Katolški cerkveni list*
T redni k: Ur. Janez lirizoslom M*oyavar.
V Četertfk 8. Sušca.	mm*
Kratki ]ireiui*liki
iz s. evangelija za tretjo nedeljo v postu.
(Luk. ii, 14—2K)
Ko je bil Zveličar na svet prišel, je med drugimi čudeži, s kterimi je svojo vsigamogočnost ska-zoval, tudi hudiče iz obsedenih izganjal, de je pokazal, de ima tudi čez peklensko moč vso oblast, iu de je ravno zato na svet prišel, de bi kraljestvo satanovo razdjal, kterimu je bilo vse človeštvo pod-verženo, in svoje božje kraljestvo postavil. — 3Ied božjim in satanovim kraljestvam je pa velik raz-ločik. Kraljestvo, ki gaje Jezus na zemlji postavil, je ravno tisto kraljestso, v kterim Hog v nebesih čez vse svoje stvari, in z njim vred vsi njegovi izvoljeni vekomaj kraljujejo, Pcsiravno nam je še le v nebesih obljubljeno, de bomo tam gori kakor pravi kralji kraljevali iu sodili, ker pravi Jezus: „Zato vam zagotovim kraljestvo, kakor ga je moj Oče meni zagotovil, de hote pri moji mizi, v mojim kraljestvu jedli in pili, in na tronili sedeli, ter dvanajstere rodove Izraelove sodili:u (Luk. 22, 30.") je vender tudi res. de imamo, če v Jezusovim kraljestvu ostanemo, že tukej na zemlji neizrečeno veliko moč, ker nas cel svet in vsa peklenska moč ne more premagati in prisiliti, de bi en sam rado-voljni smertin greh storili. Tako po nauku svetiga Pavla ..nismo otroci sužne (matere) ampak svobodne. po svobodnosti. s ktero nas je Kristus o-svobodil.- ((»al. 4, 31.)
Satanovo kraljestvo pa nima nobene kraljeve moči ali oblasti, s klero bi on nad svojimi podložnimi kraljeval, ampak je le kraljestvo hudobe in zapeljevanja: satan in njegova druhal sama čuti vedno vsigainogočno roko božje pravice nad seboj Ker so pa satan in vsa njegova dritšiua v hudobi ene misli, in kakor sovražniki božji z vso močjo žele llogu sopervati, in. ko bi mogoče bilo. vse ljudi od Boga odtergati in v svojo nesrečo in pogubo zapeljati, si vso moč prizadenejo ta svoj namen doseči, ktera moč pa v nič drugim ne obstoji, kakor v laži in goljfii. Zato ga Jezus imenuje Jaz-njivca, in očeta laži:** in po pravici ima to ime. zakaj kar je še kdaj sturil ali govoril, ni bilo druziga kakor laž. Z lažmi je zapeljal nase perve starše: z lažmi je hotel zapeljati tudi Jezusa, ker mu je obetal kraljestva cele zemlje, kterih rnu ni mogel dati, ker niso bile njegove. Tako pa zapelje tudi vsakiga človeka le z lažmi in goljfijami, ker resnice ne more govoriti pa tudi nič resničniga sturiti: zakaj, ko bi tudi čudeže delal, bi bili tudi njegovi čudeži lc zgol laž in goljfija.
Le takiga človeka toraj zapelje satan v greli in v svoje kraljestvo, kteri je slab. omahljiv in nezvest podložin Jczusoviga kraljestva: kteri svojiga sovražnika posluša, in sc v pogovor z njim spusti, kakor Eva: kteri se mu da radovoljno goljfati in preslepiti. Zato je pa tudi vsak kteri se satanu vda. po duhovno slep in mutast. kakor je bil obsedene. od kteriga sveti evangeli govori. Sveti Lu-
kcž scer le govori, de je bil mutast, sveti Matevž nam pa pove, de je bil ta nesrečni človek tudi slep. — Zares je vsak nespokomi grešnik slep in mutast. Je slep, ker ne spozna svojiga nevarniga stanu, v kterim je : ne spozna greba sploh, ne njegove gnusobe, in velikosti, ne njegovih nasledkov; ne spozna tudi svojih lastnih grehov in nesreče, v ktcro so ga pripravili, ne nevarnosti v kteri je zavoljo svojih hudobij. Grešnik je pa tudi mutast v tistih rečeh, ktere njegovo zveličanje zadevajo. Bi imel z Bogam govoriti, to je moliti, pa ne sturi: bi imel govoriti z možmi, kteri pot resnice in zveličan ja ure. pa ne sturi, temuč se še skriva pred njimi: bi imel govoriti s spovednikam. in mu razkriti m*»je grehe in slabosti, pa molči, se ogiba spovedi kolikor nar bolj more, in še takrat, kadar se spoveduje, le nekako povcrh pove in kolikor more zmanjšuje svoje velike grehe, ali pa jih še popolnama zamolči. — Tako satan dobi veliko duš na svoje stran in v svoje kraljestvo; in kakor moč satanoviga kraljestva le v lažeh obstoji, je vender ta moč za slepiga in gluhiga grešnika tako velika, de se sam ne more rešiti iz peklenske oblasti, če ga Jezus ne reši, če 011 ne prežene hudiča od njega.
Nauk. kteriga si moramo iz tega premišljevanja \ zeti. je toraj to, de vsak človek mora v enim trli dveh kraljestev biti, ali je namreč podložili božjiga iu Jezusoviga, ali pa je podložili satanoviga kraljestva: zakaj srede tukej ni nobene. ..Kdor 11 i / menoj. je zoper mene, iu kdor z menoj ne pobira, raztresa,** pravi Jezus. Kdor je podložili Jezusoviga kraljestva, mora Boga, kakor svojiga prav iga Gospoda ljubiti in častiti, ter mu mora v vseh rečeh zvesto pokoršino skazovati. Zraven tega mora pa biti sovražnik satanov, in se mora vedno sereno vojsk vati zoper greh in huhoho, in kakor zvest in serčan vojšak Jezusov se ne sme bati truda in terpljenja, ne lakoti in žeje, ne čuvanja in družili težav, brez kterih še nikoli nobena vojska ni bila. Slab. mehkiižin. strašljiv in zraven tega nezvest vojšak je kmalo premagan, in pride, de nir ne ve kdaj. sovražniku v pest, in postane njegov podložni in sužni.
