Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
Gori zla, Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
vn
Leto XV. - Štev. 12 (734)
Gorica - četrtek 21. marca 1963 - Trst
Posamezna številka L 35
»Bil sem lačen in ste me nasitili" Evropski in svetovni položaj
človeštvo se, hočeš, nočeš, čuti vedno bolj kot ena družina. Res je, da večkrat sprta družina, vendar medsebojnih vezi, ki danes vežejo vse rodove na svetu, ki ni moči prezirati. Povezani smo za dobro in za slabo. Od tod izvira tudi zavest medsebojne solidarnosti vseh narodov. Vsaj teoretično smo srečno premagali nekdanji egoizem, ko je vsak narod menil, da je dolžan skrbeti le zase in za svoje interese, za druge pa mu ni bilo mar, četudi so še toliko trpeli. To medsebojno odgovornost in povezanost narodov je poudaril papež Janez XXIII. v encikliki Mater et Magistra. Ta solidarnost ne veže samo člane iste države, da se pravično razdeli narodni dohodek, temveč veže tudi vse države med seboj, tako da si gospodarsko med seboj pomagajo po načelu: Kdor ima več, naj pomaga tistemu, ki ima manj. Janez XXIII. je to misel takole izrazil: »Solidarnost, ki veže vsa človeška bitja in jih dela za člane ene same dru-družine, nalaga političnim skupnostim, ki imajo vzdrževalna sredstva v izobilju, dolžnost, da ne ostanejo brezbrižne do političnih skupnosti, katerih člani trpijo v pomanjkanju, revščini in lakoti in ne uživajo osnovnih pravic osebe... Zavedajoč se Našega občega očetovstva, čutimo dolžnost, da znova slovesno potrdimo, kar smo že enkrat izjavili: Mi vsi smo skupno soodgovorni za podhranjena ljudstva. Zato je treba vzgajati vest k čutu odgovornosti, ki leži na vseh in na vsakem posamezniku, posebno še na tistih, ki so v boljših razmerah.« (Mater et Magistra).
To dolžnost, ki izvira iz zapovedi krščanske ljubezni, izpolnjuje sedaj na praktičnem polju Organizacija združenih narodov preko raznih svojih organizacij predvsem s pomočjo UNESCO in pa FAO. Prva pomaga pri kulturnem razvoju, druga pa na kmetijskem polju in pri prehrani. V ta namen prireja FAO (Food and Agricultural Organization — Organizacija za prehrano in kmetijstvo) vsako leto posebne kampanje zoper lakoto. Taka kampanja je v teku prav ta mesec. Njej so se pridružili tudi katoličani s svojimi organizacijami, saj pravi papež v isti encikliki: »Naravno je, da dolžnost pomagati tistim, ki so v potrebi in revščini, morajo čutiti v večji meri katoličani, saj imajo ti močan nagib v dejstvu, da so člani mističnega telesa Kristusovega.« V tem oziru so po raznih državah napravile katoliške organizacije že izredno veliko dobrega, posebno v Nemčiji in v ZDA. Lani so se jim pridružili tudi Italijani. Škofje so v ta namen napovedali posebno nabirko, ki se je vršila cel post. Nabrani denar so naklonili raznim ustanovam v manj razvitih deželah za boj zoper lakoto. Tudi letos so škofje napravili isto. Že cel post se vrši ta kampanja, ki se bo zaključila na belo nedeljo. Kdor more, naj daruje za trajno pomoč bednim in lačnim.
To je letos znova poudaril tudi sv. oče, ki je pretekli teden sprejel v posebni
avdienci udeležence mednarodnega kongresa FAO ob začetku študijskega tedna, ki so ga imeli v Rimu. Pohvalil je ustanovo FAO in njeno delo za pomoč podhranjenim in poudaril, kako je svet dovolj bogat, da prehrani vse svoje prebi-vavce, da si le ti tudi sami pomagajo.
V	današnjem času modernega tehničnega in prometnega razvoja, je dejal papež, res ne moremo trditi, da je lakota in podhranjenost, ki vladata v nekaterih deželah, posledica zgolj nezadostnih naravnih virov v tistih deželah, kajti teh je več kot dovolj v drugih. Kar. manjka, je skladno prizadevanje pameti in dobre volje, da bi dobrine tega sveta pravično razdelili med vse.
