2 5 1 ECCE ORGANVM ! 13 januar 2019 Ars organi Sloveniae Vsebina / Contents ORGLE SLOVENIJE - oblika in organizacija knjige / [3] PIPE ORGANS OF SLOVENIA - book organization [17] ORGLE GORNJESAVSKE DOLINE (Dovje, Kranjska Gora, Podkoren, Ratece) [19] Ars organi Sloveniae in 2018 - Annual Report [29] / Ars organi Sloveniae v letu 2018 - letni pregled [35] ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi Sloveniae ISSN 2463-9397 13 - januar 2019 http://glej.orgle.si/ Izdaja Društvo Jarina Bohinj Pripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo, ilustracije in oblika so avtorske. Upo­raba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.arsors.org ORGLE SLOVENIJE . oblika in organizacija knjige Jurij Dobravec Ideja Orgle upraviceno veljajo za najvecje glasbilo. Res so ve­like. Še vec. Ceprav govorimo o glasbilu, so s svojo obliko, zgradbo in umešcenostjo hkrati tudi likovna, zgodovinska, akusticna, tehniška in duhovna evropska dedišcina. Vseeno pa je – ne glede na starost – njihov najvažnejši smisel upo­raba, torej igranje in poslušanje, oziroma glasba. Podatki so danes osnova za primerjave in analize, raziskave in razvoj. V racionalno in liberalno usmer­jenem svetu namrec nekdanja moc avtoritete svoje mesto vse bolj odstopa dejstvom, torej teži argumentov. Ob velikih kolicinah podatkov pa si težko predstavljamo, da bi mogel kdo poglobljeno poznati prav vse obravnavane objekte, in obenem med njimi ustvarjati smiselne pov­ezave. Pregleden informacijski sistem zato predstavlja ucinkovito rešitev in temelj upravljanju in nacrtovanju. Osnova projekta Orgle Slovenije je tako sinergija obsežnih in mednarodno primerljivih raziskav preteklih desetletij na eni strani, premišljeno zgrajene ter digitalno podprte podatkovne zbirke na drugi strani, in, na tretji strani, sistematicnega vecletnega terenskega pregleda, pri katerem je pomembno vlogo igrala aktivna komu­nikacija z deležniki. Projekt Orgle Slovenije je nastal kot zasebna pobuda, vendar vsebinsko obravnava skupno slovensko dedišcino in prostorsko pokriva celotno državo, torej vse znane orgle v Republiki Sloveniji. Vsake posamezne orgle obdeluje z zgodovinskega in tehnicnega stališca, delno tudi likovno in duhovno. Hkrati predlaga vrednotenje, iz katerega lahko izhajajo smernice za ravnanje in ohranjanje. Nenazadn­je, projekt je na inovativen nacin odprt za dopolnjevanje vsebine in komunikacijo z deležniki v državi in mednar­odni javnosti. Rezultat je po našem poznavanju prvi tovrstni v svetu, ki izbrani segment dedišcine obravnava celovito in argumenti­rano na celotnem obmocju neke države, in pri tem ne dela nobene, niti objektivne, niti subjektivne selekcije. Projekt Orgle Slovenije je v jedru informacijski sistem, kakršnega državljani upraviceno pricakujejo od stroke in države. Izhodi.ca Slovenija v sedanjih mejah, skupaj s slovenstvom v zamejstvu, predstavlja križišce razlicnih orgelskih slogov, ki se v našem orglarstvu nadgradijo v novo ka­kovost. Lepoto in inovativnost te kakovosti so še zlasti dosegli naši najvecji orglarji Franc Goršic, Francišek Ksaver Križman in Janez Francišek Janecek. Leta 1985 je knjiga Orgle na Slovenskem Milka Biz­jaka in Eda Škulja predstavljala pomembno prelomnico dojemanja orgel kot sakralne, glasbene, zgodovinske in tehniške dedišcine. Izbor stotih orgel je usmerjal mnoge odlocitve njihovih skrbnikov. Knjiga danes prica o zgodovini, vendar posredno govori tudi o skoraj 1000 glasbilih, ki so za splošno javnost molcala. To skritost presegajo intenzivne raziskave nekaterih posameznik­ov, predvsem dr. Eda Škulja, ki beleži vec sto strokovnih in znanstvenih clankov o orglah, ter vec kot 20 knjig. Tak opus Slovenijo po svoji obsežnosti in celovitem pokrivanju države uvršca v sam vrh svetovne orga­nologije. Na tem znanju temelji digitalna podatkovna zbirka Ars organi Sloveniae, v kateri je danes o sloven­skih orglah zbrano vec kot 15.000 dokumentov in okrog 45.000 fotografij, tudi zgodovinskih. Del tega bogastva je že vec kot desetletje na voljo javnosti na spletni strani www.arsors.org. Namen in cilj Cilj projekta Orgle Slovenije je strokovno neoporecen izdelek, ki temelji na znanstvenih dognanjih vodilnega slovenskega organologa zadnjih desetletij dr. Eda Škulja, in dejstvih, ki jih je soavtor Jurij Dobravec, skrbnik podatko­vne zbirke Ars organi Sloveniae, neposredno preveril v arhivih in na terenu. Rezultat projekta Orgle Slovenije, ki ga objavljamo v evropskem letu kulturne dedišcine, je pravzaprav sestav­ljen iz dveh delov, knjige in spletnih strani. V knjigi so orgle predstavljene v besedi, zgodbah, z osnovnimi po­datki in s fotografijami, ki so bile z dovoljenjem in ved­nostjo skrbnikov posnete v preteklih letih po vsej državi. Vsake orgle posebej – skupaj skoraj 1094 – so v knjigi dobile svoj pomemben prostor. Knjiga je hkrati berljiva in privlacna publikacija, ki ne govori samo o preteklosti, ampak pritegne v razmišljanje o pomenu in lepoti orgel ter njihove glasbe v prihodnosti. Orgle Slovenije so odprta knjiga. Na osnovi vsega znanega in dosegljivega nudi izhodišce za poglobljeno obravnavo vsakih orgel posebej in orgelske Slovenije kot celote. V tem smislu govori z vprašanji in manj z odgovori. Orgle Slovenije so tudi knjiga zgodb o orglah. Bralke in bralci boste iz njih spoznali, kako so vsake del življenja, kako združujejo idealizem in napore, in kako se znotraj ter okrog ponosnih procelij skriva množica drobnih dejanj, ki le kot celota lahko delujejo v ustvarjalno prihodnost. Podatki – gotovo zanimivi za vse – so namenjeni pred­vsem skrbnikom. Najprej kot izhodišce vsem tistim, ki so za orgle odgovorni v širšem smislu, uradno ali neuradno, zaradi predpisov, raziskav ali lastne pobude; podatki v svoji komparativnosti namrec predstavljajo kljuc za vrednotenje. Enako velik pomen imajo podatki za vsakega posamezni­ka, ki uporablja, vzdržuje ali spoštuje posamezno glasbilo. Nenazadnje tudi za poslušalce. Podobe orgel so namenjene obcudovanju. S slikami v izbrani perspektivi smo vam skušali približati licnost nji­hovih procelij, ki nas skupaj z glasbo in svojevrstno duhovno dimenzijo nagovarjajo k prizadevanju za ohranjanje. Iz knjige vodijo spletne povezave do dodatnih podatkov o posameznih orglah in do splošnih vsebin. Spletni del publikacije na naslovu www.orgle.si že v prvi fazi leta 2018 vsebuje zemljevid vsake lokacije posebej in zbirni zemljevid vseh lokacij, izcrpen seznam literature ter os­novne biografske podatke o orglarjih in nekaterih drugih omenjenih osebah. Uporabniki knjige pa na spletni strani ne bodo našli le nekaterih dodatnih informacij, ampak bomo na ta nacin v prihodnje predvsem izkoristili možnosti, ki jih sodobni digitalni mediji in omrežja omogocajo: povezave na multimedijo ter znanstvene in umetniške vire, povezane z orglami, novosti, tudi popravke napak ali dopolnitve, predvsem pa možnost diskusije in pov­ezovanja med ljudmi. Kot je smiselno iz