Vojsk ujmo se toraj pod banderam Jezusoviga kriza sereno iu zaupno, ker vemo. de dokler v kraljestvu božjim ostanemo, satan in vsa njegova druhal nič ni- premore čez nas: zakaj njegova moč ni druziga kakor laz in goljfija, ktero s terdno vero vselej lahko premagamo. Ako bi nas preganjal in terpinčil. nam na duši vender ne more škod-vali, ker nam vere ne more vzeti, vera pa jc tisti »rit, s kterim vse ognjene pšice sovražnikove oga-simo. Ne bojmo se po Jezusovih besedah tistih kteri. če tudi naše telo umore, vender naše duše ne morejo umoriti: ampak bojmo se Boga, kteri
bo dušo in telo terdovratniga grešnika v večni 0-genj pahnil.	Potočnik.
Anton Martin,
po usmiljenji božjim Lavantinski škof, vse verne lepo pozdravim ino Vam pišem za svet postni
čas.
Preljubi verni kristjani! poslušajte svojiga škofa , de bo tudi Bog Vas poslušal. Kar Vam z ustmi povedati ne morem, naj Vam po pismi povem. Moja dolžnost je učiti, Vaša pa le poslušati, kar je v sedajnih časih vedeti ino storiti sosebno nam ka-tolškim kristjanam potre^niga.
Dve luči nam je usmiljeni Jezus prižgal, naj bi nam svetile po poti življenja: luč svete vere, ino pa luč svete čednosti ali kreposti. Zato je djal: ..Jaz sini luč sveta, kteri sim prišel na ta svet, de vsakdo, ki vmeneverje, ne hodi po temah, ampak ima luč življenja-. Ta dvojna luč nebeška nam kaže pravo časno srečo ino izveličanjc večno, de ga lahko išenio ino srečno najdemo, ako le hočemo. To luč so nam per svetim kersti prižgali, nje znamnje, mertvaško svečo, nam bojo poslednjo uro v roko podali, de bi nam svetila večna luč, ino mi v pokoji počivali.
Sovražen veter pa močno piha, hud vihar sc vzdiguje nam luč svete vere in svete čednosti vgas-niti. Kdor v sedajnim časi nevarniga vetra skušnjave ne čuje, ino za svojo luč ne skcrbi, njemu že slabo gori, ino lahko bo mu vgasnila. ,.Se malo časa je luč pri Vas-. pravi usmiljeni Jezus. ..Hodite, dokler imate luč, de Vas tema ne objide: zakaj kdor v temi hodi, ne ve kamo gre'\ — Kader svetlo sonce za gore zajde, pride temna noč, ino noči sovražne moči dobijo svojo oblast. Bo vgasnilo sonce naše svete vere per nas, bo izginila med nami luč ker-šanskiga življenja ino lepih izgledov, kaj bo za nas? - Obšle nas bojo teme nevednosti in hudobij , obdajala bo nas černa tema zmot ino pregreh, noč krivover ino never nas bo pokrila, kakor pokriva milijone naših nesrečnih bratov in sester, kteri v smertni senci neverstva sedijo. — Preljubi! ta nesreča se nani blizo kaže, ali sedajni ljudje vsi v posvetno zamišljeni te nevaršinc ne čutijo, ne vidijo svoje bližne nar veči nesreče. Kdor sveto vero zgubi, ali pa ob sveto čednost pride, njemu vgasne dušna luč v sredi terde noči. — Bratje ino sestre moje! varite luč svete vere, de nam je sovražen veter sedajnjiga sveta ne vgasne. To je moja perva prošnja.
Hočete vprašati, od kod sovražen veter piha. kteri nam vere luč gasi? Piha iz ust posvetnih ljudi, ki ošabno od nove vere kvantajo, de ne bo potreba k spovedi hoditi ne duhovskih pastirjev rediti itd. Tako so svoje dni krivoverci katolške krist-
jane lajhovali, in zapeljali veliko jezer abotnih ljudi. „Kaj človeku pomaga, naj ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi?" — Piha izlažnjivih pisem, zapeljivih bukev ino posvetnih novin (caj-ting), posebno v Nemškim jeziki pisanih. V tih zaničujejo katolško vero, čemijo nje svete nauke ino pobožne opravila, ino opravljajo papeža, škofe ino druge namestnike božje. Ako pa duhovska gosposka svojo spoštvanje in čast zgubi, bo tudi vera, ktero učijo, onemagala. —
Hudoben veter piha iz ust sedajnih posvetnih svctvavcov ino besednikov, kteri pravijo, de duhovskim pastirjem ni verjeti, in kar učijo, ne slu-šati, ako zadene časne pravice ino pozemcljskc reči. Ali ne bomo tudi od vsiga tiga Bogo odgovor dajali? Ali ni duhovskih pastirjev sveta dolžnost, resnico učiti ino svariti pred krivico? — Sovražen veter piha iz posvetnih sere kristjanov, ki hočejo vse stare pravice zatrdi, ino ne porajtajo več na Jezusovo vkazo: ..Dajte cesarju, kar je cesarjeviga, in Bogu, kar je božjiga". — Piha iz slabiga za-deržanja kristjanov, kteri so po enakaterih krajih toliko ošabni (napuhnjeni), de jim duhovski učeniki še reči kij več ne smejo, kar njihovim posvetnim željam in razpušenim počutkam ne dopade. rAko sol božjiga nauka med nami zgine, z čem se bo solilo?" Skoraj bo keršansko ljudstvo po tem takim neslana jed.