Ti pozivi sv. Cerkve in mednarodne organizacije FAO ne smejo naleteti na gluha ušesa in trda srca pri nas katoliških Slovencih. Mnogi izmed nas so okusili do-brodejnost mednarodne pomoči, ko so bili po raznih taboriščih med vojno in v begunstvu, in tudi drugače. Jugoslavija sama je bila že ponovno deležna take mednarodne pomoči. Zaradi tega, kdor more, naj tudi v tem oziru pomaga.
Intelektualci v Jugoslaviji
Tudi v Jugoslaviji postaja življenje kulturnih revij težko. Pretekle dni je bilo v Beogradu javljeno, da bo revija »Danas« prenehala izhajati zaradi pomanjkanja fondov, to je državne podpore.
Revija »Danas« je bilo glasilo srbskih intelektualcev in je bila most med kulturnimi naprednjaki drugih držav tako na vzhodu kot na zapadu in je uživala doslej od vlade potrebno pomoč, da je mogla izhajata. Revija je kot slovenska revija »Perspektive« kazala protikonformi-stični ton. Ni pa se postavljala na stališče disidenstva do režima in Zveze komunistov.
Prenehanje revije »Danas« je zaskrbljiv znak, ker je lahko uvod v druge poskuse zatrtja svobodnega umetniškega in kulturnega izražanja.
RAZNO
Novi bankovci po 100 tisoč lir
V državni tiskarni denarja pripravljajo nove bankovce po 100 tisoč lir. Zakladni minister je izjavil, da mora biti zakon o novih bankovcih še potrjen. Na novih bankovcih bo vtisnjena slika Aleksandra Manzonija.
Rojstva novih princev
Maria Pia Savojska, hči bivšega kralja Umberta in žena princa Aleksandra Karad-. žorževiča, je dne 11. t. m. povila v neki pariški kliniki dvojčke. L. 1958 sta se ji tudi rodila dvojčka, Mihael in Dimitrij. Dvojčka sta fantek in punčka, katerima bodo dali ime Sergij in Helena. Vsa savojska družina se je zbrala v Parizu okrog srečne matere in otrok.
V Teheranu v Perziji pa je kraljica Farah Diba povila hčerko. Pred dvema letoma je perzijska kraljica rodila prvega otroka, princa prestolonaslednika. Perzijski šah je ob priliki rojstva male hčerke pomilostil 14 tisoč jetnikov. Perzijsko ljudstvo je rojstvo drugega otroka Farah Dibe sprejelo z velikim navdušenjem.
Operacija brez noža
Med zdravniškimi strokovnjaki vsega sveta je vzbudila veliko zanimanje senzacionalna vest, da je želodčni čir ozdravljiv brez operacije. Ameriški strokovnjak dr. Wangensteen je na vseučiliški kliniki v Minnesoti v ZDA s svojimi sodelavci naredil več takih poskusov, ki so vsi uspeli. Nova metoda sestoji v globokem zmrzovanju želodca, pri čemer ostane bolnik pri polni zavesti in ne čuti nobenih bolečin. Po eni uri take procedure je bolnik o-zdravljen. Že več kot sto oseb se je že podvrglo taki operaciji in vsi so po dveh ali treh tednih posebnega načina hranjenja ozdraveli.
Zavrnjen priziv grofice Ciano
Na preturi v Mestre je odvetnik Ambro-gio Ruberto vložil priziv grofice Edde Ciapo Mussolini za zaplembo filma - »II processo di Verona«. Sodnijske oblasti so priziv zavrnile, ker so to zadevo že obravnavali na rimskem sodišču in popolnoma oprostile proizvajavce filma. Tako se sedaj »II processo di Verona« že predvaja po vseh italijanskih mestih.
Italijanski glasbeniki na zagrebškem festivalu
Na prihodnjem mednarodnem glasbenem festivalu, ki bo maja meseca v Zagrebu, bodo zastopani tudi sodobni italijanski skladatelji, med katerimi bo tudi tržaška Slovenec Pavle Merku, ki bo predložil popolnoma novo delo.
Težko je z eno besedo označiti trenutno stanje v mednarodnih odnosih, ki se je po zastoju prejšnjih tednov sicer nekoliko razgibalo, pa še vedno ne toliko, da bi se lahko že govorilo o kakšnem javljanju preobrata v eno ali drugo smer. Poklicni politični opazo-vavci bi ga označili za tekoče ter stalno spreminjajoče se, to se pravi, da ne'kaže nobenih znakov u-staljenja, kolikor je pač o ustalje-nju v politiki mogoče govoriti.