zasnove, spletni del nima dolocenega casa zakljucka. Celotna dvodelna publikacija je pripravljena za upo­rabo v mednarodni strokovni, umetniški in ljubiteljski javnosti. Podatki, kot na primer tehnicne, zgodovinske in zvocne znacilnosti, so prikazani po mednarodno prepoznavnih standardih, zato so razumljivi vsakemu strokovnjaku. S tem odpiramo obojestranska vrata: za mreženje znanja in za promocijo slovenske dedišcine po svetu. Odprta knjiga vseh orgel koncno predstavlja hvaležnost za dedišcino: glasbeno, versko, tehniško in zgodovinsko; spomin na univerzalno povezanost kul­ture in ustvarjalnosti. In opozorilo, da na Slovenskem nismo le spremljevalci, ampak soustvarjalci evropske civilizacije in njenih kršcanskih temeljev. S knjigo Orgle Slovenije, ki naj postane darilo vsake­mu ljubitelju lepega, sva avtorja in urednika zasledovala ideal, ki ga clovek seveda ne more doseci. Zato je ta cilj le vmesni korak, ki bo svoj smisel dobil takrat, ko boste knjigo odprli in se v svet orgel povezali po besedi in po­dobi, le korak naprej pa predvsem v glasbi. Katalog Osrednji del knjige Orgle Slovenije je katalog. V njem je z besedo, sliko in podatki predstavljeno 1094 orgel. Namen je bil predstaviti vse dostopne orgle. Pri pripravi sva tako upoštevala razpoložljive podatke in stanje na terenu, ce ga je le bilo mogoce ugotoviti. Spoštovala sva tudi voljo last­nikov zasebnih orgel. Posamezni zapis je v katalogu oblikovan po izbranem standardu. Podatkovni del tako obsega osnovne informa­cije o kraju, avtorju, casu in znacilnostih vsakega glasbila. Vsi podatkovni zapisi so navedeni tako, da so kar najbolje razumljivi tudi mednarodni javnosti. Kraji Kraji so razporejeni abecedno. Pri njihovih imenih sva želela biti kratka in jasna, razlog za tak pristop pa je povsem uporabniški. V osnovi je kraj zapisan v imenovalniku, kot na obcestni tabli. Ob njem ali v dodatni vrstici je ime svetniškega zavetnika, ce gre za katoliško cerkev, naziv evangelicanske cerkve, oziroma ime ustanove, ce gre za civilno zgradbo. Kraji z enakimi imeni imajo dodatek za lažjo geografsko opredel­itev, ceprav se v praksi morda pridevek ne uporablja. Nemalo župnij se uradno imenuje drugace kot kraj, v ka­terem imajo sedež; zapisi imena krajev se skozi zgodovino spreminjajo; nekaterih, danes uradnih imen, ljudje sploh ne uporabljajo; nekatere cerkve so na meji med dvema kra­jema; tudi organizacijska struktura posameznih škofij se spreminja. Iz naštetih in še drugih razlogov je bilo potrebno pristati na nekaj kompromisov, za katere so prizadetim vnaprej opravicujeva. Rešitev, ki se je zdela najbolj razum­na je, da so v abecednem zaporedju kataloga vkljuceni tudi nekateri pogostejši sinonimi, od katerih kazalke vodijo k imenu kraja, pod katerim so orgle opisane. Podatki o orglah Pri vseh podatkih o orglah so posebej oznacene vprašljive ali domnevne navedbe, in sicer z *, zvezdico. To pomeni, da držijo glede na trenutno poznavanje, ki pa ni podprto z neizpodbitnimi dokazi. Vprašljiva dispozicija je z * oznacena samo pri prvem navedenem manualu, velja pa za vse manuale, pedal in pomožne registre. Priimki in imena orglarjev so poenotena, vendar dogov­orno. Kot vemo, so se pravopisi spreminjali in celo avtorji sami se niso stalno podpisovali enako. Poleg tega jih tudi organologija in zgodovina imenuje zelo raznoliko. Nekat­erim avtorjem z neslovenskim priimkom, ki so imeli sedež svoje delavnice na Slovenskem in so se njihova imena v slovenski razlicici zelo udomacila, sva tu navedla slovensko razlicico. Priimke slovanskih orglarjev sva nacelno pisala v sedanjem slovenskem crkovanju: Janecek, Otonic, Martl, Kucera, Malahovski, Cajhen, Bilih. Leto postavitve praviloma drži. Možna so le odstopanja, ker je bila morda pogodba podpisana eno leto, delo pa izvedeno kasneje, tudi po dveh ali vec letih. Taka malenko­stna odstopanja niso oznacena z *. Barva letnice predstav­lja zgodovinsko vrednotenje. Dva avtorja sta navedena v primerih, ko je drug orglar orglam dodal celotno pišcalje ali jih na drug nacin pomembno spremenil. Ce ju poznamo, je v teh primerih letnica pri obeh. Ostale letnice so orientacijske in nikakor ne predstavljajo celotnega poznavanja zgodovine obravnavanih orgel. Ce pomembne dogodke izpostavljamo iz casa pred in iz casa po navedeni glavni letnici izdelave orgel, so oznake razdeljene z znakom ><; kar je levo od znaka, se je zgodilo prej, desno potem. Z rimsko številko je oznaceno stoletje. Majhne crke ob letnici imajo svoj pomen oznacen na shemi. Oznaka prevladujoce uporabe HIJKLMNO predstavlja subjektivno oceno glede na zateceno stanje na terenu. Naj tu izrecno opozoriva, da neuporaba ne pomeni tudi neuporabnosti. Pri opisu in zanimivostih sva skušala biti raznolika. Od tehnicnih opisov in zgodovine do dogodkov in vtisov. Nekatera, že drugod objavljena besedila iz preteklosti, so tako povedna, da sva jih morala vkljuciti. Predstavitve so dopolnjene s porocili iz oznanilnih knjig ali župnijske kronike, ki so jih sedanji župniki na prošnjo poslali za objavo v tej knjigi. Ceprav so navedki v dobesedni obliki, pa so vendar vneseni najnujnejši popravki tiskarskih ali stvarnih napak, predvsem pa so poenotena imena regis­trov tako v dispozicijah kot v porocilih, kjer so praviloma pisana z malo zacetnico. Nekatere okrajšave so izpisane. Podatki in navedbe v besedilih so v veliki vecini primerov preverjeni neposredno na terenu. Podrobne informacije o uporabljenih pisnih virih so dostopne na spletni strani www.orgle.si. Velikost orgel in število registrov je navedeno tako, kot je to razvidno na igralniku. Število registrov je razvidno iz zaporedja številk pred imeni registrov, deljeni in izposojeni registri so – kjer je bilo mogoce ugotoviti – oznaceni tako, da je številka izvirne vrste pišcali v oklepaju. Pri nekaterih, predvsem pnevmatskih orglah, podrobnosti nacina preno­sa ni bilo mogoce ugotoviti. Dispozicija registrov je navedena hierarhicno od glavnega manual preko stranskih do pedala ali po fizicnem zaporedju manualov od spodaj navzgor. Poimenovanje posameznih registrov se drži navedb na samih orglah. Registri so vecinoma našteti po hierarhiji od principalov, godal, flavt do jezicnikov. Izjeme so redke, npr. pri parnih registrih major-minor. Pri polovicnih registrih je v oklepaju oznacen spod­nji ton. Pri registrih, deljenih na bas in diskant, je ponekod navedeno, med katerima tonoma pride do menjave. Spremljevalni ali pomožni registri imajo na orglah razlicna imena in oznake, pri orglah s pnevmatskimi trakturami tudi posebnosti, ki so znacilne za posamezne delavnice in razlicne jezike narodov, od koder delavnice prihajajo. Kolikor se je dalo, smo navedbe tukaj poenotili. Zveze med pišcalji so navedene naceloma od leve proti desni, kakor so na igralniku. Podobno pomožni registri, zbiralniki in ostala pomagala. Zavedava se, da se ponekod pojavljajo tudi napake in razhajanja med napisom in dejanskim registrom. Na marsikaterih redkeje