Tako so svoje dni sovražniki katolške vere na Francozkim delali; ino poglejte, kamo so zajšli! Pisali so lažnjivih in zapeljivih bukev (knig), de je bila groza, v kterih so katolško vero silo gerdo zaničvali, jo pravovernim ogabiti. Služabnike božje so neusmiljeno ogovarjali, ino jim nespodobne primke dajali, naj bi jih ljudje ne spoštovali. Vzeli so cerkvam stare dohodke ali prihodiša, ktere so jim rajni za to izporočili, naj bi sc božja služba čedno opravljala, ino skerbelo zaizveltčanjeduš. Sovražniki vere so vzeli cerkvi premoženje , naj bi si cerkveni služabniki ne imeli z čem pomagati. Izpodili so menihe, naredili iz kloštrov kasarne: preganjali škofe in mašnike, kteri jim niso po njih krivični volji storili. Zaklenili so cerkve, prepovedali službo božjo, zatajili Kristusa ino sklenili pravo vero za-treti. Godilo sc je kakor na dvoru Pilatuža. Pri-jatli Jezusovi so se poskrili, sovražniki pa so ljudstvo podpihvali, de je vpilo: Križaj ga! Xi ga bilo, kdor bi se bil za nedolžniga Jezusa poskusil. Oh de se usmili Bogu ! preteklo leto so tudi po enih krajih ravno tako delali. Zlo se bojim, de je to preganjanje in zaničvanje naše svete vere začetik — pa še ne konec!
Veselijo me vender tri reči. ktere per Slovencih najdem, ter mi nado (troštj ino zaupanje da-
jejo, de nas dober Bog še ne bo zapustil ino nam luč svete vere vgasnila ne bo.
Pervo je , de Slovenci zapeljivih pisem in lažnjivih knig ali bukev ne bero, v kterih se sveta vera zatira. Drugo je, de čujem in sam vidim, kako skerbno verni kristjani svete zakramente prejemljejo, z veliko večo svetoželjo kakor poprej. Tretje je, de za lepoto božjih cerkev lepo skerhijo. ino za božjo čast radi pomagajo. Za to trojno veselje no moreni Boga dovolj zahvaliti, pa tudi verne kristjane zadosti pohvaliti; zakaj to trojno mi prira. de še sveta vera per nas živt ino nas Bog ne ho zapustil, dokler mi njega ne pobazimo.
Ali čujte, preljubi moji kristjani! neskončno moder Bog nas hoče v sedajnih časih poskusiti, koliko kaj naša vera velja; hoče zaspane kristjane izbuditi, malopridne prevejati kakor gospodar svoje zerno na gumni. Xc smemo torej brez vse skerhi dremati, ne križem roke deržati. ampak vsakdo izmed nas naj po svojim stani za sveto vero poskerbi. ter v djanji ino v besedi pokaže, de je pravoverni katolški kristjan, pripravljen rajši vsi zgubiti, kakor dopustiti. de bi se veri med nami kaka škoda godila. V časti moramo imeti namestnike božje, rimskiga papeža, škofe ino mašnike, ktere je sam božji Sin nam učitele svete vere dal, rekoč: ..Kdor vas posluša, mene poslusa, kdor vas zaničuje, mene zaničuje-. Oni so razdelivci božjih skrivnost, kteri imajo klu-če nebeškiga kraljestva, njim je svoje nauke ohraniti dal, njim je obljubil svetiga Duha, de se vsi skupej ne bojo zmotili: (»ni za verne kristjane »»krr-bijo, kakor mati za svoje otroke skerhi, za to se vsim skupej sveta mati katolška cerkev veli. Srečro živi in srečno umerje , kdor se svete matere katolške cerkve zvesto derži. Xaj pravijo posvetni ljudje kar hočejo: to svojo cerkev je Kristus na skalo postavil: nje ne bojo premagale vse peklenske moči.
Potreba je dalej se keršanskiga nauka dobro prijeti, otroke učiti doma, v šoli ino v cerkvi. Svoje dni bilo med nami ni toliko nevernih ljudi, noben nas ni skušal za sveto vero. Zdaj jih srečaš po vsih cestah in najdeš po kerčmah (taborna h) , ki se za vero prepirajo, ino tistim keršansko serce podirajo, ki keršanskiga nauka dobro v glavi nimajo. — Preljubi očetje ino matere, ki vas za vaše otroke kaj skerhi Bog ve , kamo še vaši otroci pridejo, komu v roke zajdejo! Lahko de bi vero zatajili — ako jih ne bote v keršanskim nauki prav dobro podučili. Ximatc jim koga dati varha ino to-varša na pot, kadar sc po nevarnim sveti podajo. Preskerbite otrokam svete vere svetlo luč: ona jim bo svetila, de bojo srečno hodili. podpirala, de v dobrim ne opešajo, jih pripeljala srečno k vam damo, ino pa k Očetu v sveto nebo. Visoko u-čene ino premetene ljudi hoče sedajni svet imeti:
ali vsa posvetna učenost je brez katolške vere bledi kler na polji ino v delavnicah pridnih rokodelov luni (mesencu) podobna, ki slabo sveti. Svete vere pomankuje. Vsako leto raste število goljufov, tatov nauk je pa zlato sonce, ki človeka prav razsvetli in hudodelnikov, de so ječe pretesne. Ino vse to ino za vse dobro ogreje. Bog daj, de bi nam vse- nam žalostno priča, de svetla luč svete čednosti lej lepo sijalo svetTo sonce "nauka Jezusoviga! — in lepiga keršanskiga življenja med nami vgasnuje, Kristjani! mi ne spoznamo, kaj imamo; za to pa ino se besede Jezusove per nas poterdijo, ki go-tudi sveto katolško vero premalo obrajtamo. Kdor vori: „siroka je cesta, ktera v pogubljenje gre in sveto vero prav obrajta, se tisto skerbno uči, in veliko jih je, ki po njej hodijo", po njenih svetih naukih zvesto živi; kako smo pa mi mlačni ino zanikerni! Strašno je usmiljeni Jezus malopridnim Judam in tudi vsim slabim kristja-nam zažugal, rekoč': „Božjc kraljestvo izveličanske vere bo vam vzeto ino drugim dano, kteri bojo boljši sad svetih čednost prinesli. Prišli bojo od sončniga izhoda ino zahoda, ino bojo v nebeškim kraljestvo sedeli; malopridni verni pa, ki se kristjani zovejo, kakor hajdje pa živijo, bojo v unajne zus poterdil, mož in žena dva v enim mesu, si ni teme pogubljenja palineni, kjer bo jok ino škripa- drugač misliti, kakor de vsak iz med nju z rodo-nje zob !