Predvsema sta za trenutni mednarodni položaj značilni dve dejstvi: na eni strani manjše pobude za vzdrževanje sedanjega status quo v razvoju povoljnih odnosov med glavnimi svetovnimi velesilami, na drugi pa razni poskusi v okviru obeh taborov za poravnavo notranjih nesoglasij, katerih cilj je zbiranje lastnih sil za bodoče pobude večjega mednarodnega obsega.
ODNOSI MED MOSKVO IN PEKINGOM
V	okviru urejanja notranjih sporov v komunističnem taboru spada brez dvoma najnovejši razvoj med Sovjeti in Kitajci. Medtem ko je po zapadni Evropi romal posebni Kennedyjev odposlanec Merchant in skušal pomiriti dvome o ameriški pripravljenosti braniti Evropo z vsemi sredstvi, tudi z atomskimi represalijami, s predlagano ostvaritvijo večstranske u-darne atomske sile v okviru A-tlantske zveze, je iz Pekinga prišla nenavadna iniciativa. Kitajska komunistična stranka je po ostrih polemikah zadnjih mesecev povabila samega Nikito Hruščeva, naj obišče Peking ob svojem obisku v Kambodži (država v Južni A-ziji). To vabilo vsebuje poslanica, ki jo je kitajska komunistična partija izmenjala dne 9. marca s poslanico KPSZ z dne 21. februarja. V omenjeni poslanici Kitajci pristajajo na sovjetski predlog o dvostranskih razgovorih za poravnavo medsebojnih ideoloških in drugih nesoglasij.
S tem v zvezi je nadvse zanimiv govor, ki ga je imel Hruščev na zborovanju sovjetskih pisateljev in umetnikov v Kremlju, v katerem je prav v duhu stalinističnih metod pozval pesnike in pisatelje, naj se ne oddaljujejo od «socialistične, stvarnosti», in se pohvalno izrazil o »leninističnih metodah« pokojnega diktatorja, katerega je še pred dnevi ob desetletnici smrti (5. marca) ves sovjetski tisk popolnoma ignoriral. — Kaj se je zgodilo, da je Hruščev tri dni zatem (8. marca) po dolgih letih spet nanj spomnil? Najbrž ga je k temu prisilil spor s Kitajci. Medtem so tudi naznanili, da bo sovjetski prvak Hruščev poleti obiskal vse države vzhodnega tabora. Ob tej priliki bo obiskal tudi Jugoslavijo. S tem v zvezi je sovjetski veleposlanik v Beogradu prejšnje dni dvakrat obiskal maršala Tita na Brionih.
Ob vseh teh pobudah ima človek vtis, da je v vseh komunističnih državah v teku poostritev vladno-partijskega nadzorstva nad vsem javnim in gospodarskim življenjem v duhu kakega tihega i-deološkega dogovora. Še pred Hruščevom je jugoslovanski maršal Tito ob dveh prilikah pozval jugoslovanske časnikarje in druge kulturnike, naj se ne pečajo več s tako zvano abstraktno umetnostjo ter naj s svojim delom pomagajo k pravilnemu ideološke-
mu vzgajanju javnega mnenja. Z drugimi besedami povedano, za »bojem proti abstraktni umetnosti« se skriva poskus komunističnega režima spet privezati nagobčnik svobodnemu umetniškemu in kulturnemu izživljanju.
V znamenju tega novega kurza so oblasti že odpovedale državno podporo reviji srbskih intelektualcev »Danas«.
POLOŽAJ V ZAPADNI EVROPI
Tudi po odhodu posebnega Ken-nedyjevega odposlanca Merchanta v Washington, se problem zahodne obrambe še ni praktično premaknil z mrtve točke. Vse evropske vlade so dale načelno privoljenje za ustvaritev atomske udarne sile v okviru Nato-ja, Toda brez Francije omenjena ameriška pobuda zgubi mnogo na svojem političnem pomenu, ki je ravno v tem, da se prepreči množenje narodnih jedrskih velesil.
Prav te zadnje dni bi moral eksplodirati v saharskem podzemlju spet en francoski atomski naboj. Poskus so baje morali odložiti zaradi protesta alžirske vlade.