igranih orglah so napisi na primer obledeli, ali zgolj zasilni. Ce se je le dalo, sva jih zvocno preizkusila, vendar veckrat to ni bilo mogoce. Tudi pra­vopisnih napak nisva popravljala, ce se le ohrani smisel. Naj bo v spomin inovativnosti in osebnemu obcutku or­glarja ali uporabnika. Pri neslovenskih imenih registrov sva skušala uporabiti tuje crke. Fotografije Upodobitve orgel so predvsem dokumentarne. Kjer je le bilo mogoce oziroma smiselno, so posnete pravokotno na središce orgelskega procelja. Vidnim oviram, kot so lesten­ci ali precne vezi, smo se izognili z namestitvijo kamere na visoko stojalo. Zaradi uporabe širokokotnih objektivov so ponekod globinska razmerja nekoliko popacena. V najvec primerih so slike nastale s podaljšanim casom osvetlitve, v svetlobi ambienta in povsem brez dodatnih luci. Izdelek tako odraža tudi cas dneva, v katerem je nastal. Kasnejši popravki so minimalni, najpogosteje zgolj veliki svetlobni kontrasti. Ceprav izvirni posnetki vecinoma vsebujejo tudi širše obrobje, so zaradi osredotocenja na namen knjige praviloma objavljeni le izrezi orgel samih. Zato smo pris­tali na nekaj kompromisov v zvezi z locljivostjo. Najvec slik se vkljucuje v besedilo oziroma med podatke dolocene lokacije. Posamezne orgle, ki so po potrebi tudi dodatno oznacene, so prikazane pol ali celostransko. V teh primerih so opisu in sliki dodane pušcice (<, > ali >>). Povezave Vsak zapis ima tri vrste povezav. Najprej je zgoraj koda QR, ki jo zna prebrati vecina današnjih prenosnih telefonov z namešceno ustrezno in preprosto programsko opremo. S pomocjo te kode, ki jo lahko s telefonom fotografiramo, se je mogoce povezati na namensko spletno stran obravna­vanih orgel na www. orgle.si, kjer so tudi navodila za uporabo digitalnih povezav. Druga povezava je izpis istega spletnega naslova, in je ob vsakem zapisu navedena povsem desno spodaj. Tretja povezava je notranja in bralce usmerja na nekatere povezane kraje v knjigi sami. To so na primer podružnicne cerkve, na katere so morda nekdanje orgle premestili, maticna župnijska cerkev, znana nekdanja lokacija in podobno. Te povezave so zgolj okvirne, uporab­niki bodo nedvomno našli še množico novih. Pipe Organs of Slovenia . organization In 2018, European citizens are celebrating the year of cultural heritage, a universal value for individuals and society. As we know, pipe organs represent a heritage genuine to our continent. .e institute Ars organi Sloveniae, deeply involved in pipe organ research, database management, and promo­tion, wants to contribute to the celebration with a monumen­tal national milestone, a comprehensive presentation of all existing organs in Slovenia. We realized the idea in two ways: firstly in the form of a conventional book, secondly as supplements on the Internet which develop our ideas into the future. Geographically, and from the title, of course, the result is limited. But its contents, prepared by the prominent musicolo­gist, Professor Edo Škulj along with researcher and data man­ager Jurij Dobravec, expand the usage far beyond Slovenian state borders. It not only summarizes current knowledge but also bridges the gaps so acting as a source for comparative investigations at national and international levels. It speaks of our common history and heritage for the future. Experts and enthusiasts will easily recognize the book’s organization. After the historical overview, the core part fol­lows, in which we present an inventory of 1095 instruments. We compiled the entire list of existing organs within the state border and only omitted images and owner’s personal data for some in private residences. Each publicly accessible site with an organ installed is pre­sented with a short text, the main photograph, and data, such as the name of the builder, installation year, its historical im­portance and recent usage, size of the console, and stoplist. A national organ database, ARSORS, served as a principal source. For data presentation, we followed simple rules in order to make the result useful to our national and international audience. Main images were taken in the past three years with equip­ment supported on an extended tripod. Along with avoiding chandeliers and other obstacles, a head-on view without per­spective distortion of the prospect of the instrument offers the observer a face-to-face impression rarely experienced. In the text description, we summarize interesting facts about the place, the site’s history, organ builder and the organ itself. Besides being scientifically exact and supported with technical facts re-examined in the place during the field survey, in this part we use popular language to address a lay public and younger readers. What is innovative about this project, is a linking of the book with web page contents. .e web part is made available either through the QR code or the web-address, both marked in the book at each instrument. .e idea was not just to pro­long the surface of the paper but to upgrade the printed facts with contents not suitable for a book, like sound examples, links to scientific sources, multimedia, and others. Moreover, we recognize the Internet as an interactive communication tool, in one direction to stimulate the networking of existing knowledge, in another to elevate awareness by involving our audience in the debate about organs and their importance as heritage, art, and music. ORGLE GORNJESAVSKE DOLINE Matjaž Meglic Župnijska cerkev na Dovjem Sedanje orgle na koru v župnijski cerkvi sv. nadangela Mihaela na Dovjem je po narocilu takratnega dovškega župnika Jakoba Aljaža in po nacrtih dr. Kimovca, p. Sattnerja in dr. Premrla, kot svoje 39. orgle (opus XXXIX) izdelal or­glar Ivan Milavec iz Ljubljane (1874–1915). Zaradi njegove smrti jih je po odlocitvi njegove vdovele žene postavil Ivan oz. Janez Naraks iz Petrovc pri Celju; blagoslovljene so bile 10. avgusta 1916. Sapnice oz. ventili v dovških orglah so s stožci, igralna in registrska traktura (povezava med tipkami in ventili) sta pnevmatski (prenos preko pritiska zraka v svincenih ceveh). Zrak je v mehovje vpihovan s pomocjo elektromo­torja. Manual ima obseg C do g3 (56 tipk), pedal pa C do d1 (24 pedalnih tipk). Uglasitev je enakosorazmerna (a = 440 Hz). Registri. Samostojnih, za romanticne orgle znacilnih 8’ registrov je 10 (8’ pomeni staro mersko enoto 8 cevljev, to je osnovna intonancna lega, kjer je pišcal najnižjega tona C visoka za približno clovekovo višino od stopal do konca navpicnega iztega roke, torej 8 x 30 cm = 240 cm). Osnovni 8’ legi registrov je dodana še pet vrstna mixtura (V) s petimi višjeharmonskimi oz. alikvotnimi toni: velika kvinta 2 2/3’ – superoktava 2’ – velika terca 1 3/5’ – mala kvinta 1 1/3’ – oktavica 1’. Na tipki C so to toni g, c1, e1, g1, c2. Zvocno podlago doda oktavo nižji pedalni 16’ register. Skupaj je torej 12 samostojnih registrov, ki so kombinirani še v 9 drugih registrov oktavo višje (4’) ali nižje (16’). Tako je skupaj 21 registrov z naslednjo osnovno zvocno arhitekturo osmih višjeharmonskih oz. alikvotnih tonov: principalbas 16’ – principal 8’ – oktava 4’ – velika kvinta 2 2/3’ – superokta­va 2’ – velika terca 1 3/5’ – mala kvinta 1 1/3’ – oktavica 1’. Na osnovnem tonu C s pritiskom tudi te pedalne tipke zvenijo v naslednji zvocni arhitekturi, ki posnema naravne višjeharmonske tone, prisotne v stvarstvu: CC, C, c, g, c1, e1, g1, c2. Registri spodnjega, I. manuala so: Kvintaten 16’ (spodnja oktava ima lasten burdon, naprej oz. višje pa je povezava iz kvintatena v II. man.), Principal 8’, Gamba 8’, Cevna fla­vta 8’, Flauto amabile 8’, Dolce 8’, Oktava 4’ (iz principala), Dulciana 4’ (iz salicionala v II. man., zato v Sattnerjevem porocilu imenovan Salicet), Flavta 4’ (iz cevne flavte), Mix­tura 2 2/3’. Registri gornjega, II. manuala so: Viol. Princ. 