami. Za tem so spregovorili še nekaj besed Janja Božič-Marolt, Grega Repovž, predsednik Društva slovenskih novinarjev ter Tomaž Perovič s POP TV. Seznanili so nas s svojim delom, za kaj so odgovorni in kaj predstavljajo pred slovensko publiko. Popoldne smo obiskali glavne prostore dnevnika Delo. Tam so nas lepo sprejeli Mitja Meršol, glavni in odgovorni urednik, Vlado Schlamberger, Lada Zei, urednica internetnega Delofax-a ter izseljencem dobro znana novinarka Dragica Bošnjak. Tu smo dobili razno gradivo in časopise. Zvečer smo nekateri v središču Ljubljane obiskali koncert slovenskih glasbenih skupin. Koncertu je prisostvovalo več tisoč mladih in mi smo se med njimi odlično počutili.
V torek zjutraj smo obiskali prostore Radia Slovenija. Ta dan je bil za nas najbolj poučen, saj smo se lahko seznanili z delom, ki ga opravljamo tudi mi doma v Melbournu. Njihov način dela namreč precej razlikuje od našega. Na primer, mi imamo eno radijsko postajo na eni valovni dolžini, pri Radiu Slovenija pa oddajajo več programov na raznih valovnih dolžinah; na eni dolžini oddajajo novice in imajo razgovore in tako imenovano ‘talk back’ oddajo, na drugi valovni dolžini oddajajo glasbo in tako naprej. Zelo zanimivo za nas, ki smo rojeni izven Slovenije, je bilo slišati nekaj o slovenskem pravopisu in izgovorjavi besed. Popoldne smo se razdelili na dve skupini; eni so obiskali TV Slovenijo, drugi radijsko postajo
Ognjišče. Lenti je obiskal Ognjišče. Evelyn pa RTV Slovenijo. Pokazali so nam prostore in opremo, kako pripravljajo programe in kdo so njihovi zvesti poslušalci. Radio Ognjišče ni državna postaja, je pa zelo priljubljena po vsej Sloveniji. Lahko jo slišimo tudi preko interneta. Radio Ognjišče je velikokrat v finančnih problemih, vendar jo zavedni Slovenci vedno podprejo. Ta postaja je popularna zato, ker se ukvarja in rešuje probleme, kijih druge postaje ne vključujejo v svoje oddaje. Predvajajo različno glasbo in ne samo tisto, ki je na drugih postajah ta čas popularna. Franci Trstenjak je glavni urednik. Naj omenim da je pred leti obiskal Melbourne in v mojem (Lentijevem) studiu posnel intervju z nami za ta isti Radio Ognjišče. Imeli smo tudi intervju za program konec tedna, in to na temo kako doživljamo naš seminar. Izvedeli smo tudi da je časopis Delo objavilo članek o poteku našega seminarja. Zvečer smo se zopet vsi zbrali v hotelu in imeli zelo okusno večerjo. Izmenjali smo svoja mnenja, si pripovedovali kako živimo vsak v svojem okolju in tako so se med nami spletala nova prijateljstva .
Sreda je bila za nas vse zopet zelo zanimiv pa tudi naporen dan. Obiskali smo dvorano Državnega zbora, Ministrstvo za obrambo, Slovensko tiskovno agencijo (STA), Urad za informiranje, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstvo za zunanje zadeve. Bili smo tudi v Narodni univerzitetni knjižnici. Dobili smo veliko gradiva o tem kaj delajo v parlamentu in na splošno v slovenskem političnem in gospodarskem življenju v času desetih let, odkar je Slovenija samostojna država. Popoldne smo imeli predavanje o vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Slovenska vlada je zelo navdušena za pristop v EU in NATO. Je pa drugo in veliko vprašanje, če si državljani Slovenije to zares želijo ali ne. Nam so bile predstavljene dobre in slabe strani pristopa.
Posebej smo bili ponosni, da so nas sprejeli dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje
zadeve, dr. Anton Grizold, minister za obrambo, Magdalena Tovornik, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu ter druge pomembne osebnosti slovenskega političnega življenja.
