* w»» im**** GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, III., sobota, 23. februarja (Feb. 23), 1924. Uí STEV.—NUMBER 46. DOKUMENTI OLJNIH POGODB IZGINILI! foitbnA prani» sastopnika m aoreu naprej • «▼©jim delom, ker jjjoaU original» Dohenyjevege In Imclairjevig» oljnega najema. DAUOHKBTV BE NI MULA U-ILOKITI PRITISKU LASTNE STRANKI. Wuhinfton, D. 0. — Predsed- nikovt posebna pravna zastopniki za soduo postopanju v oljnem ¿bodalu Atlce Pomerene in 0-wen J. Roberta «ta bila obveščena, da ni izvirnih listin, potreb-nik ta »od no postopanje, pri roka*. . Pravna zastopnika nimata sploh nobenih listin na razpolago. Od-tek ima samo fotostatične prepi-m. In take listine sa v pravni terminologiji znane pod imenom "do-azi druge vrste" in niso na sodiščih sprejemljive kot prvovrstna razvidnost. Niti izvirnika dveh glavnih najemninskih pogodb, na katerih oni vendar cel oljni škandal, nima preiskovalni odsek v rokah. In tako je dosežen uspeh prvih prizadevanj, ki streme za potlačenem celega škandala. Tajne seje preiskovalnega odseka so drugi akt potlsčevalne sile. Kaj bo tretje dejan jfl Senator Wheeler Je spravil oolidgevo gospodo in njene s o-em namazane uvoznike v velik rah. Pripravljeni so vreči Dau-«eityja na eeito na šeljo neu-traHuega senatorja 1« Montane i morda bodo namignili *e komu «ugerau, naj stori tudi tako, če Wheeler še nadalje zbirni po-fctke, ki bi jih morala zbrati • i« pred " k» WT rj ne bodo ustav!!! s fizično silo Wheeler jf tisti mol, k! vodi s* večji del delavnosti na wt jonski ladji, dočim ,e .tira {^^jtitzvijapagteV.tS V 86 un,u«"* jami obsodbi. je bila vest o Denbyjevi re fc ob^vUena dna 18. ti ¡¡g". J« javnost izvedela, da je ^ senatorju Borahn na ¿ho ^jeD.ughertybar.nt.l.oU: H lot^' Tak0j * « Lfn ri° ter tamkaj » fcohdge prisili Daughertyja ZT kabineta. ^ j;^8^« kar naravni iT8 Darod M«Pwja v Daug ^. nadaljs, da bi taklsn Z « na čelu pravoaodnega depart- « Prihod^ijih predsedniških vo. • ail a Je ,ed*i «m godan » ajego ostavko. Coolid'ge J tria v i iat0 P0"1^ D^ther-uJ, ldt*®. ponovi, kar M da m» a° jC rMirdiI Ur d0-tor' „i. D.c m0Pi nobfi« SJW 'tori. Bo- gU^fif je P0tem «ovoril • PO- wvtrjistare F« il0 k Daugherty* ^r ' di P°dt Dsu- rn f» to, da je .tranka ostal tr- r, k.n , ?dprtL0' P»«0»vmlli i ¡1... obmolknili. , ^»♦trajno Jf P#fiMI n**™ n odvka, ko ja bila raavid- fe;ia, B. ^'■J ^«Inictmi. pred ^rdi: ^'^^BenkarSove ,Jf; ' Yorka ao čakali vrati rMPrevljal . » £ ^ "«WnHk korakih kMjr* ^ pričela a. *H/i'idtn¿■Jni*** * wio kn« . . ***** konti rw. '^t^iam Wiilieom ki M ! J ^ M teeter U- ' ' **[**• ^ «aMtval ^ pra- 11)0 ajniku Daughertvjo » l. «rmL) Pregled dnevaUi ¿0-Sodkov. Amerika. Oljni škandal: senatorji so izvedeli, da so iaginili vsi vaini do kumenti oljnih, pogodb. Lah t nina zvezne vlade v prista niMMh na vzhodu oddana v tajni najem. * , | položaj na Filipinih je zelo resen. . Justični tajnik Daughert7 noče resignirati. v ; k Inozemstvo. Pristaniščni delavci v Angliji nadaljujejo štrajk, 4er jim delo dajalci šo niso dali vsega. Muasolini je naznanil, da bo Reka slovesno snektirana 2. marca. < Zvedene! so dognali, da so ks-pitalisti v Nemčiji poskrili alsta sa šest^pol miljarde mark. Nemška vlada M rada nategnila diktaturo. . ? i ; 1.1 , --- m i ji.Iiiijp i j • " .1 i lar im e«ctle. 1103. Act af Oct. 3, ItlT. a««Ueiae4 «a U. ltia ^ ' ■ " ■ ■ ■ ---------r— TAJNI NAJEM ZVEZNE LASTNINE V LUKAH. VojaJ tajnik Wsaks ja oddal vas vladna pokole, pristana in skia-di*6a po aUsntttnik središčih fea-sebni kompaniji naskrivaj , • v najem. NAJBICNIMSI^ POGODBA jk 8KLXNJKMA ZA DOBO pitoi LIT. NAJPREJ ARMADA, POTEM DEŽELA, NAZADNJE ČLOVEK. Le»vanworth, Kana. — V tajno aobo pred armadna oficirja, poslana iz Washingtona, bodo sedaj prihajali vojaški1 jetnik V zaprti v leavenworthski ječi radi prestopkov in zločinov, ki so jih naredili v vojnem času na fronti v tuji dešeli, drug za drugim ter povedali vsak svojo povest tsko, da bi si naklonili milost pri armad-nem predetojništvu. Zagovornikov ne amejo imeti, niti ne prijateljev ali kakih dragih saatopnikov. lirez vsakega drugega človeka mora vsak jetnik sf&pki pred «armadna oficir- ki vojsike komisije Je major J. H. Stansficld is Ohiea-ga. Drugi član je major F. K. Bosa. "Naredili bomo takšna pri-poročila, ki so najboljša sa armado, delelo in ¿Stičnega mola samega." Torej predvsem ima ta oficir pred očmi armado, potem deželo in šele nazadnje človeka. V , , •»•» Jt, ' 1 ,. • 'v' - HUOHBft jzhova PBOTUTI- «al proti nuaiLinlKr PRSDLOOL Waakington, D. O. — Državni tajnik Hughes je obrszložii na-daljne . pomisleke državnega de-partmenta proti podrobnostim predstojsče priaclniške posUvoda? je Ur vročil sborničnemu odseku sa priseljevanje proteat od strani romonakega poslanstva. Hughes želi, da bi naj ne bilo v predloženi postavodaji razlikovanja, nad katerim bi se dalo z s pravičenoetjo pritožiti. Komunali« in Italija ugovarjata kvoti na podlagi ljndakega štetja iz leta 1890. svuba0 tkhta mo fxtmtov or nu im smoT ▼ jeôi 111. — Dekle Pearl Shumer, ki je s iivanko zaslužila $500, je dobila svojega ženina U Ukrajine semkaj, a je ta ni več maral, ko je Aospsl v to deželo, Je sicer dobila nazaj tisti denar, ali doživela pa je novo razočars* nje. Zsanubil jo je kmet Heela. ker se mu J« sfcUils.'Tods v sredo je izvedela, da tehta ta novi snubsč 300 funtov, j« stsr «0 let in ime lest sinov, ki so vsi v za poru. Washington, D. O. — Tik a razkritjem oddaja oljnih reserv v najem je sedaj prišlo na dan, da so zaztopniki zvezne vlade oddali nsskrivaj sasebni korporaciji vse pristsue, pomole in skladišča v New Yorku, Bostonu in Philsdel-phiji v najem. V celoti meri ta prostor več kskor tri milja in stoji lahko šeatintrideaet največjih tovornih ladij hkrati na oddanem prostoru. Po najemninaki pogodbi, do katere je prišlo brez vsakršnega r^s-piaa sa ponudbe, bo dobila vladp M in a uad $156,000 na leto in pa dve tretjini vssga sasluftka $200,000. Zasebna najemna družba bo dobila $50,000 in ono tretjino Čistega zaslužka nad $200,000. Pristani, pomoli in akladižča New Yorkii in Brooklynu, vse to je prineslo lani $375,000 zaslužka. Zaslužek v Bostonu in Phila-delphlji je primeroma ravno tolikšen Kskor v oljnem ikandsln tako je tudi v tej tadevi prenos pre cej sspleten in tsjnosten. ANEKSIJA REKE 2. MARCA. Mussolini je odredil, da se od Pažtta podarjena Reka slovesno anaktira prihodnji teden v nedeljo. Italija se pomika proti vihodu. Rim, 22. febr. — Muaaolinijeva vlada jc odredila, da se Reka uradno in slovesno anektira k Italiji v nedeljo dne 2. marca. Musao lini je dej si, da Reka poatane trgovska poetaja med vfttokom in zapadom. "Italija se mora od tega dne pomikati proti vzhodu v trgovski ekspanziji," je rekel Mussolini. Položil na Filipinih zalo resen. J Manila, Filipini — Verski fa antiki Colorumi ao se jeii tak j vztrajno in neustrašeno oprijems-t! svojih nakan, ds je nastal po-Iblaj, ki v resnici vznemirja oto-škr oblasti. Pdstopanje omenjenih terskih fanatikov je takšno, ds ga js lahko smatrati sa upornost in izdajstvo. Oboje je kasnjivo s smrtjo. Poročilo posebne preiskave, ki Je ima v rokah notranjih depart ment, pravi, da ao si Colorumi u stsnovlU skupine tskorskoč w vsaki pokrajini. Nsmeravell so eprisoriti vstajo blizu Msnile dne 6. februarja, ali bližina amori-ških zveznih čet v Fort McKlnlejr-ju Jih je toliko uplašila, da niso IsvrŠUi avoje nakane Brzojavke, dospele v Manilo iz ft? M¡nd.n.