8’, Burdoncek 8’, Salicional 8’, Vox Coelestis 8’, Kvintaten 8’, Prestant 4’ (iz viol. princ.), Flauto traverso 4’ (iz flauto amabile v I. man.). Pedalni registri so: Subbas 16’, Piano bas 16’ (spodnja oktava iz kvintatena v I. man., naprej oz. višje pa je povezava iz flauto amabile v I. man.), Burdonbas 8’ (iz subbasa), Cello 8’ (iz gambe v I. man.). Pišcali so postavljene v enotni leseni omari, brez lastnega (lesenega) stropa, zato zvok potuje navzgor in šele potem po zidanem oboku cerkve proti ladji, kjer pa oslabi ob precnih obocnih rebrih. Zato so na pevskem koru orgle slišati glasnejše kot v ladji. Orgelsko omaro je po nacrtih arhitekta inženirja Ivana Vurnika iz Radovljice (brez zlatenja) izdelal orglar Milavec, zlatenje je opravil nekaj Pengov v Ljubljani, nekaj pa Resman v Mošnjah (medaljon in zvezdice). Prospekt omare je tridelen, širok srednji del in ozka krajna dela na levi in desni strani prospekta, na vrhu zakljucen z enotnim vencem v (neo)barocnem (ali klasicisticnem) slogu, prostor med prospektnimi pišcalmi in vrhnjim vencem pa je secesijsko oblikovan, kot nekakšna tancica nežne prosojnosti. Povezave med registri in manualoma ter pedalom so: II-I sub. okt. zveza, II-I manualna zveza, II-I sup. okt. zveza, I sup. okt. zveza, II sup. okt zveza, I pedalna zveza, II pedalna zveza in I ped. sup. okt. zveza. Zbiralniki (kombinacije) so: Piano, Mezzo-Forte, Fortis­simo, Forte, Tutti. Pomagala so: Crescendo pedal (dodajanje in odvzemanje registrov), Ped. avtom. pro (vklop odstrani prilagajanje števila delujoih pedalnih registrov glede na igranje na glasnejšem I. ali tišjem II. manualu), Pedal melodija (vklop omogoi, da pedalni registri zvenijo tudi z ronim igranjem na desni strani manuala) in Registri h kombinaciji (zveza iz registrov k zbi­ralnikom oz. h kombinacijami). Vecji znani obnovi sta bili leta 1936 (orgle je ocistil, po­pravil in uglasil Ludvik Krže) in 2007 (orgle je ocistil, popravil, uglasil in namestil nov motor Brane Košir). Leta 2016 sta jih pred mojim koncertom 1. oktobra 2016 ob 100. obletnici orgel in ob patrociniju (zavetniku cerkve) pred »mihevovo nedelo« (skladbe Bruhnsa, Pachelbela, Buxtehudeja, Walther­ja, Bacha, Francka, Boéllmanna in Premrla) popravljala in uglaševala tedanji župnik in vsestranski glasbenik Franc Juvan ter orglar Tomaž Mocnik – in to navzlic starosti res v meji še mogocega (npr. nekje dostop ni mogoc drugace, kot da se vse razdre, a s tem tvega zlom krhkih oz. že trohnecih lesenih delov in posledicno dobi novo delo, izdelavo novih kosov lesa. Zato se v nekatere dele orgel raje ne posega vec do morebitne ponovne odlocitve glede generalne obnove, kar si orgle vsekakor zaslužijo). Viri in dodatno branje: Kimovec, F.: Ivan Naraks v: CG 47 (1924). Novak, P.: Orgle v dekaniji Radovljica. Diplomska naloga, Maribor 2000. Premrl, S.: Statistika orgelj ljubljanske škofije, 1916/17. Sattner, H.: Zadnje Milaveve orglje na Dovjem, v: Cerkveni glasbenik 39 (1916), 96. Škulj, E., J. Dobravec: Orgle Slovenije. 2018. Zorman, F.: Moje delo. Lemont 1989, 103-104. Župnijska cerkev v Kranjski Gori Dispozicija sedanjih mehanskih orgel je naslednja: manual s 54 toni v štirih oktavah in pol od C do f3 ima 12 registrov (kot 12 apostolov): Prinzipal 8’, Kopula 8’, Viola 8’, Gozdna flavta 4’, Flavta 4’, Oktava 4’, Kvinta 2 2/3’, Su­peroktava 2’ in Mikstura 3’, kar ne pomeni triceveljska mikstura, kot je to mišljeno pri ostalih registrih, ampak da je trivrstna (III), torej danes pišemo to kot Mikstura III (verjetno oktavica, mala kvinta in superoktavica); pedal z 19 toni v oktavi in pol od C do fis (podobno kot v Ratecah pedalna tipka za ton c ni pod manualno tipko za ton c1, ampak bolj desno) ima 3 registre (kot Sveta Trojica – temelj kršcanstva): SubbBass 16’, Oktavni Bass 8’ in Kvintni Bass 4’(?), skupaj torej 15 (12+3) registrov. Pod igralnikom je tudi gumb za povezavo manualnih tipk na levi strani igralnika s pedalnimi tipkami, skladno z ostalimi listki, oznacevalci registrov, sem jo na listku oznacil z napisom Pedalzveza, na korni ograji visecem opisu orgel pa je zapisano Pedalna Ko­pula. Tako je skupaj 12 registrov (9+3) z naslednjo osnovno zvocno arhitekturo osmih višjeharmonskih oz. alikvotnih tonov: subbas 16’ – principal 8’ – oktava 4’ – velika kvinta 2 2/3’ – superoktava 2’ – mixtura, ki je po oznacbi 3’ sodec trivrstna, kar danes pišemo Mikstura III, in kot taka ob­sega 3 registre, to naj bi bili superoktava 4’, mala kvinta 1 1/3’ in oktavica 1’, ki zvenijo hkrati ob pritisku le ene tipke, ceprav osebno slišim, da je to oktava 4’ – velika kvinta 2 2/3’ – superoktava 2’. Tako vsi registri skupaj na osnovnem tonu C s pritiskom tudi te pedalne tipke zvenijo verjetno v naslednji zvocni arhitekturi, ki posnema naravne višjeharmonske tone, prisotne v stvarstvu: CC, C, c, g, c1, g1, c2 (štiri oktave in v zgornjih dveh oktavah dve kvinti) – ce pa je moja slušna zaznava tocna, pa le CC, C, c, g, c1 (tri oktave in v zgornji oktavi kvinta). Lesen igralnik brez izrazitega oblikovanja (razen stran, ki gleda proti ladji) je vdelan v korno ograjo, za njim locena, samostojno stojeca lesena orgelska omara pa ima tridelni barocni prospekt z izrazitimi venci in drugimi poudarjeno izdelanimi robovi polj omare ter lesenimi okraski; srednji nižji prospekt je deljen še na tri manjše, prav tako navpicne dele, nad njim pa je na vencu sedec kip kralja Davida s harfo. Za omaro je še rocica za rocni pogon mehovja, a je to zelo težko delo, zato se v primeru izpada elektrike ne uporablja, sicer pa je zrak v mehovje vpihovan s pomocjo elektromotorja. Župnijska kronika navaja: “Leta 1987 je orgle restavriral Walter Ottitsch iz Bilcovsa. Dotrajane pišcali – zanimivo je to, da so bile te pišcali dodane pozitivu leta 1841 – je za­menjal z novimi iz enakega materiala, kot so bile prvotne.” Dobrih 20 let po obnovi lahko recemo, da so orgle spet v zelo slabem stanju, osnovni problem je dotrajanost (prepere­lost) lesa, sicer pa tudi trda oz. težka igra na manualu, v pedalu zlasti tipka G zapoje le