Četrtek zjutraj! Evelyn je zaspala! Morala se je zahvaliti Martini, prijaznemu dekletu iz Nemčije, da jo je zbudila in da ni zamudila avtobusa, ki nas je popeljal na eno in pol ure dolgo pot na Primorsko. Prišli smo na uredništvo Primorskih novic, kjer so nam pokazali kako oni oskrbijo za ta del Slovenije. Zatem smo obiskali RTV Koper, kjer so nas zopet seznanili s svojim delom. Pogovarjali smo se o tem kaj in kako mi delamo in kaj bi lahko izboljšali. Obiskali smo tudi katedralo v Kopru, ki je ena iz med najlepših cerkva v Sloveniji. Škof Metod Pirih, ki nas je že dvakrat obiskal v Avstraliji, je opisal zgodovino cerkve. Organizatorji seminarja so nas zatem povabili na ladjo in nas popeljali ob celotni slovenski obali od Kopra do hrvaške meje. Bilo je zelo lepo, imeli smo dobro kosilo in jaz (Lenti) sem
ga bil še posebej vesel. Zapeli smo celo našo slovensko himno! V Piranu smo dobili stanovanje v lepem hotelu. Bili smo še povabljeni v farno cerkev, kjer nas je prijazno sprejel domači župnik in med drugim nam je opisal zanimivosti Pirana. Zatem smo bili povabljeni na okusno ribjo večerjo na Trg 1, maja, kjer smo se lahko veselili pozno v noč. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno in zato je bil ta večer za nas še lepši.
V petek zjutraj smo se odpeljali v Trst (Italijo), kjer smo obiskali uredništvo Primorskega dnevnika. Posebej zanimivo je bilo srečanje z direktorjem Bojanom Brezigarjem (bilje prvi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa) ter s Sergijem Pahorjem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij v Trstu. Pozdravila nas je tudi Jadranka Šturm Kocjan, veleposlanica RS v Italiji.
Izvedeli smo, kako urejajo slovenski časopis in kako držijo potrebno sožitje med slovensko manjšino v Italiji. Zanimivo, čeprav smo bili v Italiji, smo nekako čutili, da je slovenstvo močno prisotno na vsakem koraku. Obiskali smo tudi slovensko radijsko in TV postajo. Povabljeni smo bili na okusno kosilo v restavracijo Repentabor. Tam nas je pozdravil župan tega kraja. Ogledali smo si lepo okolico, zatem so nas peljali do znane Kraške hiše, ki je zgrajena iz kraškega kamna, dobro poznanega v tem delu sveta.
Čas je mineval prehitro in že smo se morali z avtobusom spet zapeljati nazaj v Ljubljano. Ustavili smo se na slovensko-italijanski meji v Duty Free trgovini in si kupili kar nam je želelo srce.
V soboto je bil poslovilni dan. V hotelu smo se vsi zbrali in bili zelo počaščeni, da so z nami delili svoj dragoceni čas tudi Magdalena Tovornik, dr. Alja Brglez in Dragica Bošnjak pa še Ivan Cimerman iz SIM. Glavni poslovilni govor je imela gospa Tovomikova. Pogovarjali smo se o seminarju in drugih rečeh in se na
koncu vsi po vrsti zahvalili organizatorjema za tako uspešni seminar. Zatem smo imeli pravo pojedino. Po enem tednu skupnega bivanja smo si izmenjali naslove, zaželeli srečo drug drugemu in si obljubili, da se bomo pri svojem delu za ohranjanje slovenskega jezika potrudili po svojih najboljših močeh. Tatjana Lesjak in dr. Zvone Žigon, ki sta bila z nami ves čas seminarja, zaslužita vse naše priznanje in spoštovanje za skrb in delo z nami. Moramo reči, da so se vsi res potrudili in zaslužijo 200 odstotno zahvalo. Mi pa bomo delili nabrane izkušnje z našo slovensko skupnostjo, naj bo to na radiu, televiziji ali v časopisih.
Na seminarju smo nekako pridobili občutek odgovornosti in sreče, da smo tudi mi v izseljenstvu bogat del slovenskega sveta.
Nikoli ne bomo pozabili na vas, ki ste žrtvovali čas in delo za nas izseljence. Hvala še enkrat organizatorjema! Vse vas prisrčno pozdravljamo in upamo ...še kdaj na snidenje!
Lenti Lenko, Evelyn Kojc
PS.: Oba bi se rada iskreno zahvalila gospe Tilki Lenko in gospe Stanki Gregorič za vso pomoč pri prevodu v slovenski jezik!
OGLAS
V	pričakovanju Božiča in Novega leta bi rad delil čas še s kom. Sem ljubitelj narave, sprehodov, rad potujem in spoznavam še nepoznane kraje. Rad bi spoznal gospo srednjih let za skupna druženja. Če si poštena, umirjena in pripravljena z menoj deliti preostali čas, se mi oglasi na telefon: 03 - 9706 - 4102.