„, priTijo, fe m tvrdka Atlantic Tidewater Ter, minai Co. v najemu. Tvrdka Je bi* la inkorporirana po nowyorfki po-stavi Uni V mesecu oktobru. Ts kotopanija ima glavni« znesku VO-WOm IWat oâstot-kov Ji je sajsmčenega čistega dobička na loto, in kakor js preračunano, bo plačevala dividende po 50 odstotkov, ali $250,000 na leto. Doba najemninske pogodbo je določena na pet let, in na podlagi letnega zaslužka v znssku po $250 000 bo naredila $2,750,000. . Uradniki omenjene tvrdka satr-jujejo seveda, češ, da je vlads naredila a to najemno oddajo kar najboljšo kupčijo. Dne 21. aprila 1921, t. J. manj kakor dva meseea potem, ko je podal svojo službeno prisego, je vojni tajnik Woeks izročil vso vladno pristaniško laatnino plovb-nemu avetu. Ta pa jo je izročil takosvani Emergeney Fleet Corporation.;, Tvrdka Atlantie Tidewater Termita! Co. je sklenila nsjem-.ninsko pogodbo s nazadnje imenovano korporacijo kot zaitopni-co plovbnega sveta. Pristaniscna stavka v Angliji se nadaljuje. Delagatja transportnih organisacij aahtarajo braapogojno kapitulacijo delodajaleov t tsoK točkah in pravijo, da bodo kovali ialaso tdaj, dokler Jo vroif Delavska vlada jo pridobila stavkarjo sa iskladanjo in tranaportiranje toliko livil kolikor jo potrebno, da ljudje ne bodo gladoralL London, 22. febr. Delegstjo uuijs pristsniščnlh delsvcev in drugih ifiliirsnih organizacij niso sprejeli pogojev ss končanje stsv-ke, ko so jim bili predloženi na sinočnji seji. Seja ae danes nada« ljuje. Odborniki uiV, ki so začasno sprejeli pogoja na konferenci s delodajalci in ministrom za dslo v sredo, so prlšskovsli opozicijo, niso p* mislili, ds nalete na tako tedaj bo morala delavaka vlada iapolniti besedo, ki jo je dala v parlamentu, da 1 Živil ue sme zmanjkati na trgu. Danea ae poroča ,da je MaoDo-nald pripravljen isveati sistem prehrane s sodelovanjem žtrajktv« jsv. Voditelji stavke so isjaviU, da prof hiranja ne sme biti vsled pomanjkanja Živil in oni so pri« pravi jeni UloŽitl is psrnlkov vsak dsn toliko živil kolikor je po- velik odpor. Ko so bili pogoji irthno M najnttj|0 prehrano ljud predloženi in istočssno ursdno ob- |tvt Ako y0 ltavkarjl na ta javljeni, ss je videlo, do so dru- niii„ potfMl vlado .tedaj ns bo Ubtfnl nemški kapital, OOXU BS JE SPIT PO II JE SPIT ZA H 01 PRKDSBDNlâTVU OTILO Clevalaad, O. — Bivši obajski governer in L 1920. poraženi de mokrataki predsedniški kandidat James M. Co* j« formalno ,>rivo lil v to, da pride njegov» ime v vrsto tistih mož, ki se bodo letos poganjali sa službo v beli hiši) tako Ja. naznanilo vodstvo doaso k rs taka strsnke v sredo popoldne ▼ttoš pride v Variavs, 21 febr. — Bivši ministrski predaadoik Jsa Vi toé odpotuje v začetku sprila v Združene drftave, kjer ko "predaval" o potrebah Poljske. komisija pravi, da so nemški kapitalisti skrili v inozemstvu šs^t in pol miljarde zlatih mark. Pariz, 22. febr. — Druga pr«> iskovsina komisija zvedencev, ki je zasledovala nemški kspitsl v inozemstvu, js koečala svoje delo. Ursdnegs poročila šc ni, tods privatno ss poroča, da so svedenci ocenili ubežoo in skrito ^ zlato nemških kapltaiiatov na 6,500,-000,000 zlatih mark ($1,625,000,-000). To zlato je naloženo največ v Holandiji, Avici, Skandinavskih državah in Ameriki. Prva ali Dawesova komisija zvedene«v Je topot dognala, da bo Nemčija rabila najmtnj eno miljardo zlatih mark za ustanovitev svoje emisijske banke, kaierz bo izdajsla bankovce na podlagi zlat« valut«. Vsa zlata rezerv s n«mške vlade znaša 460 miljonov mark, torej bo morala Nemčija izposoditi si najmanj pol miljarde zlatih mark, če hoče stabilizirati svoj denar po načrtu Dawesova komisij«. solorumska vznemirjenost liri po «al! iztočni obeli, kjer ss pridružujejo divjs plemens oolor^mskim lpstn. Doslej so Colorumci vs. SO kristjane, in to je sedaj prvtt, da se nekfistjsnje dražijo z njimi. Duhoven Franeii X. 0'Byrne zsnlkuje poročilo, v katerem je bilo rečeno, da so Colorumi ksto-ličanje. Doslej je nazplošno vladalo mnenje, da so Colorumi rogovili U iz verskih nsgibov. Ali vss ks-že, ds bo postslo to njlhno'gibanje obenem tudi še politično. V POZLAČENIM lbssvbm BR OU UTEONB biti pravo voltairjbvo brob. Pariš, Francija. — Vpričo ml nistra za umetnost so odstrsniii bronasto ploščo z napisom "Vol tairjevo srce" s podnožja sli pod stavka, namenjenega za sobo slavnega francoskega misleca v Narodni knjižnici, ter razkrili kotanjo, v kateri je bil lesen zaboj ček. Ko so odprli tegs, so nsšli \ njem vsliko poslsčeno leseno srce z napisom t Brce Voltairja, umrlega v Parizu 30. maja 1770. Minister pa ni dal odpreti lese negs srca. Is napiae na bronaati plošči se je dslo posneti, da so podstavek ,v kstersm je bilo nsj deno sree, podsriU Nsrodni knjižnici dediči markiza de Villette L 1864. Chicago in okalira: V nedelj/» dež ali sneg. JuŽeovzbodni veter. Temperatura v zadnjih 24 urah. najvišja M, najnižja 10. Holnee izid« cb 6 M, salde oh ».SL AMERIBKI POBLAVIK v MBHIKL Waahington, D. C. — Pr«ds^I. uik Coolidge je v četrtek predlo-žil senatu nominacijo poslanika za Mehike. Imenoval je Charleee U. Warrens is Detroit«, katari J« v družbi s J. B. I'synejem vodil v Mexico City ju pogsjanja za pri znanj« Obregonore vlade lanako palete. KacDonald podpira Benjateena. Aangaj, Kitajska, 22. f«br. — Dr. Hunjataen, predsednik južno kitajske republike in vodja socialističnih elementov na Kitajskem, je dobil krepkega zaveznika v novi vUdi Anglijo. Dr. ftunjeteen je v civilni vojni s kitajsko vlado v Pekingu, katero podpirajo < vropske velesile la Japonci Pred kratkim Je Hunjstaen hotel /upleniti «ariftake dohodke f Kwanftungu, toda velesile so «u to zabrsnil«. Zdaj j« pa AngliJ« obvestila Neejataeaovo upravo v Kantonu, da je opravičena do de« laže d' '.'roya d«narjs. gačni kot je pa bilo včeraj poroča no. Dslodsjslcl so ponudili ls en šiling (28 centov) dnevnega povi-žks, drugi Šiling so ps priprsvljs ni dsti 1. junija 1.1. Delavci brezpogojno sshtevsjo dva šilinga po-višks. Delodajalci tudi nočejo garantirati delavcem dovolj dela ss vssk dsn v tednu, psČ pa prepuščajo to vprašanje drŽevni delavski komisiji s nevtrslnim predsednikom, ksterega imenuje mini-stsr dels. Pristaniščni dslsvel, posebno oni v levem krilu Delavska atran-ke In komuniati, so sbsolutno proti sprejemu teh pogojev. Kdaj je prilika — prsvijo — sa isvojsva-njs vseh sshtev. Stavka j« tuksj, in mora trajati toliko čssa. ds *e delodajalci podajo na seli trti. Pogajanja', katers «m minister dela Toni Rhaw,ao le vedno v teku in kspitnlseljs delodsjsleev je neizogibne. Ako postsnejo delodajalci trdo-vratni lu pretrgajo pogajanja, grozečega strsdanja In smsga jim je nedvomno ssgotovljene. Vlsdnl načrt prehrans js sle-dsčis Vlada Imenuje stslnegs civilnega komisarja, ki bo akrbel, da ljudstvu ne zmanjka šivil, kuriva in vode. To službo dobi Josua Wedgewood, znani Isborit, ki js tudi v ksbinstu. Predno se stav» ksrjl dotaknejo parnikov, bo imel komisar oblast, ds v imsuu vlade lahko ss pisni vse salogs živil v sklsdlščlh in Jih postsvi ns trg po določenih sansh. Btsvksrjl bodo skrbeli sa tranaportiranje zapis* njenih živil. Položaj peti dan stavke Je silno kritičen. Včeraj so ssstsvkali tudi delavci v hladnih shrsmbsh v Uverpeolu, kjer se nahaja 10 od* stol Sov vss zaiogs govejega mesa v Angliji. Dsnes le ss delsvcl vrnili na delo. ko so jim dcUnts-jslcl dali sadom, in pol štllngs ($1.65) mezdnega plviška v tS> dnu. Rusko-snflsika pogs-jsnjs. Delavska vlada Je imenovala dva delegata. London, 22. febr. ^ Angleška vlada je imenovsla dva delsgsts, ki bosts vodila pogsjsnja s sot jetaho delegacijo glede rešitve mnogih vprašanj v zvezi a priznanjem sovjetskih republik. Delegs-ts sU J. D. Gregory, svetovslee zunanjega ministrstva In Hlr Hydney Chapman, tajnik trgot* akegs mluiatrstvs. Prvi b« vodi! politična pogsjsnjs, drugi ps finsnčns. Pogsjsnjs se prično «nkrat v marcu, ker ruska dalsgaeijS ne more prej priti v London. BUHABKI URBDMIK BI JB OD-RBKBL BLUŽBI New York, V. T. - Urednik suhsškcgs lista "American Issue" RoIliri O. Kverhart Je predložil ravnateljskemu zboru n«wyorŠke nrotisalunske lige svojo ostsvko, ker ni prsv nič zsdovoljen s novim suhsškiai vodjo, ki so gs ns-atsvili usmesto obaojenegs Willi, sms H- Andersons, Nanovo imenovani vodja je Arthur J. Dsvis, ki Je bil svojčaa načelnik ligi v državi Massachusetts. 