ob sunkovitejšem udarcu z nogo na pedalno tipko, uglašenost pa se hitro pokvari, a se z rednim uglaševanjem skušajo vzdrževati v vitalnosti vsaj za spremljanje ljudskega petja in župnijskega cerkvenega ženskega pevskega zbora. Tomaž Mocnik mi je ob priliki uglaševanja komentiral, da podjetje Otic iz Bilcovsa na Koroškem v Avstriji (te podatke so na žalost na orgelskem igralniku napisali le v nemšcini, ceprav bi vsaj v Sloveniji lahko pisali po slovensko, op. avtorja) obnovo ni opravilo tako dobro, kot se je sprva mislilo in pisalo. Npr. razpoke so prelepili kar z lepilnim trakom, namesto da bi deske z razpoko zamenjali z novimi deskami. Sicer pa je škoda, da že v sami zasnovi orgel orgelske pišcali v omari niso razpore­jene bolj prostorno, saj je na koru dovolj prostora za vecjo omaro, ki bi omogocala bolj enostaven dostop do pišcali in sapnic oz. ventilov v njej. Morda pa se bo to posrecilo z novo nacrtovano obnovo ali kar z novimi orglami, ki bodo morda nekoc nadgradile sedanjo dispozicijo ter ohranile le zdrave dele sedanjih orgel, ce so. Tako organist Peter Novak iz Jesenic kot tudi organist Matjaž Meglic iz Bistrice pri Tržicu se obcasno soocava z nedelovanjem posameznih tipk, ker se v najpogostejših primerih kovinske kljukice iztaknejo iz lesenih palicic oz. traktur povezave med tipkami in ventili, kar popraviva kar sama (po iskanju kraja napake, ali pod igralnikom, ali v omari, ali pa tudi neposredno v sapnici pod dolocenim ventilom, in ustrezne iztaknjene kovinske klju­kice, se le-to z dovolj spretnosti v prstih in ustrezno svetlobo, npr. naglavno svetilko, zatakne nazaj na njeno pravo mesto, na koncu si je le še potrebno obleko ocistiti pajcevin in še cesa, kar se z leti nabira v orgelski omari – ce pa si neroden in sapnico odpreš še med delovanjem ventilatorja, ti v glavo vpihne vse smeti iz sapnice). Huje je, ce se odlomi kak leseni del, npr. kotnik oz. prenosnik vzvoda med navpicnimi in vodoravnimi trakturami, ker je preperel in zato potreben zamenjave ali nadomestila s kovinskimi približki, npr. vijaki ipd., ce je sploh možen dostop (npr. težko dostopni kotniki pod igralnikom, nad pedalnimi tipkami). Viri: Mnenje prof. Primoža Ramovša o orglah v Kranjski Gori, 1994. Novak, P.: Orgle v dekaniji Radovljica. Diplomska naloga, Maribor 2000. Župnijska kronika župnije Kranjska Gora. Podružnicna cerkev v Podkorenu Orgle v podružnicni cerkvi sv. Andreja v Podkorenu so bile izdelane v Nemciji leta 1960 v neobarocnem slogu. Na orgelski omari ob registrskih vzvodih oz. rocicah na levi strani na dešcici o izdelovalcu orgel piše naslednje: “Gebr. Link Giengen a. d. Brenz.” Ker je ‘Gebr.’ najverjetneje okrajšava od Gebrüder, napis pomeni, da so orgle izdelali v svoji delavnici Bratje Link iz kraja Giengen pri reki ali potoku Brenz, blizu mesta Ulm v Nemciji. Na obesku od kljucev za kljucavnici od vrat orgelske omare na desni strani (gledano iz strani igralnika) za dostop do stikala za vklop elektricnega toka in od pokrova igralnika pa piše: “Positiv – Versöhnungs Kirche” Iz tega sklepamo, da so bile te podkorenške (po domace ‘korénške’) orgle preje v nekem nemškem kraju oziroma župniji kot pozitiv v »cerkvi sprave«, kjer so bile leta 1997 kupljene in pripeljane ter leta 1998 postavljene na kor v Podkorenu. Orgle obsegajo manualno klaviaturo v štirih in pol oktavah od C do g3 ter obešen pedal (v dveh oktavah in slabi polovici) od C do f1 iz cesar sledi, da orgle nimajo sa­mostojnih pedalnih registrov, ampak s pedalno igro slišimo registre, ki so vklopljeni v basovskem delu manuala (vz­vodi pedalnih tipk so obešeni na vzvode manualnih tipk v najnižjih oktavah). Namrec manualni registri so razdeljeni na levo (bas) in desno (diskant) polovico igralnika (meja je med tonoma gis in a), zato so tudi vzvodi oz. rocice za vklop registrov paroma na levi in desni strani, to so Ge­dackt 8’, Blockflöte 4’, Prinzipal 2’ in Mixtur 4 fach, torej 4 vrstna (IV) mikstura, samo na desni strani (le diskantni del od tipke a naprej oz. višje) pa je kvintni register Sifflöte 1 1/3’, morda le potegnjen iz mixture. Zato so skupaj ver­jetno le 4 samostojni registri in ne 5, z naslednjo osnovno zvocno arhitekturo osmih višjeharmonskih oz. alikvotnih tonov: flavta 8’ – flavta 4’ – principal 2’ – mixtura, ki je kot 4 vrstna verjetno zgrajena na veliki kvinti 2 2/3’, oktavi 1’, mali kvinti 1 1/3’ ter superoktavi 1/2’, ki zvenijo hkrati ob pritisku le ene tipke, iz miksture pa je verjetno omogocena kot samostojen register še mala kvinta Sifflöte 1 1/3’, vsi registri skupaj torej na osnovnem tonu C verjetno zvenijo v naslednji zvocni arhitekturi, ki posnema naravne višjeharmonske tone, prisotne v stvarstvu: C, c, g, c1, g1, c2 (tri oktave in v gornjih dveh oktavah dve kvinti). Župnijska cerkev v Ratecah Orgle v župnijski cerkvi v Ratecah sta brata Zupan iz Kamne Gorice izdelala kot opus 30. Uporabila sta me­hansko trakturo (povezava med tipko in ventilom) s stožci (vrsta ventila oz. zaporke), tudi pri obeh zvezah (oktavna in pedalna). Orgle obsegajo manualno klaviaturo s 54 toni v štirih oktavah in pol od C do f3 ter pedal s 17 toni v dobri oktavi od C do e1 (zadnja e1 sicer kot ostale odzivno deluje na nožni pritisk nanjo, a pišcal ne zapoje, torej dejansko deluje le še dis1, naprej pa ne; podobno kot v Kranjski Gori pedalna tipka za ton c ni pod manualno tipko za ton c1, ampak bolj desno). Pedalni register je Subbass 16’, manu­alni registri pa so: Principal 8’, Bourdon 8’, Gamba 8’ in Mixtura 4’ 3 fach, torej 3 vrstna (III) mikstura (c, g, c1 itd., saj se zacne šele od c, od C do H pa je ni). Tako je skupaj 5 (4+1) registrov z naslednjo osnovno zvocno arhitekturo – registri principalne piramide – osmih višjeharmonskih oz. alikvotnih tonov: subbas 16’ – principal 8’ – mixtura, ki je po oznacbi 4’ sodec zgrajena na oktavi 4’ in kot 3 vrstna, kar danes pišemo Mikstura III, obsega 3 registre, to so verjetno oktava 4’, velika kvinta 2 2/3’ in superoktava 2’, ki zvenijo hkrati ob pritisku le ene tipke. Vsi registri skupaj na osnovnem tonu C s pritiskom tudi te pedalne tipke zvenijo v naslednji zvocni arhitekturi, ki posnema naravne višjeharmonske tone, prisotne v stvarstvu: CC, C, c, g, c1 (tri oktave in ena kvinta v zgornji oktavi). Dodani sta še zvezi, iz manuala na pedal Pedal Coppel, ter na manualu oktavno podvajanje Octav Coppel (oktavo višja oktavna podvajanja od C do H in od es1 do f2 ter oktavo nižja podvajanja od c do d1 in od fis2 do f3), kar zgoraj navedeni zvocni arhitekturi doda še malo kvinto 1 1/3’ in oktavico 1’, torej: CC, C, G, c, g, c1, g1, c2, c3 (pet oktav in tri kvinte v notranjih treh oktavah). Nad pedalom sta še dve stopalki, eden za glasno in drugi za tišjo kombinacijo registrov. Danes zaradi razglašenosti Bourdon 8’ ni vec uporaben, ceprav je še delujoc in pojoc. Lesen igralnik je v mizarskem smislu precej (neo)barocno okrašen, prav tako (že bolj klasicisticna) orgelska omara s tremi prospektnimi polji. Rocica za pogon mehovja je ‘v pripravljenosti’, a je verjetno nikoli ne uporabljajo, ker je zrak v mehovje vpihovan s pomocjo elektromotorja. Nosi­lec stropa nad korno ograjo nekaj metrov pred orglami del orgelske zvocnosti zadrži na koru, zato se orgle ne slišijo tako dobro in zvocno polno v ladjo, nekoliko boljše je na stopnicah, ki vodijo na kor. Bolje bi bilo, ce bi v primeru obnove ali novih orgel omaro prestavili na orgelsko ograjo, igralnik pa postavili pri strani, ne pred orglami, da bi cim vec zvoka odšlo v ladjo, je pa to slabše za sodelovanje zbora in organista, ce je zbor za hrbtom organista oz. slabše za samo slišnost zbora, ce potem ta stoji na praznem prostoru kora za orglami. Viri Lavtižar J.: Rateška Kronika Josipa Lavtižarja, Kranjska Gora 1998. Novak, P.: Orgle v dekaniji Radovljica. Diplomska naloga, Maribor 2000. Sl. 1. Naslovnica knjige Orgle na Slovenskem iz leta 1985. Avtorji so v tej prelomni knjigi opisali in upodobili 100 izbranih slovenskih orgel.