iz naših misijonov
Misijonar pater Pepi piše NERODNOST: MED JOKOM
IN SMEHOM
En najbolj gorečih kristjanov naše župnije je izgubil svojega brata, kije živel in delal v Lomeju. Slednji ni bil le dober uslužbenec, marveč tudi odličen katehist v metodistični Cerkvi. Pokojnikovi domači so zvesti izročilu Tamberma zahtevali, da ga pokopljejo v rojstni vasi, se pravi v Nadobi. Pokojnika so nekaj dni zadržali v hladilniku v Lomeju, da bi njegovi domači mogli pripraviti vse potrebno za pogreb. Pokojni je iz ugledne družine, zato so se odločili, da mu naredijo betonsko grobnico. Na misijonu so si izposodili za to potrebni cement in so na prostoru ne daleč od rojstnega tata-ja (tata je njihova tradicionalna bivanjska hiša) določili prostor za kopanje groba. Kot je tukaj v navadi, se je veliko nespametnih vaščanov zbralo na kraju kopanja. Pred začetkom kopanja so modrovali o dolžini in širini groba. Odločilna beseda je naposled pripadala pokojnikovim domačim. Njihove želje se niso pokrivale z denarno močjo, zato so odločili, da grobnica ne sme biti prevelika.
Njena obsežnost bi pogoltnila ne le pokojnika, marveč tudi njihove skrbno zbrane prihranke. V precepu vseh teh možnosti in skrbi so “demokratično” določili, s katero dolžino in širino groba bodo ovekovečili pokojnikovo “betonsko
m
domovanje” med njimi. Za betoniranje grobnice so zaprosili mizarja iz pokojnikove družine, čeprav imajo v isti družini izučenega tudi zidarja. Toda slednji je premlad in ni primemo niti dostojno, da sodeluje pri izgradnji grobnice za častitljivega pokojnika.
Prišel je dan pogreba. Precej prijateljev pokojnika in hvaležnih vernikov iz metodistične Cerkve je prišlo na sever države v majhno Nadobo, da dostojno pospremijo njihovega pokojnega katehista in na sploh zelo dejavnega kristjana. Vse se je odvijalo spoštljivo in ganljivo veličastno do trenutka, ko so krsto hoteli spustiti v grobnico. Takrat pa so ugotovili, daje krsta prevelika. Na vse načine so jo poskušali stlačiti v grobnico, a njena velikost ni in ni hotela v grobno ozkost in kratkost. V glavi enega od najožjih seje vendarle preblisnila misel, da je potrebno grobnico po dolžini razbiti in razširiti. Domišljeno, rečeno, torej skoraj storjeno! Čeprav je bilo vse skupaj nerodno in so nekateri mladi pogrebci s posmehljivim obrazom odhajali, so začeli s potrebno širitvijo grobnice. Majhna nerodnost, pa kaj za to: po nekaj urnem delu in ponovnem cementiranju so jo uspešno rešili. Pokojni odslej mimo in udobno počivajo v senci tata-ja njegove domače vasi.
Slednji dogodek ni osamljenec tukajšnje stvarnosti in okolja. Govori o snovni revščini, pa tudi o pomanjkanju čuta za stvarnost in za zdravo presojo. A življenje gre naprej in se po prestanem vznemirjenju mimo kotali po kolesju večstoletne tradicije...
L***
Government House - 25th July 2001
Čestitke Frančiški Nekrep za priznanje, ki ji ga je podelil premier Viktorije g. Steve Bracks v vladni palači 25. julija 2001 in zahvala za njeno delo na slovenskem programu radia Geelong. Vsako sredo ob devetih zvečer vodi enourni program. To delo opravljale trinajst let. Ob tej priložnosti pa zahvala tudi vsem mnogim prostovoljcem po vseh naših slovenskih skupnostih v Avstraliji v tem mednarodnem letu prostovoljcev.
križem
AVSTRALSKE SLOVENIJE
Dragi slovenski rojaki po Avstraliji
Pogosto smo naprošeni pomagati raznim ustanovam, prispevati za eno ati drugo dobrodelno akcijo, potrebe slovenskih izseljencev pa spregledujemo. Tokrat trkamo na Vaše široko srce in upamo v Vašo dobrohotno naravo za dobro naše skupnosti.
Svetovni slovenski kongres (SSK) je naša ustanova, ustanova vseh Slovencev, pa naj živimo kjerkoli na svetu. Če se ne počutite del te slovenske organizacije je morda krivda tudi v tem, ker še niste imeli prilike s to družbo sodelovati. Ne prosimo zase osebno, prosimo za Vas, pravzaprav za vse nas, ki smo daleč od doma, tudi za tiste, ki ste zgubili vsak stik z domovino in ne veste kam bi se obrnili. Izseljenci rabimo Dom, kjer bomo dobrodošli, ker v Sloveniji nimamo več ožjih znancev in sorodnikov, pa bi kljub temu radi obiskali kraj, kjer so nekdaj bile naše korenine.