V Franciji so še vedno na dnevnem redu sindikalni spori. Stavka rudarjev se kljub delni popustitvi vlade nadaljuje. Prejšnji teden je okrog pet tisoč lorenskih rudarjev priredilo pohod na Pariz, kjer so jih navdušeno sprejele mase Parižanov in tako izrazile svojo solidarnost z njimi. Ta protestna manifestacija se je mirno zaključila brez vsakršnih incidentov.
Rudarska stavka je našla svoj odmev tudi na zasedanju francoskih kardinalov, na katerem so izrazili zaskrbljenost nad splošno napetostjo, ki vlada v delovnem svetu, in se zavzeli za pravično rešitev spora v korist obče blaginje.
PO OBISKU PICCIONI-JA
V	LONDONU
Kljub veliki zaposlenosti z volilno kampanjo je italijanska vlada našla čas za pobude v svoji zunanji politiki. Po vrnitvi državnega poglavarja Segnija iz Maroka, se je minuli teden mudil na obi-
sku v Londonu zunanji minister Piccioni, ki je imel politične razgovore z britanskimi državniki. Kljub temu, da ni šlo za ustvaritev nikakršne osi Rim-London kot protiutež oni Pariz-Bonn, so bili razgovori pomembni tako glede dvostranskih odnosov med Italijo in Anglijo, kakor glede splošnih odnosov med Veliko Britanijo in celinsko Evropo. Politični pomen Piccioni j evega obiska v Londonu je ravno v ohranjevanju dobrih odnosov med državami SET-a in Veliko Britanijo kljub sabotiranju Francije.
Poročilo ob zaključku razgovorov pravi, da so ministri obravnavali glavna vprašanja, o katerih sta se razgovarjala Macmillan in Fanfani v Rimu. Posebno pažnjo pa so posvetili razvoju položaja v Evropi in okrepitvi obrambnega sistema NATO-ja. Ministri so se tudi sporazumeli, da morata obe vladi aktivno sodelovati za uresničenje svobodne ter vsem odprte Evrope.
ODNOSI MED ZDA IN SOVJETSKO ZVEZO
Kar se tiče odnosov med obema taboroma, je beležiti poživljeno polemiko na razorožitveni konferenci v Ženevi, kjer se kljub vsem pomirjevalnim posredovanj im nevtralnih držav stališča ZDA in Sovjetske zveze ne morejo zbližati.
Sledilo je medsebojno obtoževanje kršenja zračnega prostora oziroma svobodnega morja. — Najprej je Sovjetska zveza obtožila vlado ZDA, da so njene ladje dne 8. marca streljale proti neki sovjeski ribiški ladji v Atlantskem oceanu. Washingtonska vlada je pritožbo zavrnila kot neosnovano. Že takoj naslednji dan pa je ameriška vlada poslala protestno noto v Moskvo zaradi preleta dveh sovjetskih ogledniških letal nad Ala-sko. Sovjetska vlada ni še odgovorila na ameriško pritožbo.
In tako se med polemikami o-boroževanje in hladna vojna nadaljujeta, medtem ko dve tretjini človeštva nimata najosnovnejših dobrin za življenje.
* TELEGRAMI
PARIZ: Alžirske oblasti so sporočile novico, da je Francija razstrelila svojo no vo atomsko bombo v Sahari. Bomba je najbrž eksplodirala v oporišču Hoggar. Ker v Parizu niso dali o tem nobene izjave, se ne more vedeti nič točnejšega glede jakosti in načina zadnje jedrske eksplozije. Francija ima pravico do vo jaških oporišč v Sahari po evianskih sporazum, vendar je sedaj alžirska vlada ostro protestirala pri pariških oblasteh zaradi nove atomske eksplozije na severnoafriškem ozemlju.
RIM: V Rimu se je mudil na večdnevnem obisku turški zunanji minister Erkin, ki je imel vrsto pogovorov z italijanskimi državniki. Po razgovorih s Piccionijem in Fanfanijem ga je sprejel tudi republiški predsednik Segni. Ob koncu svojega uradnega obiska pa ga je sprejel v po sebni avdienci sv. oče Janez XXIII.
KAIRO: Tu se že več časa sestavljajo z Nasserjem iraški in sirski državniki, ki se razgovarjajo o možnosti ustanovitve arabske federacije med ZAR, Irakom, Sirijo ter verjetno še Jemenom in Alžirijo. Vse te nove možnosti za arabsko enotnost so nastale po nedavni revoluciji v Siriji.