(jd) Sl. 2. Uporabniški vmesnik podatkovne zbirke ARSORS, v katerem sta potekala priprava vsebin in preverjanje skladnosti podatkov. Sl. 3. Angleška razlicica legende k opisu posameznih orgel. www.orgle.si Sl. 4. Zemljevid z lokacijami vseh opisanih orgel je na voljo prirocni prilogi. Lokacije orgel v Celju Ljubljani in Mariboru so predstavljene tudi na mestnih zemljevidih. Sl. 5. Legenda opisov posameznih orgel predstavlja najpomembnejše orodje pri študijski uporabi knjige. V slovenšcini je natisnjena na strani 52, tik pred zacetkom kataloga. Uporabnik jo na tem mestu lahko neposredno preizkusi s primeri na strani 53. Sl. 6 in 7. Zgornja fotografija je posneta s tal, od koder orgle obicajno vidimo iz cerkvene ladje. Fotografije v knjigi Orgle Slovenije so posnete ‘v obraz’. Tako se izognemo mnogim vidnim oviram. * domneva surmise, estimation ~ približek approximate value or statement M manual manual P pedal pedal 1M orgle imajo manual in so brez pedala organ with a single manual without pedals 1Mp orgle imajo manual, pedalna klaviatura pa je obešena na basovsko stran manuala organ with a single manual and pulldown pedals 1MP orgle imajo manual in pedal one manual and pedals 2MkP dvomanualne orgle s skupno manualno sapnico two manuals sharing a single division by double pallet windchest 2MP dvomanualne orgle s pedalom two-manual organ with pedals 2MvP orgle imajo dva samostojna in en vezni manual ter samostojni pedal two-manual organ with pedal and coupler manual 3MP trimanualne orgle s pedalom three-manual organ 4MP štirimanualne orgle s pedalom four-manual organ M-P, I-P vezava odprtih registrov edinega ali I manuala v pedalno klaviaturo pedal coupler of the single or the 1st manual’s stops to pedals II-P vezava odprtih registrov II manuala v pedalno klaviaturo pedal coupler of 2nd manual’s stops to pedals III-P vezava odprtih registrov III manuala v pedalno klaviaturo pedal coupler of 3rd manual’s stops to pedals III-II vezava odprtih registrov III manuala v klaviaturo II manuala manual coupler of 3rd manual’s stops to the 2nd manual III-I vezava odprtih registrov III manuala v klaviaturo I manuala manual coupler of 3rd manual’s stops to the 1st manual II-I vezava odprtih registrov II manuala v klaviaturo I manuala manual coupler of 2nd manual’s stops to the 1st manual SpI (SpII, SpIII, ...) superoktavna zveza v istem manualu, ki na tipko veže še oktavo višji ton; tudi ital. terza mano (con terza mano) 4’ coupler within one keyboard (octave coupler, super-coupler, super-octave coupler) SbI (SbII, SbIII, ...) suboktavna zveza v istem manualu, ki na tipko veže še oktavo nižji ton 16’ coupler within one keyboard (sub-coupler, sub-octave coupler) SpII-I (SpIII-I, ...) superoktavna zveza med manualoma, ki na tipko veže oktavo višje tone iz neistega manuala octave coupler between designated keyboards (4’ coupler, super-coupler, super-octave coupler) SbII-I (SbIII-I, ...) subktavna zveza med manualoma, ki na tipko veže oktavo nižje tone iz neistega manuala 16’ coupler between designated keyboards (sub-coupler, sub-octave coupler) SpI-P superoktavna zveza manuala v pedal 4’ coupler from manual to the pedals Sb-Sp zveza, ki na basovski strani poveže suboktavo, na diskantni pa superoktavo combined coupler: sub- for the bass-side of, and super for the descant side of the manual PP.P.MF. F.FF.PL.T, GT vnaprej pripravljene kombinacije oz. zbiralniki: pianissimo, piano, mezzoforte, forte, fortissimo, pleno (ripieno), tutti, generalni tutti pre-set choruses or combinations: pianissimo, piano, mezzoforte, forte, fortissimo, pleno (ripieno), tutti, general tutti PR,FL,VL,J vnaprej pripravljene kombinacije: principali, flavte, godala, jezicniki preset choruses: principals (PR), flutes (FL), strings (VL), reeds (J) -J izklop jezicnikov iz kombinacij in zbiralnikov excluding reeds from pre-set combinations 1PK 2PK, 3PK ... število nastavljivih prostih kombinacij free combination(s) RPK racunalniško nastavljive proste kombinacije computer-assisted stop combinations; console control computer PA pedalni avtomat, s katerim se glasnost pedala avtomatsko nastavlja glede na (obicajno) trenutno aktivni najtišji manual automatic pedal regulating stops of pedal according to used stops in manual keyboard(s) PM pedal oz. bas melodija, kjer pedalne registre lahko igramo na izbranem manualu pedal-melody coupler for playing pedal stops on a manual CR crescendo prednastavitev s pedalno stopalko, vzvodom ali valjckom crescendo preset pedal, lever or roller TR (TRI, TRII ...) tremulant brez ali z oznako manuala general tremulant or tremulant specific to a manual Ž (ŽII,ŽII ...) žaluzije; brez ali z oznako manuala swell shutters C-f3 oznaka obsega klaviature keyboard compass C/E-c3 (-f1, ...) oznaka klaviature s kratko spodnjo oktavo in oznacenim obsegom navzgor short octave, common in early keyboards B/D register deljen na bas in diskant divided keyboard to bass and descant (c), (fis), ... oznaka spodnjega tona polovicnega registra, ki poje le v diskantni legi a letter in brackets for the lowest or note division at the half-draw stop(s) (01), (15), ... oznaka številke registra, iz katerega je vzet register kot predpoteg ali izposojena vrsta pišcali number in brackets for a stop number from which duplexed stops are derived Sl. 8. Igralnik Milavcevih orgel v cerkvi na Dovjem (jd 2017). Sl. 9. Igralnik orgel v župnijski cerkvi v Kranjski Gori (jd 2012) Sl. 10. Kranjska Gora. Slika iz knjige Orgle Slovenije. Sl. 11. Manubriji (jd 2017) Sl. 12. Tablica z navedbo avtorjev v Ratecah (jd 2017) Ars organi Sloveniae in 2018* Jurij Dobravec Orgle Slovenije in a book and web pages It is uncomfortable to speak of milestones today. Espe­cially in the time of global interconnectedness and hudge information puzzle where every single event would like instantly to excess as crucial. But, our product might rep­resent a fresh view of the future of