Svetovni slovenski kongres si prizadeva, da bi ustvaril skupni Dom za vse izseljence po svetu, v katerega smo vedno vabljeni in v katerem bomo vedno dobrodošli. V prvi vrsti pa rabi SSK uradne prostore, kjer lahko uspešno deluje. To dela zdaj že deset let in lahko smo ponosni na uspehe. Prostori, kjer ima sedež so na prodajo in če jih kupi kdo drug, bo SSK močno prizadet in mnogi programi, ki jih uspešno oblikuje skupaj s Slovensko Konferenco, bodo zelo okrnjeni. Vlada je prostore ponudila v nakup, zato se je vodstvo odločilo, da vsak član prispeva po 1000 dolarjev, toda takih darov rabimo tisoč. Vsak začetek je težak, vendar, v slogije moč. Vsak prispevek, ki ga boste namenili SSK Za naš Dom, bo kamen do kamna palača.
SSK izdaja Glasilo, tri-mesečno revijo, ki nas seznanja o obsežnem programu Kongresa, enako pa ste vabljeni v članstvo Slovenskih narodnih svetov ACT, Qeenslanda, South Avstralije, NSW in Victorije, ki so sestavni deli Avstralske slovenske konference, ta pa je član SSK. Poiščite te organizacije in pridružite se Slovencem, ki Vam
želijo nuditi Dom, katerega smo izgubili.
Prosim, pošljite Vaš prispevek po Vaši zmogljivosti na številko deviznega računa SSK 17000-24000 000 6051, partija: 96397 (ali s pripisom "ZaSlovenski Dom”). HVALA!
Cvetko Falež, predsednik ASK Jožica Gerden,podpredsednica SSK
K matici pokojnih 2001 dodajamo
Vilma Vargljen, roj. Jankovič
8 27. 5. 1934 Kozina ■fr30. 11. 2000 Melbourne Pavel Matičič 8 24. 1. 1935 Topole pri Mengšu ‘S’ 18. 4. 2001 Milpera Frank Ternar 8 19. 11. 1921 Turnišče ■fr22. 7. 2001 Melbourne Rudolf Jaksetič 8 28. 8. 1932 Podgraje pri Ilirski Bistrici
■fr30. 8. 2001 Melbourne Anton Žužek 8 23. 1. 1939 Pivka ■frl. 9.2001 Melbourne Marjan Bubnič 8 8. 3. 1933 Hrušica na Primorskem ■fr 6. 9. 2001 Melbourne Julijana Šajn 8 21.4. 1915 Knežak ■fr29. 8. 2001 Adelaide Frank Valenci 8 1968
■fr 2 L 10. 2001 Sydney Jeffrey Williamson 8 1959
■fr 23.10. 2001 Sydney Owen Montgomery 8 1946
■fr23. 10. 2001
Anna Prammer, roj. Ušaj
8 17. 11. 1929 Črnice na Vipavskem ■fr 26. 10. 2001 Sydney
VVohar Feliks
8 4. 2. 1932 Bakovci v Prekmurju ■fr 5.11.2001 Wodonga
Mariza Ličan, roj. Faragona, Mršnik 8 15. 7.1942 Ilirska Bistrica ■fr 15. 11.2001 Sydney Avgust Hozjan 8 16. 11. 1934 Hotiza pri Lendavi ■fr 18. 9. 2001 Brisbane Avgust Rajkovič 8 1932 Kraj
■fr 31.9. 2001 Mt. Isa, QLD.
Stanislav Jemec 8 14. II. 1937 Grahovo ■fr26. 11.2001 Melbourne
Slovenska srenja po molitvi in blagoslovu grobov na pokopališču v VVodongi v nedeljo, 25. 11. 2001.
V	sredo, 10. oktobra 2001, seje v Sydneyu z motorjem ponesrečil JOSEPH PAUL FERFOLJA. Rojenje bil v Sydneyu, 18. 10. 1972, kot drugi otrok znanega Virgilija Ferfolja in Gwen, rojene Burke. Pokojnik je bil zaposlen kot skladiščnik v Brookvale. Poleg staršev zapušča starejšega brata Jamesa (Janeza), 30 let, kije poročen z Ellen, rojeno Smuk in mlajšo sestro Ano, 28 let, ter njeno hčerko April, 18 mesecev. Pogrebne molitve so bile v Merrylandsu en teden pozneje, 18. oktobra, nekaj ur pozneje pa je sledila upepelitev v ožjem družinskem kroguv Rookvvoodu.