700,000 telefonov v oki-oaoü Chicago. — Včeraj (petek) Js bil instaliran 700,000(1 telefoa v Chieagu, kakor poroča telefonska družbs Uta 1^77^ torej prod 47. leti «o bili v vet tu í'lcwgii ssMO štirje telefoni — ha polzkulnjl. Pol near s ima II glssov veČine v Pariz, 22. febr. — Pri prve» po skešcvalneM glasovanju o volilni reformi v frsneoskem senata, kt ae Ja vršilo včeraj, je 1'alncare zmagal s K/0 glasovi proti 144. Predloga pa še nI sprejeta v celoti in Poindre Je le v nevarnosti Nova politlfina kriza v Nemčiji. Vlada M rada obdržala diktature, toda socialisti in komunisti se proti temu. Berlin, 22. febr. — Izjemna ali dlktstoričns oblast, podeljene nemški vladi ssdnjo jesen, je pri k rs Ju in ps ris ment začne sonet s delovsnjem v nek s J dneh, Ministrski predsednik Msrx In sunsnjl minister Htrcsemsnn bi rsda vi» dels, da parlament podaljša Izjemno oblast do volitev, ki se vrše v Juniju. Socialisti, demokrat je In komunisti so proti temu, Vlads mords ulenc parlament s grožnjo» ds gs razpusti in rszplšo volitvs fskoj. i "J ,J • £ KONVENCIJA NATIONAL FRATERNAL OOVORBBBA., ' Chicago. — Zadnje tri dni se je vršila v tukajšnjem Hherman ho* telu letna konvencija National Fraternal Congresaa, katerega članica je tudi Hlovcnska narodna podporna jsduota. Br. Vinoent Cainker, gl. predaednik, je zastopal našo jed noto na zlierovanju. Br. Cslnksr Im> o sborcvanju poro. čel v prihodnji uradni številki I'ros veta". OIRABKB tooilniob iemova emaoalb , III — Tretjič v enem meseeu je bils mestu odrešena prsviea zahtevati od ločilni« ne. opojnih pijsč licenco. Topot Jo Js •dreke! sodnik llcrnsrd P, Bera« Oery grehi laisse r Psrnvijl. Lima, Perrf, 22. fahr. — KI beri H Gary, predsednik jeklarska korporaelje r Združenih državah. Je včeraj prispel v Limo, kjer Je bil ofieijelno sprejet po sestopal* ku zunanjega minist Art va. Gary ee zaalma za bogat« In I« eodotak* njene piaeti železne red« t ¡¡•r ü ' A PROSYETA I IM^iiiiMMm ËUca to II.ti ao U tM U tri MWII CkUm* M to M IMMMI*» ÜM#. WiiIW m viti bw Km M > "P*OSVETA" IpsOT «SO So. LaaraJolel SS Sob«rript><>n '( r lid 8uui'í»*mt CkteaaoI and Caa*4a It par in 10, .nl fortlen COTStsfss SS 00 per jraer. m—^vBaiHbriMBHi < Wi"i¿ 1 Dolo« v eblepeio a fr, (Jm. 1144) CewT'de" ™ ^ * I—» jtojrr» BLAGIU VOJNE KaJ nam je prinesle vojna? Ako bi n« kratko odgovorili, bi rekli: "Dolgove/' S to beeedo bf nekaj povedali, pa aa vsega. • t,. 1922 lepo vsoto $82,78*715,000. Ali 4.75 krat val ko lata 1912. Tako so povedali, ko to pri desetletnem ljudskem itetju ocenili bogastvo, dolg in davka.4 Zakaj se je dolg v tem desetletja tako pomnožil? V tem desetletju se je bojevala svetovna vojna, v katero ao bila zapletene tudi Združene država. Ako bi hoteli plačati kosmati dolg hkratu, tedaj bi morala vsaka oseba v Ameriki; ženskega ili moškega spola, odraičena ali otrok plačati $801.56. To je že precej visoka veota. Lahko ee reče, da je tako visoka, da marsikateri delavee, ki ne dela skozi vse leto, ne zasluži toliko denarja. Leta 1912 je pa prišlo na vsako osebo le 870.20 dolga. Ker imamo poseben sklad za odplačevanje dolga, naznanjajo, da je od tega dolga plačanih 81*984,899,000, torej ostane čistega dolga $80,861,816,000 ali $288.76 na osebo. Da v Združenih državah niso ile gospodarske rasme-re vzlic takemu ogromnemu dolgu na slabo kot v Evropi, učinkujejo razni vzrokL Predvsem so Združene države obdarovane a izredno velikimi naravnimi zakladi. Produkcija ee vrli v industriji in na polju z najbolj modernimi stroji. Kljub temu pa dežela še ni razvita, tako kot bi morala biti. Dežela potrebuje na miljone milj dobrih cest in vodnih kanalov. Ogromna barja so fte neosuftena in drugje ee razproeti-rajo pustinje, ki potrebujejo umetnega namakanja. Se železniee niso povsod zgrajene, kjer bi morale biti zgra» jene. Vodne sile niso izrabljene itd. Vseeno pa dolg občutijo delavci in farmarji, čeprav niso gospodarske razmere tako slabe kot v Evropi. Delavcem eo povišali mezdo, toda produkti so sa aa toliko podražili, da je delavec bolje izhajal s pet in dvajset dolarji mezde na teden v letu 1912, kot izhaja danea a šeet-deeet dolarji tedenske mezde. Ampak delavci, ki zaslužijo po šestdeset dolarjev na teden, eo dandanee tako redki kot bele vrane. Lahko se reče, da je za delavce ta dolg veliko breme. Tako je tudi e farmarji. Prodati morajo vse poceni prekupčevalcem in mešetarjem, kar potrebujejo, morajo pa plačati po visoki oeni. Kako se godi farmarjem, pa pripovedujejo številni bankroti farmarjev, katerim so bile prodane farme, ker niso mogli plačevati obresti od vknjiženega dolga. Privatni bianiški interesi se počutijo dobro kljub Umu velikemu narodnemu dolgu. 8e nikdar niso v zgodovini Združenih držav ti bogati privatni bizniški interesi nagromadevali k nakupi-čenim miljonom nove miljone in tisočake, kot ae je to godilo v vojnem in povojnem času in se vrši še idaj. Zdi se, da čim večji je narodni dolg, toliko bolje se počutijo privatni bizniški veleinteresi. Da se bo tem privatnim bizniškim veleinteraaom še bolje godilo, priporočata zakladnišld tfjnik in stara garda v republikanski stranki, da se znižajo direktni davld najbolj bogatih ljudi na 82 do 85 odstotkov. Tudi demokrate so za znižanje direktnega davka bogatim ljudem. Po njihovi zahtevi naj bi maksimalni direktni davek sna-šal 40 do 44 odstotkov. Ako stara garda v republikanski stranki in demo-krstje sodijo po teh priporočilih, tedaj se navadnemu človeku nehote vsiljuje misel, da ti gospodje žele, da bog* tini še bolj obogate, reveži pa postanejo še večji siromaki. Kajti logično je, ako bogatini bogato, morajo reveži še bolj obubožati, ker je nemogoče, da bi ee povečali dohodki reveiev, ako ee povišujejo dohodki bogatinov. Zakon v sedanjem gospodarskem sistemu je tak, ako eden bogati in zbira zemeljske zaklade, da več drugih prihaja saradi toga na beraško palico. Z drugimi beeedami to pomeni, da peščica ljudi na stroške miljone broječe ljudske množice prihaja do večjega in večjega premoženja, naobratno pa na miljone broječe ljudska množica obubožava. Vojna ni la povečala narodnega dolga, ampak to dolg ee skuša odvaliti na ljudstvo. To so blagri vojne. — T je »daj le pfilitoo dala, a najbrže pa bo zaaUj J. aprila. aas ja aa prihodnje volitve * no-mi bru 1924 dot kaadidet aa s o veraorja. Slovenei ia eploh delavci,, bedite previdni. Po poklicu je oni doktar, ki ae ja Ukazal ie poffoato kot dobrega kompenij-zkega io «ploh kapitalističnega pomagala. Potemtakem ni človek sa delavca. Pa rasni drugi glasovi oo aliiijo o njeas, U pa niso kar