~ Oh te nar veči nesreče nas Bog varji! vinc drugiga v posebno zvezo pride, ki jc nekako Oe sc nam pa taka ne prigodi, ohranimo lepo sorodovinstvu podobna, in de je ta zveza tudi med tudi drago luč, ktero nam je Kristus prižgal, luč zakonske zaderžke šteti. V začetku sicer se na to svete čednosti, pošteniga kersanskiga življenja, zvezo ni moglo terdo deržati: še Jakoba najdemo .,Jaz sini pot, resnica ino življenje, uči Kristus, z dvema sestrama, Lijo in Bahelo, zvezaniga: von-Nihče ne pride k Očetu drugači, kakor za meno", der to se je le per enaki stopinji obeli zakonskih Kako malo kristjanov po stermi stezi svete čed- oseb pregledovalo. Med osebami, kterili ena je na nosti za Jezusam gre! Starši svoje otroko večidel visi stopinji rodu memo druge, in tedej spoštovanje premalo učijo, ino premalo skerbijo, de bi se otroci od nje tirjati mora, se to že takrat niterpelo: Ju-keršanskiga življenja od mladih dni lepo privadili, datu, Jakobovimu sinu, se je močno v hudo vzelo, l esar se pa privadi mladost, to zna tudi starost, ker se je desiravno nevedama, zmotil s Tamaro, — Oiroci svoje starše slabo ubogajo, dokler so svojo sinalio, vdovo svojiga sinu Itera. Mojzesova mladi, jih gerdo imajo, kader odrastejo, ino pre- postava je (v3. Mojz. 18, 4 itd.) že bolj natanko radi svojiga Ijubiga očeta pa mater celo pozabijo, šla: prepovedala je zakon z mačeho, s pasterko. kader so starsi ubogi. Nehvaležnim otrokam sc pa s pasterkovo ali pasterkino hčerjo, s tašo, s si-vsclej huda godi. — Odrašeni mladcnč ino deklice nalio, z bratovo ali stričevo vdovo, in dveh sester zapustijo clo hitro svojiga Ijubiga Jezusa: posvetna ni komu žen ob enim času pustila. Le tam, kjer je ljubezin jih omami iu na široko cesto spravi, ktera brat vdovo brez otrok zapustil, je brat ali bližni v pogubljenje polja. — Možje ino žene od samih sorodovinec znal ali mogel jo v zakon vzeti, de bi časnih skerbi pravo stezo za Jezusam izgrešijo, se po takim rajnkiniu bratu deležnik ali erb rodil, ter ne čujejo, kako lepo Jezus uči: -Jišitc pred V katolški cerkvi je bila Mojzesova postava dopol-vsim nebeško kraljestvo ino njega pravičnost, na njena; najdemo kmalo zavezo z bratovo vdovo, ali to vam bo vse drugo naverženo. -- Starčeki ino s sestro rajnee žene sploh prepovedano, v lliberi-babele. če ravno že z eno nogo v večnosti stoje, tanskiin in \ovocesarejskim zboru I. 313 in 314. so svojiga pregrešniga življenja še tako močno pri- Pozneje se najde prepovedan zakon v tretjini in vajeni, de ga ne morejo opustiti; stara navada je četertim kolenu svakstva, postavim po papeži (ire-per njih železna suknja. Posebno pa kmetam v gorji II. 1. 714, v Mogunškim zboru 1. 847 in sedaj ni h časih druziga ni na misli, ko nove pravi- drugej. {Se se je daljej na šesto in sedmo koleno svak-ce; tako de se je močno bati, de bi od samih pra- šine prepoved iztegnila, kakor v cerkvenih posta-vic ne pozabili, kaj je keršanska pravica. — llru- vali s. Kanuta 1. 1032, in v Avrelianskim zboru žina je večidel, kakor se sploh tožuje, tak hudo I. 1023. Papež Inocenc 111. je 1. 1316 v II. La-razvajena, de ni že mogoče izhajati z njo: ne po- teranskim zboru spet odzdignil zaderžik svakstva, rajta gospodarja ne gospodinje, pa se tudi Boga kar se ga čez četerto koleno naprej šteje: tudi je ne boji. — Prešcstnikov, postranskih mater ino odjenjal na drugih stranah, kjer se je svakstvo otrok je toliko po sveti, kakor bi bil prav ičen Bog obilno široko med sorodovino moža in žene v za-šesto zapoved izbrisal. — Veliko kardelo močnih, deržik jemalo. Kar svakstvo v ravni versti zadene, tenlnih beračev se po cestah brez dela snuje, do- se to samo na sebi razume, de je zakonski zader-
(Konec sledi.)
Zakonski zaderzki.
Spi>al Peter Hicinger. (Dalje.)
11. Postave od zaderžkov svakstva. Ker sta po besedi s. pisma, ki jo je tudi Je-
ž i k navzgor in navzdol brez konca. Tridentinski zbor je vse to v 24. seji poterdil; le je zaderžik svakstva, kjer po nezakonski poti nastopi, do druziga kolena prikrajšal.
Po tem tedej zakon moža s prednicami ali naslednicami rajnce žene, in zakon žene s predniki ali mlajšimi rajnkiga moža nikdar ne more veljati. Mož po smerti perve žene ne more snubiti njene sestre, ne sestričine, ne posestričine, ne popose-stričine, ne tete; žena po smerti perviga moža ne more vzeti njegoviga strica, ne brata, ne bratranca, ne pobratranca, nc popobratranca. Naj bi se pa človek po mesu s kako osebo pregrešil zunej zakona, ne sme potem snubiti njene tete, sestre ali sestričine kakor tudi matere ne; in ona ne sme vzeti njegoviga očeta, stricabrata ali bratranca. Naj bi se pa kteri zakonski pregrešil v sorodovini svojiga družeta, mu to sicer zakona ne razdere, ampak pravico zakonsko krati. — Daljej pa, ker se med sorodovinci ene in druge zakonske strani svakstvo ne šteje, zamoreta oče in sin iz ene biše, edin mater drugi hčer iz druge hiše vzeti; dva brata iz eniga rodii smeta snubiti vsak eno sestro iz druziga rodii; vdovec od sestre in vdova od brata tudi nista od zakona med seboj zaderžana.