Vpetek, 26. oktobra, je v Adelaidi umrla LJUDMILA MILICA KRISTO, rojena Ostrožnik. Pokojnica je bila rojena v Celju, 6. 8. 1952, kot hčerka pokojnega Martina in Marije. V Avstralijo je prišla leta 1980, naslednje leto seje v Caimsu poročila s Tadejem Kristo, kije po rodu iz Gornjega Vakufa. Ko sta živela v Queenslandu, sta se jima rodila otroka Karmen, 19 let ki študira Justice in Society na Flinders univerzi in Mark, ki je v zadnjem razredu srednje šole. Pozneje seje družina preselila v Adelaido, kjer je oče takoj našel zaposlitev, Milica pa je delala v tovarni Silver Fleece, kjer izdelujejo razne športne uniforme. Pokojnica je zbolela pred dvema letoma in se je podvrgla operaciji. Stanje seji je začasno izboljšalo, daje mogla obiskati svoje sorodnike v domovini. Žal seje bolezen znova pojavila in končno zahtevala njeno življenje. Na predvečer pogreba 29. 10.2001 je bil rožni venec za pokojnico v cerkvi Sv. Patricka v Adelaidi. Naslednji dan je bila prav tam pogrebna sv. maša. Somaševala sva g. Luka Pranič in p. Valerijan Jenko. Pri maši je prepeval pevski zbor Svete Družine. Ob koncu sv. maše so bili govori, med temi je govoril tudi predsednik adelaidskega društva g. Ernest Orel in se poslovil od pokojnice. Po pogrebnih molitvah na pokopališču v Enfieldu, je bila pogostitev v slovenskem klubu.
Pokojnica zapušča poleg moža, hčere in sina tudi še živečo mamo Marijo Ostrožnik, ki živi v Celju, ter polsestri Mimico in Jožico.
JOŽE RAKAR je bil rojen 16. 11. 1932 v mali vasi Trebeše, kjer ima še tri brate. Tam je zapustil vse in odšel v Italijo in pozneje odpotoval v Avstralijo z ladjo »Skaybryn«, 28.9. 1952. Veliko je potoval po Avstraliji. Končno seje odločil za Melbourne, kjer je delal na pošti do upokojitve. Ustvaril sije dom v Avondale Heights. Poročil se je leta 1963 z ženo Ano, roj. Miško iz Svetinje, s katero je imel dva otroka, hčerko Suzanne in sina Stevena. Imel je tudi dva vnuka, Jordan in Alan. Po daljši bolezni nas je 15.11.2001 v miru zapustil doma, v krogu svoje družine. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Pogrebno mašo sta opravila domači župnik in p. Ciril v župnijski cerkvi v Avondale Heights, 20. 11. 2001, nato je bil kremiran v Altoni in del pepela potrošen v morje, ki gaje prineslo v Avstralijo.
FELIKS WOHAR, rojen 4. 2. 1932 v Bakovcih v Prekmurju, je umrl v bolnišnici v Wangarratti, 5. 11. 2001. Pokopan je bil v Wodongi 8. 11. 2001- tam je tudi živel. V Avstralijo je prišel leta 1951. Zapušča hčerki Ano in Angelo z družinama, šest vnukov, v Sloveniji pa sestri Marijo in Angelo in brata Jožeta. Njegova žena Hermina je umrla leta 1995.
STANISLAV JEMEC, rojen 14. 11. 1937 v Grahovem, je umrl v Nursing Home v Noble Park v Melbournu 26. 11. 2001. V Avstralijo je prišd leta 1968 že z ženo Vero, r. Pavlovič, doma iz Vojvodine in sinom Sinišo. V Avstraliji se jima je rodil sin Peter. Zaradi bolezni seje bolj držal doma. Pogrebno mašo je opravil p. Ciril 3. 12. 2001 v kapeli pogrebnega zavoda Tobin Brothers v Noble Park, nato pa so krsto poslali v Slovenijo, kjer bo pokopan v domači župniji v Grahovem. Zapušča bivšo ženo Vero, sinova Sinišo z družino in Petra, v Sloveniji pa brata Ludvika in Jožeta ter sestri
Marijo in Ano.
V	Gold Coast bolnišnici je 7. 11. 2001
podlegel hudi bolezni komaj 38 letni VIKTOR JULIUS LAUKO. Viktorje bil rojen 17. julija 1963 v Melbournu kot sin nam vsem poznanih staršev Marjana in Nade Lauko. Pogreb je bil 13. 11. 2001 na Gold Coastu. Zapušča dva sinova.
HOZJAN AUGUST, poznan kot Gas, je umrl v Brisbanu 18.9.2001 ,kjer zapušča vdovo Natalijo ter sinovaNicolasa in Jožefa. Od pokojnika smo se poslovili v cerkvi sv. Katarine v Wishardu od koder je šel pogreb na pokopališče v Mt. Gravatt. Pokojnik star 67 let, je bil doma iz Hotize pri Lendavi.
iz Mt. Isa je tudi prišla vest, daje tam v nedeljo, 31. septembra 2001, umrl RAJKOVIČ AUGUST, rojen avgusta 1932, star 69 let - doma iz Kraja. Pokopan je bil v Mt. Isi.