nič vabljivi, da bi volili aa tako-ga kandidata, vsaj délavai so. Postavili so ga podjetniki zase, to* rej vemo, ari lom smo. Dovolj ca aa jo le do volitev, a vendar Je treba, da presMsliU delavci. Vo-liti sam je treba onega, Ai ia sami. M. Davis, sedanji govoreor, IA V|H begaj Dela se fte bali dae nabrani delavstva, ki bi odpravilo taka sati raka ia slepitelje, toda tega moa lo storiti, dokler je aad njim katolilki Rim. Pri prosu leaiea sa Frensaskem oe je bila zaobljubila, da bo »vela Na volilni liati aa drievo*an- * oh softvju, dajbo li- jo farmar, a se je veadar pol ds čuti tudi za delavoe. Olas «ao-ramo dati oa volilni dan za |ake-ga človeka, ki aa jo lo pokasal,ds jo aa nae. Kar nas odvrača od kandidata, je tadi to, da amo ga kdor pokriva svoj obras, nič dobrega no misli. Posebno sa ino-¿emee so tiati niso izkazali dobro, obrazih. Unija v Ksnsssu le sdaj ai posebno močna, če pa dobimo aa stol za novega governorja človeka, Id je prijatelj podjetnikov ia naoprotaik organisiraaoga delavstva, bo llo la to, kar imamo. — Prišel jo sosed v vaa ia »i prinesel list K. 8. K. J. "Beri", je rekel, "pa bol videl, kako aa predujojo katoličaai la kako čudno zavijajo o aaa njih govorniki Dam jim čast, vse oo je vriilo v reda in lepo, " ml je rekel gapl- Pogledal aem in videl "Mal veliki dan", kako ao mojstorsho go-vorili prsv kakor so spodobi, samo naravnost pa aiao povedali ni-čooar, niti no, da jih hudo boli, ker neka druga jednota le leple napreduje, o kateri pa aiao rekli, ravno katera je, temveč so ae aseo h udovali o tistih broavoreik, ^o so O^tt niaprotmkte " Posebno Tone Ordlna, ta je mahal po nasprotnikih, ki tako lepo naprede-jejo, čel, aekaj bi jih nala ne pse-ko je najatarojla. Ko je napredno tako lepo smalal ee lo po govorjenju sposna, kaj je on. !n ko je hudo oivrkal nasprotnika, pa ao rokll: "Dvlgnlmo ga, nosimo gá nalega Ordino na ra-mah, ker je tako lopo povedal." In ree so jo agodilo. Povem pa, da je tieta nolaja lo stara, ki amo jo naprednjaki le davno opostill, a so jo pri nasad' njakih lele pričeli najbolj spol to-vati. .Pove« vasi, Tono Ordina, da bi «e jas no dal na tak način nosiU od ljačetva, da bi skaksl na njih ramena, da me nosijo. To je staro in nasadnjaiko, pa no aa na >rednoga človeka, kfr se k^j talega tudi nikjer drugje več no vi. dl kskor ravno pri vas. Kaj sllč-nega bi mprda videli samo lo na )sli, kjer ko staro kravo norčuje io is mladih, dar jim skačejo Sa hrbet in morajo mlado poblevni-eo nositi atare. Vtekskor pa jo bU to rta "veliki dan" za Toneta (Jr«lino v Chicago. — Johan Wesler, Blaine, Ohio. — Zopet oo ogla-lam, na a namenom, da bi kritist-ral, ker to ni moja navada, pač pa kar aem čltal dopis brau Železnike, ki prav pod učljivo opisuje verske rssmere. Kristus jo baje rekel, da smo vsi brstja in da nima vara nikakih stikov s dragimi sadevsmi. Danes jih ima. V Rimu ne Laikom, kjer jo sedel katoliikc vero, oa neprestano dogajajo stvari, ki nam pričajo, da vera, to sa pravi njeni sastopaik!« so vtikajo tudi v druge sedava, zlasti politične, da delajo razdor med narodi, čeprav so narodi isU tere. Katolilki Rim oo je odoično pokazal na strani laikega i m peri-jalizma, ko ao jo Ho proti Slovencem, oziroma Jugoalóvaaosi. Jugoslovani oo iagubill K«ko, ker jo Uko hotel kaUUlkl Rim, daai jo neobhodno potrebujejo se svoje gospoda reko rasvljsaje In jo bodo moraU prej ali alej dobiti nazaj, kar bo pe so pet zahtevalo Irtev bi ae bo prelivala kri. In to vse redi tega, ker Uko koče katolilki Rim, kí zastopa 'boga'. Pri voesi tem pa oa! čieto drugače učijo, kekor delajo, ko pravijo, da j« Bog vtem Uedem v pomoč in aaa fH molitev, ter ao smemo krasti katolilki Rim daU lo vačjl propad mod juffoalevanakim la itaM-jsnaklm ljudstvom, med katerim je iuk lo umetno zaaotoao aoves* h ko kaj prihranila sa misijone. Oalabela jo radi tega, pa ji je kdo svetoval, naj bi pričela vlivati tudi malo masa. da a! nadomeati izčrpane moči "Ce naši misijonarji v vsem trpe pomanjkanje," ga jc zavrnila, "in če ae dala po-gubljajo radi pomanjkanja mik» Mina Je moje dolžnost, da take delam. Kako bi drugače mogla poslati vsako loto sto frankov sa ra* Urjenje vare f" Žena ja bila bolj navezana na vero kakor na svoj lelodec. In le dooti je Ukih ljudi, žrtvujejo se. Čeprav jim vera pil ae koristi. Samo en dogodek naj služi temu v dokas. V vojnem čssu sta bili v Ooriei poslani na drugo stran roke dve četi, ki jo ja navduievel božji namestnik, ki pe je iel medtem brat malo v "hilo boljo", kjer jo imel skrit telefon, da ga je vesel s sovrstnikom. Ko so dospeli fant jo na sredino velikega mosta, jlk je poslal sovrstnik vse fivo v nebesa, ker je njih duhovni odo sanjo 4'malevsi" v cerkvi. Duhovni oče, ki je na ta način poslal proeejlnje Itevilo slovenskih fantov ns opi svat, ps le dandanes tilvi in je v čast boljo. — de nekoliko o delavskih ras-morah pri nas ae Blatim. Delamo vsaki dan in povečini je teko tudi v okolici, ker pa be sevi4a traja lo le nékaj čgae. Ako kde misli priti sem sa delo«, mu odsvetn« jam, ksr delodajslei eo ie taki, le jih delavee kaj vpreže, ga u vrnejo: JUio ti ni stykv, pa pojdi, na tvojo meeto jih lahko pesUvim deset. Res ponosni so, s prilel bo čas, ko jim bo sbit tudi njih ponos. Delavci se držimo ns svojih mestih in ako pride čas, da Imamo braniti avoje pravice, storimo to, kajti unesti ee nam ni aa moli tev in na kako bolenetvo, da iee odreli, temveč je vio v nelih rokah. Učimo se in sdrnlkno tev prt-pravljajsao k, pravi zavesti le ts« sta, ki jo aisuje. Pri nalem drultvu It. 313 na Blainn se je zgodila neerela. - Is-gubili smo fflena Harry Visniia, po rodu HrvaU v starosti 8S let. Bil je poročen in sapuKa sedem nedoraslih otrok ter leno. Zaposlen jo bil v mejni kot strojnik, ko so je premikal s njim v prostor, se mn jo sspeU noga med 'ovič' in poUgnile ga je pod etre}, da mn je stri vea spodai dol te-leaa. Hude bolečine ja prenatal $ ur, nato pa je isdihnU. Bival je 16 let v Ameriki. Pogreb ae je vrlil po pravoalav-nih obredih ob lepi adelolbi. Od leU 1917 ao nam le nI pripetilo kaj Ukoga, bratje in aeetre, a sedaj js priilo nenadoma, kakor ne slutimo, kdaj nas zopet kaj sedeño. Trebe jo, da je sa varo van vsak, torej če imaU kje snence. da lo nI član nslo jednota, pripeljite ga k svojemu draltvl. Posdrav članom in članicam. -»» John O. H. UsUr. Cbieago, IIL — (Modrost.) — Slovenski pesnik jo rekel t "Bo lesni sto imsmo, a zdravje eno samo." To je resnica, četudi bridka. IUvnoUko jo resnica, čc rečem : "Modrosti sto Imaš», a pra vo eno samo." Prsvsaprav jo pa ei kot ato bolesni ln vsč kot to. Uko modrosti na svotu, medtem ko ostsno zdravje vedno aemo ono In pfava modrost samo ena. 8 tem pa ne mlelim reči, da eem ravno jas tiati, ki aem najbolj zdrav in najbolj moder, ker aieer bi ne bil čiaU navaden delavoe. Ampek kdor mnogo člta, as lakko mnogo nauči, lo kdor n jo naučit pravilno čitatl, vsak lahko»*-če, da sna brati. Hrsl sem spisa ln Članke mnogih učenjakov ln modrijanov. Navedem naj jih samo par, čltate-I ji. ki sns jo brati, naj pa proso, jajo. Veliki modrijan Arthur Bris-bone je nedavno pisal, da so re-velueije v Ameriki lo ni bati U-ko kmalu, ker Čikslkl mehaniki le služijo po $21 aa dsa. Posna-vajo* smeritko publiko red verjamem, da revolucija la no bo ta-ko kmalu, aa žalost pa »»ram o-meniti, da v Chicagu je sMnj mehanikov kot pa dragih delavcev, ki alti po $5 se saahiltjo aa daa. la ravno sato se nt bati revotocl-je. ker