Dozdajnje Avstrijanske deželske postave svakstva ne razširijo dalj , kakor do druziga kolena; od svakstva, ki se zunej zakona navezati zna, še celo nič ne vedo. Pomniti je tukej katolčanu, de deželska postava zadene tudi le deželske reči, v duhovnih rečeh mu pa cerkvena postava veljati mora. Najdejo se že tudi, in ne silo po redkim ljudje, ki za cerkveno zapovod nič več prašati nočejo: s sestrami in sestričinami poprejšnih žen bi že radi zakone vezali: in ravno tako kakor per sorodovin-stvu menijo, druziga ni treba kakor malo plačati. Pomnijo naj , kdor cerkve ne posluša, je nejeverni k in očitin grešnik.
(.Dalje ded:'.)
Zgodbe katolške cerkvc.
Spisal Peter llicinger. (Dalje.)
Časi pred Kristusani.
Pripravljanje na Odre senika in njegovo cerkev.
i o. Vere in zgodbe .starih Galijanov, \emcov in Sloranoe.
V zahodnjih stranah Evrope so od kdaj stanovali Galijani ali Kelti; Španija, Galija(Fran-cozkoj in Britanija (Angleško) je bila od njih zasedena. Krog 1. 600 pr. Kr. ste se dve veliki množici iz Galije vzdignile novih sedežev iskat. Eni so
vzeli severno Italijo v posest, in so bili več časa še Bimljanam v strah; Rimsko mesto se je pred njih vojvodam Brenam 1. 390 pr. Kr. treslo. Drugi so se ob Snežnikih in ob bregu Donave zaselili, in poprejšnji prebivavci Slovani so se jim mogli umakniti. Ali pozneji so prišle vse te dežele llimljanam v oblast; severna Italija 1. 220, Španija 1.72, Galija 1. 50, dežele med Donavo in Jadranskim morjem 1. 15 pr. Kr. in Britanija I. 72 po Kr.
Vera Galijanov je vedila za eno nevidno večno bitje verhi drugih bogov, reklo se mu je Deon ali Tcvtat; sonce je bilo njegova podoba, in v ti seje imenoval Belen. Ceridvena aliOn-vana jc bila boginja zemlje ; Ostar, boginja lune: Ezkamul, bog vojske itd.; še je bilo v časti mnogo duhov in drugih nadčloveških bitij. Služabniki teh malikov so bili Druidi, ki so sc zraven druge učenosti veliko z vedeževanjem in copernijo pečali. Darovali so bogovam v tempeljnih, na gričih in pod hrastmi (hrast jc bil bogovam sveto drevo) ; v daritev so se jemale nekterc zeliša, živali, in v časih celo ljudje, zlasti vjeti sovražniki. Za prihodnje življenje, za neumerljivost duše so Galijani vedili; saj so daritve za mcrtve opravljali. Boljši veri jc bila per Galijanih ravno na poti velika oblast in zmotnjave Druidov. malikovavskilt farjev: pa z nastopam Rimskiga gospodovanja so leti prišli ob moč, in kar je na Odrcšcnika kazalo, je tudi Galijanam bolj znano postalo.
V sredi Evrope, bolj pa proti severju, so imeli Nemci svoje sedeže, kakor še današnje čase. Njih zemlja je bila takrat še divja: rodovi so si le v vojski eniga vojvoda volili, drugač so bili vsak za se, in kraljev niso imeli. Nemci so več vojsko in lov zverin, kakor pa kmetijo ljubili, svoboda ali prostost jim je bila čez vse: zato so bili pa tudi sosedam, zlasti Bimljanam zgodej strašni: že I. 102 pr. Kr. je bil Rim pred njimi v trepreti: in po času Kristusoviga rojstva so bile vedne vojske med njimi in Rimljani. Le rodovi na zahodnjo stran Rajne in na južno Donave so Rimski oblasti služili ; ob času veliciga presclcvanja narodov pa so ravno Nemci Rimsko cesarstvo v zahodu razdjali.
Vera Ncmcov je bila zlo Indijanski in Pcr-zijanski podobna: eno viši bitje, Alfadur (oče vsiga); zraven nckakošna trojica: Od in ali Vo-dan, bog neba, sonca: Tor, bog zraka, groma: 11 črta, boginja zemlje, in še razni drugi bogovi lr ali Irniin, bog vojske; T rej a, Hulda, boginja rodovitnosti itd. Tudi nekakošno nasprotvanjc med bogovi je ©slediti; Balder je dobri bog: Loke hudobni, sovražni: zraven še dobre nadčloveške bitja, in hude, pošastne stvari. Za neumerljivost duše se je vedilo, kakor za srečin in nesre-čin kraj unstran sveta. Nemci niso imeli lastnih far-
jev za službo svojih malikov, ampak očetje in sta-rašini so jo opravljali: bilo je pa per njih veliko žen, ki so se z vedeževanjem in copernijo pečale. Tempcljnov je bilo malo najti; darovali so nar raji v logih, pod svetimi drevesi (hrast je bil tudi tukcj sveto drevo), in na gričih. V darila so se jemale živali, konji, biki, svinje, celo ljudje zlasti sovražniki, zraven še sadovi in zeliša. Stari \emci so bili sicer nekako divje, bojaljubno ljudstvo, vonder njih pravičnost, zvestoba, čistost, poslrcžnost se hvali, graja pa nagnjenje k pijači in igri. Xa Odrešenika je per njih kazala pripoved od ponov-ijenja sveta, od zopetniga prihoda dobriga boga, Haldera, in odmaganja hudobnih moči. Tudi per njih je ledej nekaj priprave za boljši vero bilo.
V izhodnjih strunah Evrope, od Jadranskiga in Baltiškiga morja do Volge in Černiga morja so od kdaj Slovani stanovali; krog I. 600 pr. Kr. o prihodu Galijanov pa so se mogli čez Donavo onstran Tatranskih ali Karpaških hribov umakniti: nekaj ostankov od njih pa je bilo še krog Teržaš-kiga morja najti. tam kjer so sc pozneji meje Italije. Ilirije, Panonijc in Noriškiga snidale, in kjer je bilo slavno mesto Akvileja (Oglej), stara Emona (Ljubljana), Celcja itd. Od njih zgodeb ni dosti znano, ker so se Slovani več s kmetijo in kupčijo, kakor pa z vojsko pečali, desiravno jim serčnosti ni manjkalo. 01» času veliciga preselovanja narodov pa so Slovani se zopet v zapušene kraje do Jadranskiga morja in pa čez Vislo naprej pomaknili.