organ presentations in at least two ways. First, about the substance, second meth­odologically. Our new book fulfils the most desirable goal of every nation: to survey all pieces of the particular heritage. In the book Orgle Slovenije, we exhibit data of all the instruments in present-time Slovenia by location, stop disposition, its authors, history, and professional photography. To repeat, all the instruments, precisely 1094. .e international audi­ence would understand the substance. .e Historical over­view in Slovenian and English enlightens some significant points of organ builders and organs in the past, beginning with the 14th century. Synthesis shows a comprehensive graphical and descriptive view of the Slovenian organ landscape. We prepared those chapters in English, and some other languages should soon be available on our web-pages. Short descriptions, collected and prepared by a promi­nent professor Edo Škulj, neither repeat the data already shown, nor speak only about the particular instrument, but present a full encyclopedia of knowledge about the organs and their builders, music and musicians, case design and art, commissions and installing, playing and listening, and much more. .ose, the most interesting readings in Slov­ene, are about life and living with organs that - as we can hope on a basis of this huge inventory–stretch to the future survival. Photos are taken “en face” giving the observer an out­standing view rarely experienced. By showing the prospect perpendicularly, and in the colours of the ambient without using artificial light, they serve well for study and research purposes. We separated a locations’ map, personal index and leg­ends to the supplement booklet. .e idea behind this ap­proach is to make inquiries and research easier - you should know that a book of 700 pages weight nearly 3 kilos. Text is supplied with many QR codes. We believe that digital devices are becoming a permanent accompani­ment to our study, art and daily life. By doing so, we are networking the traditional paper-like product with the future of digital and multimedia age without abandoning the classics. .ere are two kinds of codes, through those you will be able to reach additional contents and use the advanced possibility of the existing data and facts. Each of the smaller QRs - printed by every organ - leads to the web page with additional contents to the separate instrument. For now, an interactive web-based map shows precise location of each instrument. In the near future, we will link lists of sources to existing digital libraries, add the sounds of the separate stops, or music and video. .e larger QRs direct us to upgraded indexes, like an interactive map of all places, searchable table of sources and personal index. By search and filtering ability, all listed internet solutions serve as advanced tools increasing ef­fectiveness. .e authors, a prominent university professor emeritus Edo Škulj, and database expert and photographer Jurij Dobravec are sharing the result of decennials work to the Slovenian and international public as a contribution to the Year of European cultural heritage. We believe that the contents and the organization of the book with the immense potential of the Internet connect our organ past with a sound organ future. ARSORS database Database ARSORS served as a scientific background for the book Orgle Slovenije and web supplements. During the book preparation, we upgrade the internal contents with data gathered during our field works. ISO Congress In September 2018 an International society of organ builders (ISO) organized their biennial Congress in Austria, Italy and Slovenia. Our members cooperate with presenta­tions of Slovenian organ building history, Slovenian organs during their field trips, and some minor logistic tasks. Schweitzer . Bach .ree years after our initiative, Mohorjeva družba Celje published Albert Schweitzer’s work Johann Sebastian Bach. .is milestone of organ performance practice was originally written more than a hundred years ago. Now ap­peared for the first time in Slovenian translated by dr. Edo Škulj. Jarina Bohinj contributed the notography. Slovenian organ prehistory Comprehensive research of portative organs depicted in wall paintings of Slovenian chapels of 14th and 15th centuries direct us to our ancestors’ familiarity with the instrument and the organ music. Over 50 portraits, inves­tigated in Slovenia, South and East Austria, East Italy and part of Czechia, surprise with their details and diversity. .e results should be published in 2019. OTHER PROJECTS AND WORK Of the smaller projects and tasks realized in 2018 we expose particularly: - A survey of until now unknown organs made by Ba­roque workshops Grebicic and Pracker in Koroška (Carinthia, Austrian part) and Furlanija (Friuli, NE Italy). - Publishing of four numbers of bulletin Ecce organvm! - Motivation letter to all parishes in Slovenia (750) re­garding the importance of the organs - Maintenance of web pages www.arsors.org, www.georganum.org and www.orgle.si, including Or­gan Calendar - Appeal with strong opposition to the intention of Koper Cathedral to import used organ from Switzerland - Closing the restoration project of organ-doors painted by Victor Carpathius for the organ by an unknown master from 1516; realized by National heritage Insti­tute (ZVKDS) - Initiative for the translations of the chief texts from Ancient, Medieval and Renaissance about organs: Praetorius, .eophilus and Arnault. PLAN 2019 In 2019, the intensity of work would decline after the milestone in the past period. Nevertheless, we plan to: - Continue with the initiatives to raise respond of the state institutions recognizing the importance of organ heritage database management, education, and evalu­ation - Strengthen our international activities and co-opera­tion, especially cross-border - Support and help in particular organ renovation projects - Promote the organ and organ music through live presentations and by our publications, especially the new book Orgle Slovenije, the monography about J.F. Janecek, Organ Wordbook and our free professional bulletin Ecce organvm! - Emphasize historical instruments of high importance for an international audience, for example, Bled Is­land, Piran, Strmca and others - Continue with upgrading the database, this year with a focus on sound samples * Slovenska razlicica porocila je na strani 35. Sl. 13 in 14. Notranja slika krilnih vrat orgelske omare iz Kopra pred in po restavriranju na oddelku za štefelajno slikarstvo Zavoda RS za varstvo kulturne dedišcine. (Victor Carpathius, 1523; orgle 1516; foto jd 2015 in 2018) Albert Schweitzer: Johann Sebastian Bach. Knjigo je izdala Mohorjeva družba . www.mohorjeva.org Sl. 15 in 16. Zunanja slika, ki je skupaj z notranjo že na ogled v stolni cerkvi v Kopru. (jd 2015 in 2018) Ars organi Sloveniae v letu 2018 Jurij