slabo plačani ia patrijotis. me pijani delavei najaunj miali. jo aa taka stvari, ker nlma;o sred-stav, da M se irobrtnii. oval, da bo les sto Ist elekrOtehnika toliko napredovala, da bodo ljudje dda-n aemo po Mri urs na dan in da H bodo delavei s eroplani vozili na delo. Vse to jc mogočo, da se bo las sto let isto delo, ki danes vzame t do 10 er opravilo v 4 urah, ia sUvim, da se daaes narodi približno toliko t 4 urah, kako se je pred sto leti v 6 urah. Tako gre raavoj naprej, radi čaaar pa je nlenjak Edison lakko bres skrbi, kaj bo počeU mladina, ko bodo stroji opravljali večino sedanjega dela. Fakt je, da človek stfremi za vodno večjo udobnoatjo, kar pa zahteva de|a in raamilljuja. Pre računajmo le, kaj da več deta, a-meri4ka moderno poeUvljena hi ia aU slamnata koliba avstralskega divjake* ia kaUro je ndobtejle bivalflče. Glavo sUvim, da bi povprečni Američan ne hotel stanovati v slamnati kolibi, raj li bi delal noč in daa, da si po Stavi udobno bivalilče. Tega pa ae sns vsak, Treba so je učiti tem bolj, ČimboU napreduje tehnika. Kaj bo torej delala mladina f Učila ss bo, medtem ko bodo od rasli delali, dtiriurni delavnik pa bi lahko imeli lo danes, čo bi bilo delo enako razdeljeno ns vse ljudi. Kadar so bo to sgodllo in ka dar bo snanoat služila skupni dražbi, ne pa samo posameznikom, takrst bo že dober kos re voluelje tukaj. 8 tem pa ne mislim reči, da vsi znanstveniki slu-IIjo tvipvini in bogu denarju. Najboljii učenjaki služijo snsno sti sgmi, ker vedo, ds je ljudstvu koristna in da jim bo isto prej ali slej hvaležno, čeprav po njih smrti. Za vgled vzemimo samo pokojnega dr. Steiometza. On ni sa evojt ogromno delo, ki ga je iz vrlil, sabtovel dragega kakor človeku spodobno Življenje in pa eredetva sa eksperimente < k po-▼sdlgi snanosti. In takih jo le več. Zelo modri in sa narod vneti urednik "Ameriike domovine" modruje, da jo 8. N. P. J. s ozl-rom na gotovino in itovilo član stva v primeri z dragimi sloven skimi podpornimi organisaeijami nejubožnejie, in izraža bojaacu, da neia 8. N. P. J hlepi aemo po hegestvn dragih prganisaeij, katerimi ee hoče sdružiti sa vsako ceno. Pri tem pa popolnoma pesabljs omeniti povprečno starost članstva pri prizsdoti jedno-ti. Pozablja tndt na bodočnost S. N. P. J, in na bodočnost drugih ednot in svos, sko se sdmžimo. 3e bisniika podjetja vidijo v združenju moč in bodočnost, zakaj bi jo ne videle slovensko pod porne orgsnisscije. Če je ksters prizadetih jednot trenutno na »oljlem od drugih, sa bo to ns sdružitveni konvenciji upoiteva-lo in uredilo, ds članstvo late ne bo trpelo Ikode. Vsekskor pa bomo imeli vsi koristi od sdruženja, mogoče tudi urednik "Ameriikc Domovine". Vsor učenjaka, urednik (ali u-rednica) frančilkanako "Razcdi-noati" modruje, da je sveto pismo za vero in snanoat. Za..vero Is right. Za ljudi, ki rajie verjamejo kot bi lokali reanico, pa tudi. Reanico najdemo aemo v znanosti. Modrosti sto imamo, a pravo eno ssmo. — Prsnic Rudman. Pinlejvills, Pa. — Citsls sem v dopisu glasila Krsnjsko slovenske katoliikc jodnote, it. 5, kako lepo svonove imajo, katerih svok je stralansko lep, da ga je milo slnleti. Bas ima 36 stotor, srednji IS, a tretji pa 8. Zahvaljujejo se darovaloom, ki so jim prispevsil. Ker so Uko , radodsrni bi le jas prosila preljube rojske, ds bi Is meni pomsgall do svons, ds bi megla kupiti vsa| enega. Precej veliko (armo imam tukaj, pa vam je znano, da Človek no more vsega kkrstu kupiti, ssto bi bila po-moč potrebno. Zvon bi mi sicer na služil posimi, prsv pa bi mi prilel polstao čase, ko se krave rasidejo po obsežnem paiaiku. Saj vam ja soano, da ima farmar čes glavo dela, da ne moro ves čes gledsti se neumnim govcdoas. Po navedi isujo ssto fsrme zvonove, da okličejo skupaj svoje krava. ,to. > Ia ie bodo meni preljabi moji rojaki posugali do svoaa, ki gs ssme ss meram napraviU, so bom trikrat ia aroa prav iakreno sa-hvalUa. Potem bom vsaj lakko pozvala glupe kravo, kadar; bo treba, kar io jik kličem po sloven-sko ali angiaiko, nobenega jezika aa zaslepijo, doli» jih be rvoa prav ksnla privabil r stajo. 1 Pa mi pomagajte do svoaa, re jeki. kolikor mocets v velikem itevilo, lopo ras prosim! — R. ▼ parlamentu so rsipravlusj Prorainnu. Finančni mmm¿ij jadinovič ja imel ob tej Wrenekapoze.Vnjen» da jc preračun aktiven Ua«T3 ga smo «uli novost, ki i* «Tj veaeljlva, ako bo reaničn. J! letoa tudi naša trgovzka bUaJ za kakih 10 procentov »¿3 Baje je to zasluga nak dobr« ti 90 * Peslanci ruvj liU trditve gospoda Stojad10o3 da bodo v prihodnje davki led žji, kakor ao že ia da ne bodo d deli poalanci nikdar več tako h zkih številk. 1 Poslsnci so pe smejsli, ljjfl ki godrnjs, pa se bo apomnii0 svetopisemsko sgodbo: ln dejal Robosm: Moj oče vac j« tepcL biči, jsz vas bom s lkorpijoai| Mod komunistične stranki v goslaviji. Olssom poročila ob ljenega v neodvisnem strankin« glasilu imajo neodvisni tele orn nizacije: V Srbiji 32 or^m j lflOO člani, v Vojvodini 6 or^, zacij z 200 člani, v Dalmaciji 1 organizacij s 576 člani, v Crsl fc ri S organizacij a 286 člani, T ^ veniji 2 organizacij s 500 a« na HrvaUkem 41 organizacij i g Člani, v Bosni 1 organizacijo, i Člani. — V celi drŽavi šteje strn ka «5 organizacij s 3500 člani Htjsnska posurovslost. \sm glovski časopis "Novoj« Vreaj^ ki izhaja v Beogradu, je ob prilg smrti Lenina priobčil zlobea pu flot, v katerem mrgoli vse pola brutalnih izrazov, ki so pran i eslo klike, ki ta list izdaja ia I pripada oni dražbi, koja j« po carističnlm režimom v Rusiji «1 Stoletja tlačila in morila ruskim rod Ur poiUjala uvet tega oinč v sibirske klavnice. Klsps, ki ia na duii tisoče ln stotisoče žrtev,i ups na tak nesramen način pm 0 možu, ki jc znal zrušiti gafl stsvbo ruskih krvnikov, katcrSj žrtve, ki so jih doprinesli v nak revoluciji so le senca žrtev, k«) jo U družba s knuto in mečiai gonobila. Klika, ki je naila nds bno savetje v pribežališču mi nikov Jugoslaviji, nI v stanu bU pred veličastjo smrti brzdati m) srčne brutalnosti in duševne pri lobe, zato tak izbruh v citirano listu. Kdor je imel priliko bn med io edrulbo in spoznati njem moralo, kvitira izbruh v "N. V Ukole: Iz kioske prihaji k smrad! Konferenca katoliških Ikofor1 Zagrebu. Iz Beograda je pri* ns konferenco rimsko-kato! ikofev minister ver dr. Janjič. konferenca - ima predvsem razna le obataječa cerkveni na vprašanja, ki se imsjo na podlagi s Vatikanom sklenje nega konkordaU. Prihod dr. U ujiča v Zagreb komentirajo neki teri opoaieionalni krogi uko, dl Ima kot nekdanji podpisnik Mirkovega protokola zopet pričeti; pogajanji s Rsdičevo atrsnko. j | Posiv aa orožno vsjo. Miaim stvo ojno in mornsrice j« narsdbo, da se Imajo ns mewil orožno vajo pozvsti dva um rezervistov in to le iz krajer* žne Srbije. Kskor se je dogoik js posiv na orožno vsjo »smo » malna oblika sa kuluk. imajo delati pri gradnji prog«« les-Stip. 18 radikalnih poaUmJ Iz Južne 8rbijo jo Uročilo mm^ stvu vojne in mornsrice prole« iajavo. Poslanci so izjsvil», <»■ ■ puste narodno skupščino, H m« atrstvo vojne in mornsrice «J» me vlada ne prekličcts v d n dneh omenjene naredbe. ^^ 1 ..idelsk tobaka. Po..