Mirko Cuderman še poroča, da so po maši zadušnici iz Bribie Islanda pospremili na Caboolture pokopališče Visočnikovo mamo - omo - HELENO ERLAH, ki je umrla v četrtek, 11. oktobra 2001, zjutraj v Caboolture bolnišnici. Pokojno Heleno smo položili skupaj v isti grob, kjer je pokopan njen brat - stoletnik Šimen Erlah, kije umrl pred enajstimi meseci. Pokojnica je bila rojena 18. septembra v Ratečah (leta?). Helena Erlah sije s svojo skromnostjo in pogosto navzočnostjo pri bogoslužju v Bribie Island cerkvi pridobila veliko spoštovanje med tamkajšnjimi farani, saj je bilo veliko vernikov pri pogrebni sv. maši. Lep pogreb je opravil farni župnik Fr. Rex, ki je za pokojnico tudi izdelal lepo dvojezično mašno brošuro v slovenščini in angleščini s sliko brezjanske Marije Pomagaj.
Sorodnikom vseh pokojnih izrekamo naše sožalje.
ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža ALEKSANDRA VIČIČA, ki je umrl 20.10.2001, se vam vsi toplo zahvaljujemo za izrečeno sožalje, udeležbo rožnega venca, pogrebne svete maše in poklonjeno cvetje. Lepa hvala tudi patru Cirilu za molitve in cerkveni obred. Iskrena hvala vsem gospodinjam, ki so poskrbele za sedmino, hvala društvu »Planica«. Dragi Alex, počivaj v miru Božjem. Hvaležna žena Lora, sin Saška, hči Suzi z možem Wayne-om.
Marizi Ličan v slovo Slovo v Večnost
Pot bila je trda v tvojem življenju, bile so roke krvavo tuljave, nešteta prijateljstva stala ob strani, spomin na te ostal bo vedno med nami.
Naj rahlo ti truplo krije gomila, venci na grobu dani v slovo, duša v miru podala se v večnost k počitku nad zvezde v tiho nebo.
Truplo trohnelo bo v tihem zdaj grobu, v prah zgubilo se skrito, nevidno, a, črke na grobu nam povedo, spomin na te ostal vedno nam bo.
Ivanka Žabkar
Poslednje slovo od velike Slovenke in kulturne delavke Marize Ličan na pokopališču Rookvvood v Sydneyu, 9.11. 2001. Pesnica Pavla Gruden se je poslovila s pesmijo, rodno grudo in cvetlico.
kotiček naših mladih
m
Andrew Bratina
St. Nicholas (Sv. Miklavž).
At most of the Slovenian Churches and clubs around the nation, St. Nick gave quick visits to ali the good children and gave them presents! The šola children also performed Christmas songs and delighted audiences with their remarkable voices. It was a very enjoyable day and if you didn’t go this year, try to make the effort next year.
See you next time!
Christmas Eve:
Carols by Candlelight
Get ready Melbourne! This year before Midnight mass on Christmas Eve, there is going to be an experience that is not to be missed: Our very own Carols by Candlelight.
Starting at around an hour before mass, youth from ali around Melbourne will be presenting Christmas carols in many languages and styles.
At the moment preparations are stili under way for this performance and so if you can play an instrument or would like to sing a carol in a group or solo, please contact P. Ciril.
So bring along your singing voices and get ready for a great time!
Quiz: How Slovenian, are you? #2 Hi! Its Melissa here, I heard that you ali enjoyed my quiz last time, so I decided to write you ali another one. I hope you like it! Slovenia has made it in the world cup do you:
a) Buy tickets for the game and teli every one about it.
b) decide that you will watch the game at home and put a bet on Slovenia.
c) your not going to watch the game. Slovenia is going to lose anyway.
2) you have been offered a trip to Slovenia but you have to learn Slovenian do you:
a) jump at the idea you’ll do what ever it takes to go!
b) you want to go but you are not to excited about the learning Slovenian part.
c) there’s no way you’re going there in the cold vveather, you’d rather go taning on the beach in Australia!
3) someone asks you for some information on Slovenia, do you
a) run to the library and find every book and article on slovenia and teli them every thing about it.
b) be happy that they asked you about it and teli them vvhere to get information.
c) shrug your shoulders and walk away.
4) Slovenia is on ‘Getaway’ do you
a) call every one you know and teli them to turn to channel 9 this is so exciting!!
b) tape it for your self and your family
c) you’d rather watch ‘the vveakest link’ GOOD-BYE!!!!
5) you have a coice of dinner do you chose
a) go to your local Slovenian club for dinner
b) get your mum to cook ‘kislo zeljo' and a roast
c) McDonalds!
Thanks again for reading the corner. Have a safe and enjoyable Christmas and a Happy New Year. Before I go I would like to notify to ali Slovenians that our country has made it into the VVorld Cup for soccer (nogomet)! For more information go to www.fifa.com. Yeah!