Dobravec Knjiga Orgle Slovenije in spletne strani Morda je neprimerno govoriti o prelomnicah. Posebej v casu globalne povezanosti in obsežnega informacijskega mozaika, v katerem vsak posamezni dogodek hoce postati kljucen. Vseeno, naš knjižno-spletni izdelek morda pred­stavlja svežo smer na prihodnost predstavljanja orgel, in sicer v dveh smislih: glede vsebine in glede metode pred­stavitve. Z novo knjig izpolnjujemo morda enega najbolj željenih ciljev vsake države: zbrati podatke o vseh objektih neke dedišcine. V knjig Orgle Slovenije dejansko predstavl­jamo podatke o vseh orglah sedanje Slovenije: lokacijo, dispozicijo registrov, orglarje, zgodovino in profesionalno posneto fotografijo. Naj ponovimo: v knjigi je vseh 1094 slovenskih orgel. Vse te podatke bo brez problemov ra­zumela tudi mednarodna strokovna javnost. Zgodovinski pregled, ki je napisan v slovenšcini in anglešcini, osvetljuje pomembnejša dogajanja povezana s posameznimi orglarji v preteklosti od 14. stol. naprej. Tudi sklepno poglavje Pre­gled oziroma Synthesis, ki v graficno in besedno obliko zaobjame celotno državo, je pripravljeno dvojezicno. Be­sedila v nekaterih drugih jezikih bodo na spletnih straneh na voljo v prihodnje. Kratki opisi, ki jih je pripravil priznani profesor Edo Škulj, ne predstavljajo ponovitve že navedenih podatkov, niti ne govorijo vedno o posameznih glasbilih. Dejansko je to besedilo enciklopedija znanja o orglah in njihovih izdelovalcih, o glasbi, skladateljih in poustvarjalcih, o ob­liki in okrasju orgelskih omar, o igranju, poslušanju in še mnogo drugega. Tako je iz zanimivega branja o orglah razvidno življenje naroda z orglami in za orgle. Na osnovi obsežnega pregleda upraviceno upamo, da se bo živost te orgelske kulture na Slovenskem nadaljevala tudi v prihod­nje. Fotografije so posnete v perspektivi obraza, ki jo pri or­glah zaradi prostora njihove namestitve v prostoru le zelo redko izkusimo. S podobo procelja v pravokotnem pogledu in naravni svetlobi bodo nedvomno služile tudi študijskim in raziskovalnim namenom. Zemljevid krajev, osebno kazalo in legende smo locili v posebno tiskano prilogo. S tem smo želeli raziskovalcem olajšati pregledovanje in analize; knjiga na 700 straneh namrec tehta skoraj 3 kilograme. Besedilo se prepleta s QR kodami. Verjamemo namrec, da elektronski pripomocki postajajo stalni spremljevalci raziskovalnega in umetniškega dela, nenazadnje vsakdan­jega življenja. S pomocjo QR povezave se vsebina klasicne in dragocene knjige mreži v prihodnost digitalnega in mul­timedijskega prostora. V knjigi sta sicer dve skupini QR kod, s katerimi boste lahko dostopali do dodatnih vsebin in napredne možnosti pregledovanja obstojecih podatkov in dejstev. Male QR kode so natisnjene ob vsakih orglah posebej in nas vodijo do spletnih dodatnih vsebin vsakega glasbila posebej. Za­enkrat je na spletu za vsake orgle posebej na voljo inter­aktivni zemljevid in izhodišcni viri podatkov. V bližnji pri­hodnosti bodo izvedene še povezave na digitalne knjižnice, zvoke, glasbo in druge multimedijske vsebine, ce za orgle obstajajo. Vecje QR kode nas vodijo do spletnih kazal, ki tehnolocko pomembno nadgrajujejo njihove tiskane razlicice: interaktivni zemljevid ter seznama oseb in virov, po katerih lahko išcemo in jih razvršcamo. Z drigitalnim pristopom se ucinkovitost raziskave bistveno poveca. Avtorja, najprej priznani univerzitetni profesor Edo Škulj, z njim pa Jurij Dobravec kot fotograf in poznavalec podatkovnih sistemov, svoja destletja dela želita deliti s slovensko in mednarodno javnostjo in tako prispevati svoj delež k Evropskemu letu kulturne dedišcine. Verjameva, da bogata vsebina in inovativna oblika knjige z izjem­nimi možnostmi spletnih strani spaja orgelsko preteklost v svetlo orgelsko prihodnost. ARSORS podatkovna zbirka Podatkovni sistem ARSORS je knjigi in spletnim stranem služil kot strokovna in podatkovna osnova. Med pripravo knjige smo interno vsebino baze izdatno obogatili in nadgradili s podatki zbranimi na terenu. Kongres ISO Septembra 2018 je Mednarodna zveza orglarjev (ISO) svoje srecanje organizirala na obmocju Avstrije, Italije in Slovenije. Naši clani so sodelovali s predstavitvami slov­enske orgelske zgodovine, posameznih orgel, ki so si jih v enotedenskem bivanju orglarji z vsega sveta ogledali, in manjšimi logisticnimi nalogami. Schweitzer . Bach Po treh letih od naše iniciative je Mohorjeva družba v Celju izdala znamenito knjigo Johann Sebastian Bach Alberta Schweitzerja. To delo, izjemno pomembno za poustvarjalno prakso barocne glasbe, je bilo sicer napisano že pred vec kot stoletjem. Slovenski prevod je pripravil dr. Edo Škulj. Jarina Bohinj je knjigo oskrbela z notami. Slovenska orgelska prazgodovina Obsežna raziskava orgelskih portativov, ki krasijo stene in strope manjših slovenskih cerkva iz 14. in 15. stol. kažejo, da so naši predniki bili dobro seznanjeni z glasbili in orgelsko glasbo. Vec kot 50 obravnavanih upodobitev iz Slovenije, južne Avstrije, zahodne Italije in Ceške kažejo izjemne podrobnosti in visoko stopnjo raznolikosti. Rezul­tati bodo predvidoma znani prihodnje leto. DRUGI PROJEKTI IN TEKOCE DELO Med manjšimi projekti, ki smo jih izvajali v letu 2018, velja izpostaviti predvsem: - pregled muzikologiji doslej neznanih orgel barocnih delavnic Grebicic in Pracker na avstrijskem delu Koroške in v Furlaniji - priprava in izdaja štirih številk revije Ecce organvm! - motivacijsko pismo vsem slovenskim župnijam (750) o pomenu orgel - vzdrževanje spletnih strani www.arsors.org, www.georganum.org and www.orgle.si, in orgelskega koledarja prireditev - poziv oziorma ostro nasprotovanje namenu koprske stolnice, ki iz Švice uvaža rabljene koncertne orgle - sklep projekta restavriranja slik Victorja Carpathiusa, ki so bile izdelane kot orgelska krilna vrata orgel koprske stolnice iz leta 1516; delo je izvedel ZVKDS; strokovno sodelovanje Ars organi Sloveniae - pobuda prevodov najpomembnejših anticnih, srednjeveških in renesancnih besedil, ki opisujejo or­gle: Praetorius, .eophilus in Arnault. NACRTI ZA 2019 V letu 2019 bo po prelomnem letu intenziteta dela neko­liko zmanjšana. Vseeno nacrtujemo: - nadaljevati z iniciativami za pogumnejšo odzivnost državnih ustanov na orgelske projekte, predvsem v smislu pomena urejenih evidenc, izobraževanja in vrednotenja - povecati mednarodne dejavnosti, predvsem cezmejne - strokovno podporo posameznim projektom restavi­ranja - promovirati orgle in orgelsko glasbo s predavanji in s pomocjo publikacij, predvsem s knjigami Orgle Slov­enije, monografijo o Janecku in Orgelskim Slovarjem, ter brezplacno strokovno revijo Ecce organvm! - izpostaviti pomen mednarodno pomembnih zgodovin­skih glasbil, na primer orgel na blejskem Otoku, v pi­ranski stolnici, v Strmci pri Laškem in drugih. - nadgrajevati podatkovni sistem ARSORS, predvsem z vzorcenjem orgelskih zvokov ECCe organVM qVoD seXta IanVarII sonare InCepIt ECCE ORGANVM !