^ podatkih se v Jugoslsvij» • njem tobaka bevi približne HJi soč rodbin. Lsnsko leto j« ^ tobakom zasajenih ll^J ka ter je plačale sanj 6600 m»Wj nov dinarjev. Plačevslo * ^ po 4 Din. sa kg najslsbkgs ^ Din. sa kg najboljleg. sadnjom času ie mosopo^j prava prodala Mkoslova» w tisoč kg sstsete lT milijoni narjev. Ljudski avtomobili OfoH Brau ss bavi s načrtom, kak ms delati majhne svtomobile, zvane "Ljudski típ^W «* ko poceni, ds W si gs v VrtW bi lsbko nsbsvili tud. Mjm Kekor poroča leški l»t V^M bo tvrdks rasetavila te ej^" la le ne letoinjem »P lidt*S vcleaejmu v Progi Cens avtoenobiU bo saeia»• Ikoalovaiktb krea <71«» jev.) To je ie Uredno ^M ake pomislimo, ds * "T . mobil stana le e*» m « * kmalu cens le snlla (fidersted Prea*) •reslluči doMM pttiltk. - CAlM leUzni- poviša Ht» jsi1 železniške druiboNe* forkCeatial lino., sapsdn* od Kis. F^odb. i.33 dnevno, nova j* »«I »fe- * pomagal pr»J $M4, zdaj Ui Vuk d« *d«n daUvpe «Wt t ¿rttvl WuhlngtoiL ■seittle. - Industrije V državi W»Jwfllton ter^° mk ®in [icnje cnego delsvcS. V meeecu Jiifju Je b«lo ** emrtnih in Iti; telesnih nezgod. Dvajset de-Lev jc bilo ubitih v lomih, tirje pri stsvbinftsm deto in 4n rudniku. iBdarJi prihejejo v Chkag«- — Thomee AlUnsoA, .vitelj občinsks prenočevalnl,-noroia, da prido mk teden «tisoč rudarjev U južnega XU4-, Indian«, Michigan* JCedtU-fpji, Arkansssa in Weet Vlrgi ujo v Chicago iskat dragega dola. «tukaj ni del« sa vse, odhajajo locedna industrijska mesta in Detroit. Pels viko vaenMUia« pis Moines, Iowa. — Delavske trokovne unije, farmsrske Orga* uuoije in kooperativna društva v Irlavi Iowi so ustanovile delav-[o višjo šolo, ki aa ImsnttJe Das lolnes Labor College. Učni pred-aeti so sledeči: javno govorni-tvo, delavsko prsvo,.ekonomija, ngleščius, delavska SgOdOvtna, aihologija, tekoii dogodki ill fiktivno računstvo. Vsak MIŠ-it ta kritje stroškov. — Netsuč-I informacije daje H. ThOttiA, M Sixth Ave., Des Moines, Iowa. IOIUMIKTI OLJNIM POGODB HOUflLL iNidsljsvanjs a prva atranl) rillii je potem govoril« Lodgem, s&rootom in Curtieom. Wheelar K Is Follettc sta imela fcratek ugovor. In potem je prišel glaa, i je prlprevljen Wheeler opu* liti uvod, če sprejme senat fiitA-i njegovo molucijo. Harriion iz države Mlsalaaippi tudi nspsdel in obdolžil repu* ikanike oljne politikarjo. Hkra. P« je pral demokratake oljna Tu\Pcjftl * pomožni ijaik Tbeodore Eoosevelt ravno »ko kriv kakor Penbjr, ter za* «val, da bodi vsak uradnik, ki ¿oMkaj zapleten v t« nesrečni Uii iksndsl, odslovljen is sfeš-'■ knroot ni sinil nobene. In •00t' ki i« maloprej strašno gr* «1 m razsajal, je lepo tih sedel •vejem stolu. Harrlaon je bičal «ba! veliko oljno stranko rsdl »n^obc v njenih uradni-«vrstah ter ss bshal a Under-Mom McAdoojem, RaUtonom "Copelandom. češ, da bi vsak is-™ "tolik demokratov islahka predsednika Coolidga na Jednjik predsedniških volit. iKabinetna ,sjt * j« Tr|iu ^ * *>Po1i» Daughertv ss j« Poka,., v io li i! zopra- okoren in kiju-Z1"» * bodalo, da Spi "J skrajna nervozno*!. J0'1 ,kaP'tols je šel glaa, da U,'f',i,ki P^ireelvee in blv. W K VVMhi°*on. Mila. to me,t0 0d- •'J*l p 1 ,R°VOrici 16 * IsbifkL * aAt®r j« tako JJ «kor I)enby in bi bil letoe S v zelo veliko aa petje. J1" M-eler is Montenc odza- ' iavrJ Pripravljene ^Yirika volitve ▼ aprila. . It. »ktj uäi /ebf. ^. Bavarsks ^ rarpttsii 5. aprüs in 0 vri« volit e novih (Jugoaiov. Oddelek F. L. J. 8.) Pripravlja se kinematografi-lan film, ki pada nasorao sliko o modernih metodah reševanja in prve pomoči v rudnikih. Te meti-4e so ona, ki jih pri^or^a lede ralni rudniški urad. film as bo povsod raskaipval pramogarjem, in naporni pouk, ki ga bode is njega arpali, bo bresdvomno prispel k obrsuitvi mnogih tisoč življenj. 9troš|e s« U film nosi Captain fltujrveaant Peabody iz Chiaaga, k| je Napravo tega filma ponudil rudniškemu uradu, j}a s tem po-časti spomin »voia«A očeta, ki j« tekom vejae bil ppd ravnatelj rudniškega m urad ja ti RudolHfl urad ja M sprejel to v4bo, kajti le od #dAvn4 aa na t rut m r i Ii— r ÄÄ- a ¿utila potreba |i)¿a, kl bi (aočno Ii uro pokaaal najbt najboljše Kto4«, hako naj se vrši ralira-I V sločajn požarov in r jamah. Pripravljanj« filmi bo sačaio s* par tednov, ftudnllki u-rsd upa, ds gs bo r st.au imeti gotovega a« nplalko dietribuaijo še tekom par mesecev 8|lke bodo večinoma vprlaorja-pe v blilinl Pittsburgks, kjer rudniški urad vadriuje akaperlman-taian premogovnik tn posktleval niso ta proučevanja vsrokov in preprečitve rudniških naareč. Ne kateri deli filma bodo obstojali ta pošaai premikajočih aa allk k*r omogoči bolj natančen poduk o raševelnlh metodah, kakor j§ tO bito doeedaj mogoče v fcinamate-grgfn. Našim premogarjem priporočamo, naj al gredo oglodat ta alike, kadar ja btft ratkajaralU 14 Olflftiumii SBVA TOMA MI nč V9AJUA. Waaklafton, P. O. idravni ki, Id Imajo ob«tr«ljenaga aana torja Greena v oakrbi, da g*» ob-držo pri livljanjn kar najdalj mogoče. so natihoma izgubili vsako upanja/ da rešijo svojega bolnika amrti. " ■ fladet « kroglo is samokresa v glavo, ko so se streljali na eeeti prohlblčni agentje in žgsnjgcski tihotapci pradaadnji petek v Wa shlngtonu, m je aanator Greone dvakrat podvrgel adravniški epe-raoiji na možganih, Ali tretje nc mora več preboleti, tako je o*U' bal na telesu. Predsednik Ooolidgo ee je s*m vmešal v preiskavo načinov, kako M suhslki agentje poslušujcjo svojega orožja. ¿ombar Blalr je auspendiral brca plače Otiaa 9- Smhba. ki ja «batreHl aanatorja Greena. Uradniki prohlblčnega urada so dejAli, da niso dana prohlblčnlm agentom nobena navodila glede tegs. kako rAbiti pištole. Naročeno jim je le, naj streljajo samo tedaj, kadar je treba. Koasiaar Roj A. lfeyn»a ae Se ni vrnil is čikaškega mesta v Washington. * Carter j« dobil novo pogodbo. Kairo, Egipt, 32. febr. — Danes poročajo, da ja egiptovska vlada dala novo konoealjo vdovi lerda Carnarvoua sa rstlsksvsnjc Tu-tenkamenove grobnice. Heward Carter aastopa vdovo In vodi raa-Iskovalno delo, odkar je lord Carnarvon umrl. Nova pogodba jo boljša kot ja bila stars. To pomeni, da ja konflikt mod Certer-jem in egiptovako vlado končan in Carter bo nadaljeval delo v Tutankamenovem grobu. Anglija ggradl sodem bojnih ladij. London, 22. febr. — Dclsvsks vlada je včeraj presenetile lebori te in liberalce v zbornici, ko je as znaniU, da je pripravljena na grednjo petih križark In dveh ru-šileev, če sbornlea dovoli. Preea-nošenje aa jo p. poleglo, ko je M*eDonald pojaanil, da ladje so le nadomeetilo aa atere, ki pojdejo la alulbe in sgradlle se bodo v glavnem aato, dolov ladjedelnicah kaj dela sa brezposelne delavec. aopet straši. Tokljo, 22 febr. — Gregorij Se meaov, bivši kosaški atassan v «ibiriji, se je po aaenanajeOh mc seeik zopet priksnal. Prišel je t fokijo is Na g asa kija, kjer je Ure skrit ^dkar ga je poleaUl a svojo avanturo v Ameriki. Sdaj stanuje pri bivšem polkovniku Mogsms jem, ki je glevot saato^nik ruskih srlstov na Japooskcm. Njegovi 'rlaiašl pravijo, da tamenov še ni Apna 111 idejo-na protlrcvelucija v Hibirijl In da poakna s njo kakor »••v'e prva prilika. NMgf Stimmt, kralj Nmrja. Ima itinnea je snano še po vsem svetu, is njega eo napravili Nemci glagol stinnesieren« samostalnik. btinneslerung In $tinnesatlon In pi.-i^ritaL stinnesieeh ali atin-nlsch ... in to'Ja^že irto*su.Čfr no, kajti vas Nsmšljs, vsa Evropa ima uprte avoje ačl v tega nadčloveka, v tsga premogovnega kralja. Delo tega majhnega Her kula, njegova bajna marljivost, moč njogove volje, njegov pogum In njegov germanski patrijotisem se dajo israsiti s eno beaedo: koncentracija, ena najmočnejših koncentracij, industrijska in trgovska, ki pa je uisto sntidemokrst-ska. V francoskem jeziku ja iišU knj»ga (Gasten Raphael: U roi de U Huhr. tarii, Psyot, 19U), hI ga naravnost imenuje niet. aahšjavim israaom trgovsksgs jadčlpveka. Raphael pravi, da je Stinnoe Isvedal In uredil organiaa cijo do viška, a v popolnoma ne demokratafcem smislu, glavni pro Uem, gospodarski razvoj, ps pu stavi a vprašanjem, ali bodo go tpadarsko .