OGRIZEK SOLICITORS
MICK OGRIZEK, MA, LLB (HONS)
LEGAL PRACTITIOSER
TELEPHO\E. (03»‘»"4S 'f>50	Fl\	(03)	‘>748	3hll>
UOBII.E: 041 s 3261 70 EMML: V10GuiNETSPACE.NET At
POSTIL 4DDKESS:
P O. BO\ I 75. WORLD TRADE CENTRE VIC 3005
GOJAKS M E ATS
Sc SMALL
R o j« k o m v S y d n • y u
O O D S
s« toplo p riporoč • m f
220 Burvvood Rd. Burvvood N.S W 2134 Phone (02)747 4028
Mclboumilnrri Slovcnccm sc pnporo<fi KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS ALOO jrtd JOE MEMORIALS P/L ^
10 BANCELL STREET C A M P 8 E L L F I E L D VIC 306 1
M
Til.:
359 1179
A M >»4 70 4046
V..
dela »o |	-	pod	gxxxrt	oj	o'
P RUD A!A IN NAKUP HIŠ
VVALTER DODICH Mobile: 0413 262 655
IRENE DODICH Mobile: 0411 649 106
AGENTA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
HOCKING STUART	Camberwell	Office
693 Burke Road, Camberwell, Victoria 3124 Tel: 9882 4700	Fax:	9882	4766
Internet: www.hockingstuart.com.au Email: camberwell@hockingstuart.com.au
//>> TOBIN BROTHERS
a better wav
Viktorijskim Slovencem na uslugtt v casu žalovanja
h*acJ Office
NORTH MELBOURNE 189 8oundar\ Road	9328	3999
8f RVVICK	9796 2866	NOBIE PARK	953« 4999
8RICHTON	9596 2233	PAKENHAM (03) 3940 1277	
CRAN80LRNE (0 3)	5996 7211	RINCVVOOO	9870 8011
DONCASTER	9840 1133	ST ALIANS	93W 0099
EAST BURVVOOO	«»886 1600	SUNSMINC	9364 8711
ESSENOON	9331 1800	VVERRIBEE	9748 7900
frankston	9’73 3022		
CIENROV	^306 721 1	Frances Tobin A Associates	
MALVERN	9576 0433	EA5T lURVVOOO	9802 9888
MOORA88IN	9332 2211	BRICHTON	9596 8144
AfO*	TRiMii
		
Are your dentures more	fcr-T——i	^ Di raj© imen umemo zooovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Kbnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaš&tne proteze. Suite 7/14 Market St, Box Hill T*l: 9898 6293
comfortable in a glass...9 II so. for a free consullation contacl Stan Kknel D E NT AL TECHNJCIAN specialising in dentures and mouthguards.	I i' Al i J	
391 Canterbury Rd, Vermont Tel: 9873 0888		
Dom počitka matere Homane
Slovenski dom za ostarele 11-15 R'Beckett St, Heuu, Vic. 3101
Dom počitka matere Romane je slovenska ustanova, ki za daljši ali krajši čas nudi domače okolje ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazne in tople sobe, domača hrana, vesela družba, popolna zdravniška nega in vsa oskrba so samo del tega kar boste našli v domu počitka, samo 20 metrov od slovenske cerkve v Keuuju.
Pogoj za sprejem v dom je Rged Care Rssessment Document, ki vam ga priskrbi vaš zdravnik.
Osnovno cena je 85% od avstralske starostne pokojnine in je v skladu z vsemi pravili in predpisi določenimi z zakonom tako imenovanega Rged Care Ret 1997. Pogoj za sprejem v dom ni no osnovi posameznikovega premoženja, temveč na podlagi njegovega zdravstvenega stanja in potrebi po negi.
Ste že razmišljali o tem, kakšno bi bilo življenje v domu, poznate koga, ki bi po vašem mnenju potreboval njegove usluge ali pa ste samo radovedni in bi radi vedeli kaj več? Pokličite upravnico
po telefonu in se dogovorite za primeren čas ogleda. Dobili boste odgovore na vsa vprašanja.
V   /
GLAS SLOVENIJE
Informativni mesečnik z angleško prilogo "The voice of Slovenia”
P.O.Box 167 Winston Hills. NSW 2153 Telefon: (02) 9674 9599 SLOVENSKA TV 31 - Sydney Vsak ponedeljek ob 18.00 uri Domača stran na internetu:
STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV
glasslovenije.com.au    ;