Vera starih Slovanov je bila tudi veri Indija-imv iu Perzijanov podobna. Viši bog, vesoljno bitje je bil Peru 11, kteriga podoba je sonce bilo: bila je tudi nekakošna trojica, ali t r igla v: S ve to vit ali Vitislav. bog neba, groma, vojske; Jtade-gast, bog zraka, luči, postrežnosti, in Živa tudi Lada, boginja zemlje, rodovitnosti, lepote. Haz-ločilc so se tudi dobre in hude bitja; Beli bogi in t*ernibogi, in še dobri in hudi duhovi, desi iu besi. Dobri iu hudi bogovi so imeli razne imena: Kugi c vi t, bog poletja, vojske: Pore vit, bog zime, ropa: ZI a t a b a b a, dobra boginja. M o-ra, Jezi baba, huda boginja itd.: dobri in hudi duhovi pa so bili škrati, vile ali rusalke, divji in povodnji možovi. V službo teh bogov so imeli Slov ani lastne farje, ki so se pa tudi z vedeževanjem in coperstvam pečali. Za čast bogov je bilo najti večih iu manjših tempeljnov: imenitni tempeljni taki so bili Perunov v Novimgradu in v Kjovi, Sve-tovitov v Arkoni na liuškim otoku v Baltiškim morji, llcliiiov ali Bcligaboga v Akvileji: sveto drevo Slovanov je bila lipa. V dar so bili bogovam zlasti beli in černi konji, voli ali ovce. včasih ljudje, daljej med ali medica. potice. reči sovražniku poropa-ne: z daritvami so bile gostarije . igre in plesi zdru-
ženi. — Slovani so bili sploh miroljubno, delavno ljudstvo, sicer serčni v boji, pa tudi poterpežljivi, radi podložni, dobroserčni, postrežni, veseli, in zraven nekako miločutni; prihodnje življenje in ne-umerljivost duše so tudi verovali; malikavske farje svoje so zlo spoštovali, in per njih pravico v svojih tožbah iskali. Vse to jih je po več stranah pripravne storili boljši vero z nebes sprejeti: in če je per njih kej na Odrešenika kazalo, jc ravno misel v tiste bogove in boginje, ki so za zimo spomlad, za odmertijo novo življenje prinesli.
(Dalje sledi.)
Sedajuji obsir katolike cerkve.
Spisal Valentin Sežun.
(Dalje.)
XIII. Avstriansko cesarstvo.
6. Tesko ali Pcmsko kraljestvo.
Bitra per Beli gori.
Tako se je zmiram bolj bližal dan, kteri je imel katolški cerkvi na Češkim in po vsim Nemškim življenje ohraniti ali ji smert pernesti. Španski vojvoda Spinola je perpeljal 20.000 Španjolov iz Nizkozemljija, z njimi Friderikovo deželo Pfalc polegel in spodnje luterškc Xemce v strahu imel, dc niso Frideriku na pomoč šli. Kurfiršt Janez Juri je z 15.000 Saksonov Lužičansko posedel. Bavarski vojvod Maksimilian je peljal svoje in druge katolške vojake na Češko in se tam z Ferdinandovimi vojaki, ki jih jc Boucquoi vodil, sklenil. Maksimilian je bil vikši vojvoda ali general vsih katolčanov, njemu na strani sta bila dva druga goreča katolčana: že 60 let star general Janez Tcer-klasTillv in polkovnik (Oberst) Godofrcd Henrik Pappenhcim. Friderikovo krivoversko armado je vodil Kristian iz Anhalta in je imel že dostikrat imenovaniga grofa Turna, llohenlohe, Solms in llollah na strani, in več Ogrov, ki jih je bil Bet-lcn Gabor Frideriku na pomoč poslal. Od Veliko-serpana do Listopada 1620 ste se obed ve armadi po Češkim sprehajale; vsaka je štela do 30— 34.000 mož, bolezni, lakot ste že na obedveh straneh hudo gospodarile.
Tako ste peršle H. Listopada 1620 obed ve armadi zraven Prage per Beli gori skupej. Bila je ravno nedelja, ob kteri se bere: ..Dajte cesarju kar je cesarjeviga, in Bogu kar je božjiga". Kri-voverska armada je stala na prav perložnim svetu (gunstiges Terrain), zato so se katolški vojvodi bali jo zgrabiti. Maksimilian in Tillv sta hotla boj perčeti, tistikrat ravno pa je merzličen Baucipioi še svetval, de nikar. Zdaj je stopil pater Dominik de J e s u Maria. en zav ol jo pobožnosti od cele armade spoštovan španski minili karmeliškiga reda, med
generale in jim reče. „0 vi sinovi cerkve! ali je še „zdaj čas odlašati in se pomenkvati? Kaj zdaj, „ko Gospod svoje in vaše sovražnike vam v roke rda, bi se jih ne lotili? O srečna vojska, ki se za yBoga pelje! Ja gospodje, za božjo reč je tukaj „boj. Vzdignite se tedaj, varujte je scrčno, in ve-„dite, de bo on vam zmago dal". Glejte — (ko je to izrekel, jim je pokazal podobo Marije Divice, ki so jo bili Kalvinei vso prebodli in nasekali) — ^glejte, kaj so ti podobi presvete Matere božje ^storili! Ta bo vas varovala, sam Bog se bo za „nje čast potegnil. Zaupajte na našiga Gospoda, in -pojdite serčni v boj. Gospod se za vas vojskuje, ..kmalo bo on vam zmago dal". — „Naj bo", so rekli katolški generali, „v imenu Boga, za kteriga „se vojskujemo, naj se bitva perčne". Sveta Ma-ria, to je bila beseda (parola) vojakov, kteri so vidili žarke se vtriniti iz podobe, ki jo je pobožen pater Dominik v rokah deržal. Bilo je ravno med 12—1 uro opoldan.