življenje v bodočnosti friUli samo posamezniki v svojo korist, «11 pa bodo po isreku Wal therja Bathenaua postali zadsvs skupnosti. Rodbina Stinnes je aAČala a m. Ilm- In aiear ao sačcII v Poruhrju kot poemogokopi in prevozniki na Renu. Kgradill/ao največje bro-clovje, ki gA nki atara raka na avojlk valovih. Nakupovali ao pre rnogovnike in tovarne. Meeto d« M jih vojna daUbila, jih je napra-viU le bolj bog Ate. Hugo je bil o-ni, hI je vaa povečal in raavil, vse uresničil, n arade navadnih df Žavljanov m je dvignil v" vrsti in duatrijske in finančne oligarhija do vitka. Njegova podvsetnost si je pod jarmila vaa panoge industrij. Od daatilarij premoga in lignita je prešel h kemični industriji, is go sdov, ki jih je nakupil v vzhodni Pruski, isvlačuje eeluloso. V evo-jih tovarnah v Kocnlgsbergu pro isvaja najrazličnejše deatilate U leauega ali premogovnega testa pomočjo elektrolize ali elektroter-mije. C« vaa te zadeve je uatanovil poaebno družbo Kobolyt A. G. Od c«161use do papirja ni daleč. Kmalu dobi v roke tovarno papir ja v Halbroeku na Weetfalskum, drage ji aledrjo. Nato tiekerno Buezensteln v Berlinu . . . nato založništva, slednjič časnike. 1 Obenem pa sa je udejstvoval na Člato drugem polju in poetai je edan morskih kraljevi pomage avojemu najstsrcjšemu sinu, ds utrdi svojo ladjedelnico v Ham burgu. Gradi isborna Udje, nsvs dno 18,000 tonske, moderno o-premljene, udobne in tako urejene, da morajo v današnjih težkih časih prevažati obenem gotovo Iteviio 'potnikov ln gotovo težo blaga. Tri velike proge izrablja: proti Južni Ameriki, proti Kubi in Mehiki in od lata 1922 aem proti Aziji in Japonekl. V 6vid je ustanovil Promonta oa-Geeellechaft, katere namen je menda, da ao u gnezdi v švloarskc kovinarske družbe in si ohrani Industrijske akeiie, ki jih je naku pil drugje. Na Švedskem Ima veliko poeeetvo, v Nizozemski Indiji ima metalnrgične tovarne na Jsvi. Na Kltajakem je v dogovorih s ki tajsko skupino sa sgrsjenje veli kih tovarn v ßsngaju . . . človek bi nazadnje ree rad vedel , kako more to vee obvladati, po kakem redu se vee to vrši, in določil metodo te konoentrseije. Stinneeova koncentracija je vodoravna in navpična obenem, to ee pravi; na eni strani je udeležen v ksrtelih, ki nadzirajo prodajo, ceno in nakup gotovega izdelke, to jo vodoravna konccntrecija kapitala. Večji kapital pri tem pote gne k sebi msnjšege. Na drugi strani je navpična koncentracije s Če en« tovorna iadeluje samo eo prolrvod, sa v tem Izdelovanju epoeijaliaira, as v tem proisvsje-nju v veliki množini proizvejelns cena prsooj zniža. 8 teko tovarno je pa treba imeti zves nizdol z dru Žbami, ki proizvajajo slrovine, In navsgor a trgovci, ki odvzcaujo leetne proizvode. Koncentracije je tako poetala navpična. •t i an ca delnje navpično in vo doravno obenem. Neveeti pe hoče •o ša droge priaure. ki kažeje Stinneaovo spretaoat. Poetal je še/ msrsikake Industrije, ne ds bi pr tem uporabil veUkih kspitalov Tnke na pr. nakupt Ifi do tt «d atotkov delnic kske drulbe — ke kor je ps< delniški kspitel razdeljen — d« postane najva*nej*i t\ nitelj. Ako ta dražba, ki jo boče mo imenovati A, vsebuje ssma del niče treh filljaik, ki jih hočemo označiti s B, O, D, je Stinnee a svo jimi 30 ali 40 odstotki (največ U) naravno tadl gospodar od B, C. D, čeprav nima več kot 51 odstotkov od kapitalov B. C, D. Če ae enkrat dclnloe A dvignejo lehko Stinnes umekne en del evojega kapitala ga porabi drugod, ven-dar pa obdrži iato VöditvoT vseh štirih družbah. ' Siiunes pa Igra tudi veliko poli-tično-gospodsrsko rlego. On je eden prvih, ki ekuža udejstvltl zbližanje nemškega in francoskega velekspitslizma. — "N^P." (IammL jioreiua OLAVHISTAN, lyr^iffmfi IV malle 100? V drŠav« IlIlMia. »•ar^a ml lawnoals ayíh chicago, ill i hoi 3 , _VNI ODSEK i •«eavlialj ponomi ooaigt Pokojnina aa matere v Angliji. London, 22. .ebr. — DeUV. ' i "vtslanee Charles Dukes je predložil v zbornici načrt sa driavno po-kojuino vdovam a otrael In onim mstcrsm, katsrlh soprogi so nt-zmožni ss delo ln k! so brss drugih dohodkov. Predloga je bila simpatično eprejeta; opozicija je a molkom odobrava. Pklllp Bnow-dcu, finančui minister je dsjal v imenu vlade, da vilda sprajme predlogo v načelu. Trocklj pravi, da rdeča amada ščiti delavoe vsega nvctA. Moskva, 22. febr. Leon Tro-ekij, vojni komisar ¿1 ss sdravl na Kavkasu, je poelel "pravdi" dopis ob priliki šestletnlee rdeča junna&e. M Delavci v.eh dežel ee nimajo ničeur bati od rdeče armade. Bs joneti rdeče armada ao naperjeni lo proti tUčiteljem lu Iskorižče. valcem," pilo Troekij. Povest starega rudarja. > » • r P (PUt Anton K^oHar ) (Dalje.) Odgovoril aem ji, da bi aa Uke čvrsta dekle tam kmaln lahko o* molila ln potem, Že ve, kaj bl.de* lala. / 448i videla, Milica, tako dolgo al iapraševala Amerikanaa, da ti ja povedal", m t jI ja saamsjal župnik. t "Oprostiti, gospod šupniki dels, kakršnega Ima aakonaka že Aa, ao kar nič ne ustrašim. Mati «ae je dala Še petmaaašna na kil* niko, kjer so ms, kskor hitro sem ne ssvedsls, šs učili najprej moli H, pieati in brati alovsnsko In nemško, in pa tudi nekaj latinaka ga. Ko sem konšala šole, ao me dali ps delat na polja, okopavat krompir. Učili emo ae kuhati, Ši vati, vesetl in gospodinjiti. JSa kaj bi as torsj bali, da bi jaa ne znala goapodlnjlti kot omožena lena t" Gospod župnik je le dolgo gle. del pod mlso, ko je kuharica pri« povedovela o avojlh zmožnostih. NsksJ sram ga je bilo očivldno, ko je dekle tako vse vedelo, kdo je bil. njen. m.tl ln tudi, kdo njen oče. Med voom pogovorom pa emo pridno z.llv.11 suh. grU, da se je že zsčelo temnitf. tioepod js vstal in rekel Millei: "Čss je, da greva domov. Zahvallv^ ee vem sa družic ln nslužnost, dragi Amerika-ncc. Segel je v roko In tako tudi dekle, ki me je pomenljivo pogledala ln mi etisnila roko. Odšla sta — oče in hči. Posno v noč sem se še zabaval i. znanci in prijatelji, ko je goepod že morda ssnjsl o svoji pretekloeti in o svetlem cekinu, ki pa gre 1)0 nesrečni poti sopet nssaj v A-meriko s Ameriksncem. Zsbsvs je bila popolna a cehe nič menj, kajti na koncu vsege ssm plačal 73 kron 72 vinsrjsv, za kar pa ml nf bilo še nikdar šal, kakor mi nI fnf, da eem še enkrat obiskal svoje toj-•tne kraje, ekorsvno nisem ver nsšel pri življenju očets in mater, kar je moje srce vedno nsjbolj le lelo. Umrli ¿o že prej, ds se niemo več videli. Slednjič aem se poslovil od znancev in prijateljev, ki eepr jih ves kmelfc lahko pozabil, a tale kuharice l« tudi gospoda fajmo-štra aem ae večkrat epomtnjal. Dne 17. avguata tistega lete ee« ropat vstopil v svojo hišo v Ams-rikl, kjer me je priarfno sprejela družina, ki sem tudi vsakem« prt-nceel lep der. MoJe žeae je doblls lep rožni vcaee, In otroci xaak svoje. Vsi ao bili ssdovnljnl, le I* ne ne. ki je užaljena nčltelo: "Ali nieem pri tebi zeatužUa drage ve ''aker rožni vence, ki ga še pre« mae« nikdar reWle I« ga nc bom!" !« «-mala Jc roini venec cs Trat«. Pa kar sent la llipKV wdr|. ds jI s rofeim vencem «" !