164 Victoria Street, Brunsujick, 3056 VIC.
Telephone: 9387 8488
DISTINCTION PRINTING PTV. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
DIPLOMATSKA KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Telefon: (02) 6243 4830 Fax: (02)6243 4827
Embassy of Republic of Slovenia, P.O. Box 284 Civic Square, Canberra, ACT 2608
Generalni konzulat RS Sydney
Telefon: (02) 9517 1591
Fax: (02) 9519 8889
P.O. Box 188, Coogee, NSW 2034
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Telefon: (04) 567 0027
Fax: (04) 567 0024
P.O. Box 30247, Lower Hut, NZ ali
P.O. Box 5, Smithfield, NSVV 2164
Mother Romana Home Slovenian Hostel for the Rged Ph: 03 9853 1054 Fax: 03 9855 0811
Novo in staro branje iz Baragove knjižnice
Draga Gelt: ZNAŠ SLOVENSKO? DO YOU KNOW SLOVENIAN? Tečaj slovenskega jezika za odrasle (Slovenian Language Course for Adults), $20.- in OSNOVNA SLOVNIČNA PRAVILA IN VAJE, $20.-MODERNI ANGLEŠKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v žepni izvedbi s trdimi platnicami. $80.
Draga Gelt, Magda Pišotek, Marija Penca: UČIMO SE SLOVENSKO - LET’S LEARN SLOVENIAN, L, II. in III. del. $15.- za posamezni del.
Ivan Kobal: THE SNOWY - CRADLE OF NEW AUSTRALIA, cena knjige s trdimi platnicami $30.-, z mehkimi platnicami, $20.-
Jožko Šavli, Matej Bor, Ivan Tomažič: VENETI, FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY - angleški prevod, trde platnice, 534 strani, 150 ilustracij; $45.-
Ivan Tomažič: VENETI V EVROPI 2000, tretji venetski zbornik, 304 strani, $25.-
ETRUŠČANI IN VENETI, 2. ZBORNIK, $25.-
SVETO PISMO STARE IN NOVE ZAVEZE, $50.-
SVETO PISMO STARE IN NOVE ZAVEZE, žepna izdaja, $45,-
Dr. Vladimir Vulikič: GLASBENIK STANE HABL - VRHNIČAN V DOMŽALAH, $35.-
Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM - povest, napeta ljubezenska zgodba v štirih knjigah žepne izdaje,
v kartonskem ovitku, $35.-
SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR - $28.-
ANG LEŠKO-SLOVENSKI SLOVAR - $28.-
Draga Gelt in Veronika Ferfolja: PAX ET BONUM - MIR IN DOBRO, $30.-
RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM - PTUJ 2001 - lepa knjižica, 46 strani, v slovenščini, $4.-
NOVO! Ivan Lapuh: POTOK TREH IZVIROV, črtice, pesmi in aforizmi, $15.-
100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE, 1., 2., 3., 4. in 5. del - cena posamezne knjige $10.-
SLOVENSKI MLADINSKI KONCERTI V AVSTRALIJI 1975-1999, spominski video ob 25. slovenskem mladinskem koncertu, $10.-
TAM NA VRTNI GREDI (30 minut) - Tanja Meža, Maja Lesjak, citre Marjan Marinšek. $10.-
PETINDVAJSETI SLOVENSKI MLADINSKI KONCERT
V MELBOURNU 1999 - $25.-
SLOVENIA IS... videokaseta o Sloveniji v angleščini, $2
KARAOKE - SLO HITI, I. del, cena je $25.-
ZGODBA O BELEM KONJU - naši lipicanci, $25.-
50 LETNICA FRANČIŠKANOV V AVSTRALIJI, $30
Videokasete iz Baragove knjižnice
Prosimo, (In A ceni naročenega prištejete tudi poštnino
P
|D & F BUTINAR ISPRAY PAINTING
Specialising in:
| - Trucks Industrial Equipment | - Windscreen Replacement | - Steam Cleaning
112/177 Northbourne Rd I Campbellfield, 3061
Lmmmm — mm mm mm mm •
DARKO BUTINAR
- Sand Blasting
- Sign VVriting
- Tyre Seal
Phone/Fax: 9305 3154
STILL CELEBRATING THE NEW MILLENIUM
FOR ALL YOUR TRAVEL (hotels, car rentals, insurance...) around Australia, New Zealand, North and South America, Europe, Asia, Africa and also for MONTHLY GROUPS TO SLOVENIA, please contact us for dates and economical rates.
Make an early reservation to avoid disappointment.
GROUPS FOR SLOVENIA departing from ADELAIDE, BRISBANE, CANBERRA, MELBOURNE and SYDNEY
*********
We are now sole agents in Australia for the ABC Car Rental
m
Company in SJovenia Please contact us for very economical rates.
Lic No 3 0 2 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE I
PRIGLASITE SE ZA EMO SKUPINSKIH
POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 2001
?elo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh štreni sveta ...
Pokličite ali obiS/ite nat urad za podrobnega pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Na pozabita, da ja ta od lata 1962 ima GREGORICH dobro poznano in na uslugo mm, ki m odpravljajo na potovanj«! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Don vale Travel
1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666