Star general Tillv perčne pervi se bojevati in pelje svoje vojake gori po Beli gori. Kakor zid sle stale nepremakljive obedve armadi pol ure. Od Kalvinskc plati sc je sosehno junaško nosil lvri-stiana Anhalškiga sin; kakor blisk je dirjal on z svojimi konjiki sem in tje, razkropil že dva katolška regimenta in vjel obersta Breunerja. Ali Vcnduga, ki je Nizkozemljanc (Valone) vodil, se ni dal premakniti, Maksimilian in Boucquoi, ki sta za armado stala, sta z mečem v rokah, pobegnjenee nazaj v boj podila. Tillv je s svojimi še hujši per-tisnil, Brenner je bil iz rok sovražnikov otet, mlajši knez iz Anhalta sam vjet in njegova derhal razkropljena. Ko so drugi Friderikovi vojaki to vidili, so vsi zbežali, samo Moravci, ki sta jih mlad grof slik in znan grof Turn vodila, so hotli ali zmagati ali umreti, in so res vsi umcrli. Slik je bil otet, Turn je zbežal. Le eno uro je bitva terpela, zmaga katolčanov je bila popolnama.
Do 5000 Kalvincov in Luteranov je ležalo na bojiši mertvih, katolčanov okoli 100. Več tavžent sovražnikov, sosehno Ogrov je v Moldavi vtonilo. Blizo 5(KK) sovražnikov so katolčani vjeli in jim vse tope (kanonc) in 100 banderov vzeli. Le z 1(5 konjiki je bil veliki vojvod Friderikov se rešil. Friderik jc v Pragi ravno per mizi kosil, ko je zvedil, de so njegovi popolnama vdarjeni. Oplašen kot tat je drugi dan zjutraj (9. Listopada) z ženo, z knezam Kristianam Anhalškim in z gro-frama Hohenlohe iu Turn v Brezlavo na slczkim zbežal: in ta beg je bil tako nagel, de ni samo reško krono, ampak tudi svojo zlatnino in sreber-nino in vse skrivne pisma, ki so jih puntarski Av-striani mu pisali, v Pragi popustil. Le eno zimo je
on kraljeval, za tiga voljo ga zgodbe tudi zimski ga kralja imenujejo.
Češko kraljestvo je bilo tako Ferdinandu II. perdobljeno in katolška vera na Češkim rešena. Bomarska cerkev Matere božje, ki na vcrliu Bele gore stoji (Maria de vietoria) opomne še današen dan na to srečno zmago katolčanov čez krivoverce.
(Dalje sledi.)
Dobri pastir.
Naš misijonar v Severni Ameriki, gospod Juri Godec, 21. Kozopcrska p. 1. med drugim tudi naslednjo prigodbo piše:
V združenih krajih Amerike v Milvavkijski škofii jc živela do spomladi pretečeniga lola l*4S neka katolška žena, omožena z brezbožnim možem. Ta žena za smert zboli. Ko čuti, de za njo ni več pomoči, jo serce zaboli, kaj bo z otroci« ki so žc za sv. obhajilo dorasli, pa še keršeni niso. Cerkvene okolišine v Ameriki to vnemarnost nekoliko izgovarjajo. Prcjden umerje žena. sprosi od svojiga moža obljubo, de bo skerbil, de se bodo otroci podučili, kerstili in skrivnosti sv. pokore in p res v. rešnjiga Telesa prejeli. Per vsim nejeverstvii je mož bil vender mož beseda, iu pelje v odločeni dan sam svoje otroke k kerstu. Ker so bili pa otroci per ravni tisti priložnosti obhajani. si je on namenil , na katolškiga Boga dobro gledali. Sveti zakrament je pred oči postavljen, iu on nepremakljivo gleda v posvečeni beli kruh. Kar na enkrat vidno in očitno v serce presunjen iz cerkve gre. soglasno zjoka, iu reče: Katolčanjc imajo rž i vi ga Boga". Potlej je povedal, de je podoba kruha pred njegovimi očmi vidno rasla, in de je Zvcličar pred njim v podobi do briga p as t i rja stal. Nobena reč ga ni več mogla zaderževati, temiič borz jo stopil v katolško cerkev s svetim kerstam. Kako obilno jo dobri pastir tiga moža obdaril, ker jo pošteno deržal besedo, kakor je bil ženi obljubil! To se je godilo v letu 1S4K	A.
Hckf^j otl Fr. Baraga.
Katolički Zagreb, list piše, kako neki protestant ( Luteran ) v severno-amerikanskim listu „Mil-vankijski prijatel ljudstva- katolške misijonarje hvali in potlej reče: ..Kakor zgled vsiga tega (pohvale misijonarjev) mi na misel pride oče Baraga, mož kakih šestdeset let star, kteri svoje blago in delo pridu svoje cerkve posvečuje, in za to ne nar manj-šiga povračila ne dobi. Pretočeno zimo je šel v snegu od 1* Ause do Coppcr llorpora. 57 mil j deleč, skoz divje, nenaseljene kraje, de jo otroka kerstil, kteri je bil za smert bolan, kakor je bilo rečeno. Tako nesamopridno zatajevanje ni brez vspeha pri ostroumnih Indijancih. Katolški misijonar, bodi si kjer jc, je povsod kakor doma: nima ne žene, ne otrok, ktere bi prebivanje v kaki indijanski koči begalo; s hvaležnostjo vživa srovi indijanski živež, in mu ni po boljšim skomina: ž njimi na mahu spi, in Boga hvali, de gaje tako dobro preskerbil. — Služba božja katolikov je vc-1 i čast niši, in gre bolj k sercu. kot enotere in merzle šege protestantizma-. Učite se, katoliki! od Luteranov katolško vero ceniti, zlasti tisti, ki per
vsi prevagi katoličanstva v Avstrii, in lahko prepričani od" njegove edine resnične veljavnosti, vender vsaki zmoti in neslanosti ravno tiste pravice hočejo dati. kakor modrosti in resnici. .Fremuerunt orntes adversus Dominum, et adversus Christum
Tjus-____Sed _<|ui habitat in coelis, irridebit cos,
lo<|iie1ur ad eos in ira sna, et conturbabit eos;:.