>om vatregcl. ee« jI bil prls^ae* tudi nriatojtto^a derile, de je bilo razadnje »prav: 01R1DIMS OftUOtiS VtNODHO OltnOAJK BOLNIŠKI OOSKKi * MjeNooekaeadiedašb, I^wadale Av^ |l B«a MM«, Pa. iapadno outoui, Mibe taget t& V wKiSselee H^USníh üBÍ odbor t VRHOVNI »RAVNIKI Dr. t. J. Kara, 11)1 »wCMr Ae. develad, a -T?1?!!1-. Ifn»«nainnie a «L ottnralht, M delaj« t glavaam arada, a® a^ap IMii mammneamsix¡¡¡rife ¿¡KJÄ t'Ä mvawx:. . m.Sf&* to* » ¿^^^.MM^^U^- «Rwra es «al »aUMsja acemv ja «garal» » Jebat w ■ 1 n -www wi wwmj FrnfiW*** •<•• je «1|lešliy*i^»atu/r *VreT»eia^ fUTA» Zalal sam sopst dalat) lu dele!, da je alednjil prillo Uto 1920, v katerem niemo bilí pra» nl6 prl* pravljeni na atarko. Drulba nAm l aprila po pat oantov pobo Ijika prl tonl premog., pa prllii •o organlaatorjl in govarnlkl, ki ao naa n.govarj.ll, naj jlm damu roko, ki ja oni na bode lapuatlll, dokler nebodo priiU do amaga. In IZ PRMOfUAe do aplolne priključili njim- 17,000 aa nai je pridrullln. Na bom o tam mnogo pisal, kajti to ja le itak dokrajn prežvečen, reč. Doatl, dragih valnejllh do-godlja je v imam. Le toliko povem, dA aklep ttrajka ja bU, da ao unij-skl majnarjl lil dslat le v letam letu, mlpaamo ostali aaml In Itrajkali do 10, eeptembra drage* ge leta. Štiri meaeee nismo prsjsasall podpora, od 1. avguata dalja nam je pe bila nakassga, ki ae je aa- služIli sa naa nnljskl delavci. Vaa* kemu unljsksmu delaven ao na mreč odlrgavall na 14 dni po dva dolarja aa podporo nam. Organizator nam Ja prej pripovedoval, koliko miljonev ja v blagajni, ta* raj aa nam ja toliko bolj čudno adalo, da prej nismo dobili pod* pore. A vslle veam dvorno« nleme izgubili poguma, čeprav emo bili le trikrat ns slišen način ošlbanli vedno smo bili pripravljeni stopiti v vrste stsvkarjev. Saj vemo, da ao dslavel Iskreni In so Imsll organizirani radarji vsdno dobrs namene, kot tudi vemo, do pomagamo njim, ko ss pridružimo stsv. ki iu ds bi tudi prišli do gvejlb ciljev, le če b| bilo vodstvo, kskor ae apodobl. Predno preetoplm le do poraej. ših degedkev, naj le pove«, da aem bil izvoljen za delegata ua keaveneijp društva srate Barbare Št. 20. Maj veefc ve, kake so da-legstove dolžnosti, sato ne kom te* ga opleeval. Zeplšem pa takole, da eo klevelandekl 8 love sol iso-brašenl ljudje ln kot taki tudi gostoljubni. * (Dalje prihodnjič.) LX0TNIOA UAIDMItTVA Badovednoš - V Chicagu je veliko število najrazličnejših po. sredovelnlc, ki nedvomno poere-dajejo tudi sa Uke službe, kot opisujete Ampak taka poerodo* velniec zaslutijo zelo malo ss«-paaja. Pozdrav! Mineral, Kana. — pošta sa po-Idjanje denarja «ed Jugoslavije in Sdruleal«! državami je odprta. de se nI treba poelužcvat! sa pošlljsaje denarja v Jugoslavijo baak, temveč ec te lehko IsvrŠi s po«ošjo pošle, Mogoče tia Vsši našli p« poras jo Jugoslavije, tam veš le kraljevino H. II. U. Mesto Jugosls vljs torej Imenujte Tk« Kingdom ef Tbc «erbe, Create end ftloveocs. Po/ j rev I. , . Odpustitev slovsnskih sodnikov. Rasen več aoditkov po dolell, Jo bilo odpuščenih a goriškega tribu-nala in gorilke preturs 6 sadnih svetnikov. Raalogi eo neposnani, ozlroms ao pač lati kot pri veeh ukrepih proti našemu nsrodu — In aloer narodnoat. Ta ja kriva, da ao Jugoelovanl v Italiji skorajda Isključenl la veeh drlavnlb alulb. V drlsvnlh slulbeh Js le le nskaj lajam. Nalo lotallganao hočejo Italijani na vaak način imtradaa ali jo prinlUU, da aa Isssli, da bodo Ulje po mili volji goapodarili a preprostim ljudstvom.. Kaankrat hočemo ns glasit l ssmo meterljal-no škodo, ki jo trpi valed tega ua* la IJudatvo, Kamer pride slovenski kmet, najde aamo Italijana, ki jih na raaume. Ako noče utrpeli valje škode In sadestitl svoji dr* lavljanakl dolžnosti ali si poUkatl pri sodllču ali drugod avojs pravice, ae mora obrniti ne tolmača ali aakatnsga pisarje. Ta pa ne deU sastonj In isdatkl ao naddav* ki ss nalegs Človsks. PUMA NA tOlTI v 'Chlesgu imsjo: PlorUn Dekan, It. 10, Ivao GrunlM, It. 41, Jaban Justlc, It, 69, Antón Mtftko* vio. It. 12, Justln Mstkevll, It, M, Muhe Barbara, It. A4 la Merlán Markovieb, It, 97. Pierna do-blte na gUvnl poltl v valí a A dama amte. Poleg ukole Itavilkc povejte krej, odkoder pismo prl» éakujete, , j v MIZARJI! Ilčc ss pAr slovsnskih mlžarjcv sa prevzeti mlmrsko obrt (Car-pentor ahop). Dolgoletne Iskušnje in dohlikst^sno podjetje v srsdl-Mu Chlcsgs, se prode pod selo ugodnimi pogoji, Isvsnredua pri-ložnost aa dnbro bodočnost, Pisma naslovite pod: "Csrpentcr Ahop'1 na upravo "Prosveta", 3M7 Ho. r^wndsle A ve., Chlesgn, III, NAROČITE klobaM it ¿ifUgi prtšiCfvA-gg roeiA, prikti«nt s hlcko* »lanom in potlan« U farmi •ktno na v»l dom poštnin« proito po 35e funt. N»-rodilom prldtnlt« Money Or- BAJT * LIPOLO, NA VLOM» MO. NAUČITI ff ANOLAIKO mir-g^T - «ae» i IL nlsdstf Poetante ZA KUHANJE PIVA DOMA Haame v nalogi elad. t loa aaa Ml#akAiii ne bvwvw ipfricm^abrn «ne arepri4e jte. de Je aeme tri naa. kuhaal la «a/ho(|»i « a#£e. Ml VMMlaMaeHao aereSMe mm mm. šil. tminm v vee Ijtolae v vee kreie, H)ailftif ^' 10 f feafpi ffi e i''1» ijalae leleamae 4am« prm.»r»n p— BM gri veéilb aarefiU ermaelje ae» FRANK OGLAR, Zadnji rok za hitre m-turallzacijo bivših *' va Jakov r 4 'Ki tfogooiov. oddelak F» L. L & ) Glaeom posebnega zakona od 19. iolijo 1919 smejo inozemct. kt ao alullli tekom svetovne vojne v ameriški vojski ali aaornarici, 'biti naliMral&rani ob ¿rodno o-1 i«jšanem netttralizaeijokem pošto-panju. Veljavnost tega zaietaa poteče dna & marca tega leta. Radi tega se priporoča veteranom, ki niso I» ameriški državljani, naj •a »»torija, ao hočejo doseči a-morilke drievljenstvo n» lahek nathL -er»u I ^ Njim ni treba imeti prvega papirja, nI treba dokazati petletnega bivanja v Združenih drfcveh, ftteja vložiti proiujo za natorali saeijo v kateremkoli sodišču ia sc njihova prošnja končno reši lah-ka tekaj, ne da jim je treba čakati 90 dni 'emka radi cmokov mola in otroke, Slovenka vadi t^rok vsaj moža, pravj on. Beseda niso kar teko. In jas stopim pred gospo Silvljo in ji, pore-Jfa*f Gospa Silvijs, ustvarja nam — slovansko ••progo! f- Vi aa norčujeta 1 je temao odgovorila Ela. Toga Silvi ja pa apet ne ssaluUl — Norčujem t Ns, prav gotovo ne -*-» k večamo šalim sr. Toda vi, gospodična ste, oprostite, rte vodno nekolike preveč natančni,, In pa tako kado tragični!... Pa res ni vzroka rn.f, vsaj to-. U ko Ml. „►.- Vidite, in ravno a tem spravite človeka moja vrsto v nekake ooršije, ki morda aa maslo niso .,. Toda saj mi ne boste jtamerill, gospodična, kaj ne? To vsaj veate, da sem iskrsn prijatelj tudi vem! Z bogom, gospodična Elal a . > -j/ •„. 1« Otroka sta se v koto tiho in mirno igrala • kockami. Okna aa vrt so bila ilroko odprta ia Zevnik jo s blaženim nasmehom strmel sdaj tja ven r ta modrotloti dan, zdaj so osrl na otroka in Užival njono ljubko Žlobodraoje. a«a. eU «Jruaih druStveelh ta trievaklk »oalopU- Vae teaaCevM pejeanlU Sajen Stehtata*. riMle aU prUiU eaeSee JOHN DEKLEVA, Boa 253, BHdgeville, Pa. (Iikorty 8t> nasproti slovenske dvorano. Fiaaan£aaa aiU tega *•« Vam jamči vaoobčo sir»raea SLOVENCI V AMERIKI ©troci — tajili roditelji — i» roditelji 1 povorjujojo ovoja bančno poalovanje si n» zavod« — ha vsak izmed njih < uapok sto joga sepreetaseft atika s to i vodjo jugoalovanako banko v Zediaj« državah. . Ita vi, ki pri aaaa no vlagate, niti ae voatirato, bron razliko kjo stanujete, pričajte so, da jo oa Vas najuspoi ako povorito Vašo bančno poalovanje KASPAR STATE BANI 1900 Bluo Ialand A ve., vogal 19 ul^ CHICACO, lUJf . Pošiljamo doaaar v claro coció jo in Mjkttrvj«. proda jamu ROBRODNK LISTKE aa vsa prdjjj črto o Jugoalavijo ill nasaj. tmdl avodočbo (affidavits) aa ansd*