—r
V kcr»»ift*ki katoliki veri naj veei »ivoliodll*
i l/.|>i-''k r it povora Bautaina v Pariza po kat. Zagr. l.i
.Dobro vemo. de nič ni tako svobodniga, kakor ravno djanjc vere! Cerkev nam ozn; lujc resnico. in reče nam: to verovati moraš, ako hočeš zveličan biti: pa ti je tudi popolnama na voljo dano. so ne zveličati, ampak pogubiti sc. Zakaj Hog, kteri nas je stvaril. brez nas. kakor pravi sv. Avguštin. nas ne more zveličati brez nas. Javoljnc se tedaj naša svoboda kje tako per belim dnevu razodeva . kakor ravno v djanji vere. Tukej v tihi samoti človeškiga serca. v sredini našiga življenja in budenja nam je prav na voljo dano, se nakla-11 jati po milosti božji, ali pa jo od sebe odvreči; na voljo nam je, na predloženo resnico odgovoriti* j c ali ni: v tem obziru jc vsak svoj neohmejeni gospodar za si', iu nič na nebu in na zemlji nam ne more sile delati. To je resnica, ktero spričuje vrdna nesreča grešne in nezumne stvari božje, ktera je odvergla zakon (zapoved) svojiga Boga, ter se spcrla s svojim stvarnikam! Tako smo tudi mi, kristjanje! naša vera. akoravno jc nebeški dar. je vender na naši svobodni volji. zakaj nihče ne dobi dani, ako ga prejeti neče. Kdor tedaj pravi, de cerkev vest zatira, de vero vsiljuje, že s tem zoper sebe spričuje. de ne ve, kaj je vera: od svo-bode pa še umena fzapopadkaj nima".	J.
\a dobro zdravje!
Jc lepa navada, če se komu na zdravje napije. dc tudi ta hvaležno odpije. To jc sploh med ljudmi znamnje hratovske ljubezni, ktero nas sam Izvelicar uči. Vender pa pregovor pravi: ..Komu verješ, dobro glej!" Je bil neki kmet na Francozkim , ki je S. Kimovca lanjsko leto iz cerkve domu šel; bil jc namreč kol j daleč od farne cerkve doma. \a potu se mu nenadama neki ptujc pridruži, ki mu pripoveduje, de je barantavcc in de z vinam kupčujc: v poterjenje svoje besede potegne steklenico (llašo) vina iz torbe. Tukaj vam pokažem, reče. posebno žlahtno sorto: butelja je med hratama o frankov (okoli 2 gld.) vredna: pa bote sami pokusili. Na dobro zdravje! reče. in se stori, kakor de bi sam nar poprej globoko potegnil. in kmet mu na to prijazno odpije. Xa enkrat pa občuti, de so usta suhe. kakor siama. pred očmi se mu stemni. in komej zamore še stopinjo naprej storiti. Ile. reče ptujc. ter ga za roko poprime: vsčdiva se. vidim de ste trudni, in sprazniva jo do dna! Naš kmet se mu prijazno zahvali: to je. on ga z vso močjo, ki jo še ima. pod rebra sune. de se ptujcu kar omotica stori, sam si pa hitro naprej prizadeva. Je bil tudi zadnji čas. Ko v treh minutah do neke bajtice pritava. pade na
enkrat na tla in smertna omotica ga posili, ki je deset ur terpela. Ko se po zdravniški pomoči spet zave, ga še huda merzlica trese in želodec ga močno boli. Kmalo potein pa se je tudi iz drugih dogodb zvedilo, de ta, barantavca se imenovavši človek ni drugiga bil, kakor cesten potepuh, ki je lahkoverne ljudi z svojim oniotnim strupam v drc-moio pripravljal, dejili potem, ko so zaspali, lahko obleke in vsiga. kar so imeli, obropal. Soscskna straža ga jc potem prijela.
Nauk te prigodbe se da na razne viže ober-niti, kakor se tudi razni strupi in vse sorte potepuhi in krivi apostcljni najdejo, kteri na to grejo, de bi z svojimi strupenimi besedami poštene ljudi omolili, iu jim potem, ko je vera in vest zadremala, nar žlahtniši bisere nedolžnosti, poštenja in gnadc božje ukradli. Kdor ima ušesa, naj p o s 1 u š a ! — Posebno v sedanjih časah sije treba to prigodho dobro pomniti, ker toliko krivih prerokov v ovčjih kožah in z medenim jezi kani okoli hodi in nevedne ljudi k puntanju zoper gosposke in zoper Boga šunta in uči, dt je neumno Bogu služiti in nedolžno živeti. Sv. pismo pa pravi: ..Moj sin, kader to grešniki z sladkimi besedami vabijo, jih nikar ne poslušaj!"
Derzavni zbor«
V deržavnim zboru v Kromeriži sc je dozdaj v cerkvenih rečeh naslednje sklenilo: I I se takole glasi:
.Vsim Avstrijanskim deržavljanam jc svoboda vere zagotovljena. Neohmejeni so v unanjih očitnih opravilih svoje vere , kolikor te opravila ne žalijo pravic (drugih dcržavljanov) ali dobriga zaderža-nja, in niso tudi srenjskim ali dcržavljanskim dolžnostim nasproti".
12. .Nobena vera ne vživa v deržavi posebnih pravic (predpravic ) *.
..Deržava ne more nobeniga siliti k cerkvenim pražnim opravilam sploh. sosebno pa k dolžnostim take vere ne. ktera ni njegova".
.Itavno tako ne more deržava nobeniga siliti, de bi dolžnosti spolnil, h kterim se je kdo po du-hovskim posvečenji (žegnih) ali po redstvini obljubi (Ordensgeliibdej zavezal".
I s k r a.
Večnost se bliža, pa ne mislimo!
0 mogočni Bog, ki nam čas deliš! v čigar rokah so naši dnevi in leta! s kakošnim obličjem nas gledaš, ko tako drage trenutke časa gubimo in zapravljamo, trenutke, kterih število ti sam veš, kterih konc in mero si ti nespremenljivo odločil; trenutke: ki jih jemlješ iz zaklada svojiga večniga usmiljenja, nam perložnost pokore dati: trenutke, ki jih tvoja sveta pravica hoče vsaki dan perkrajšati nas strahovati, de smo jih dozdaj slabo obernili; trenutke, ki jih ti. kakor vsaki dan z lastnimi očmi vidimo, toliko grešnikam odrečeš . ki manjši kazni kakor mi zaslužijo, ktere pa vender smert prehiti in verže v brezno tvojiga večniga maševanja: trenutke zadnjič, kterih veselja bo hitro konc, ako boš morebiti v enim bližnjih dni njih žalostni tek ustavil.	(icraml).
Na tiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.