KOSTARIKA:	V prestolnici te srednje-
ameriške republike San Jose se je zaključila konferenca predsednikov ameriških držav. Sestanka se je udeležil tudi predsednik ZDA Kennedy, ki je poudaril trdni namen ameriških držav, da branijo svojo neodvisnost in razširijo socialno blagostanje med vse dežele zahodne poloble.
RIM: Prejšnji teden se je mudil na zasebnem obisku v Italiji poljski ministrski predsednik Cyrankiewicz, ko se je vračal iz Mehike nazaj v domovino. Ob tej priliki je imel poljski državnik razgovore tudi s Fanfanijem in Segnijem.
LONDON: Minister za trgovino komunistične Kitajske je prispel s posebno delegacijo na uradni obisk v Anglijo, da bi se tam razgovarjal o možnosti trgovinske izmenjave med obema državama. To je prvi obisk kakega Maovega ministra v Veliki Britaniji.
HAAG: Predsednik De Ganile se je mudil na peturnem obisku pri holandski kraljici Julijani. Obisk je zahteval izredno varnostno službo. Francoski državnik se je sestal tudi z zunanjim ministrom Lunsom.
Velikonočna naselbina ob tokijski reki
IZ PASTIRSKEGA PISMA JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV
Slovansko bogoslužje
Slovansko bogoslužje v srcih in ustih sv. Cirila in Metoda ni toliko izraz njune narodne ali domoljubne zavesti, kolikor izraz nadnaravne krščanske vesoljnosti, izliv svetniške ljubezni do Boga, našega skupnega nebeškega Očeta; to je izraz zavesti, da so Adamovi potomci po svetem krstu eno v Kristusu in bratje med seboj. Pokristjanjeni Slovani ne smejo biti nižja narodna skupina, podrejena Grkom ali Latincem. Slovani naj ne bodo predmet političnega prepira in boja med grškim Vzhodom in latinsko-nemškim Zahodom, temveč enakopravna narodna skupina, včlanjena v mednarodno krščansko družino, posredovalni most vesoljne cerkvene edinosti med Vzhodom in Zahodom. V tem duhu je sv. Ciril izoblikoval slovanski književni jezik in slovansko bogoslužje. V tem duhu sta papeža Hadrijan II. in Janez VIII. potrdila slovansko bogoslužje in slovansko misijonstvo sv. Cirila in Metoda.
Pred enajstimi stoletji je sv. Ciril s svojimi učenci v ponižni molitvi prosil Boga za razsvetljenje in pomoč, da bi mogel izoblikovati slovanski knjižni jezik in dostojno prevesti bogoslužne knjige za temeljni verski pouk. Bog je to molitev uslišal. Cirilovi učenci so bili prepričani, da je njihov učitelj tako blagoglasni in prožni književni jezik izoblikoval po božjem razodetju.
Največji jezikoslovci raznih narodov občudujejo staroslovanski jezik in skoraj .ne morejo verjeti, da je bil Ciril grškega ne pa slovanskega rodu. Resnično je, da je mogel to izvršiti le veleumni svetnik, ki se je iz ljubezni do Boga in bližnjega tako ponižal k neizobraženim Slovanom in tako prisrčno prisluhnil utripom slovanskih src, da je visoko grško jezikovno izobrazbo združil z mladostno svežim slovanskim jezikom, ki ga je povzel iz ust mladostno zdravih slovanskih kmetov in pastirjev
Nevarnost slabega tiska
Glavno vodstvo italijanske katoliške akcije je imelo v Rimu svoje vsakoletno zimsko zasedanje. V poročilu o poteku zasedanja je poudarjena potreba, da se čim več laikov zlasti mladih vpiše v ka-
*
toliško akcijo, ki *se pripravlja na praznovanje stoletnice svojega obstoja. Vodstvo katoliške akcije ponovno opozarja javnost na škodljive posledice, ki jih povzročajo slab nemoralen tisk in predstave ter poziva katoličane, naj zajezijo vpliv slabega tiska in predstav, ki izpodjedajo vse današnje življenjske vrednote.
Verske ustanove v Italiji
V Italiji je sedaj 26 tisoč župnij; 600 osrednjih redovniških hiš z vrhovnimi predstojniki raznih redov in redovnih kongregacij; 22 tisoč raznih zavodov, šol, bolnišnic, sirotišnic in semenišč, ki so v roka b katoličanov; katoliških revij in časopisov vseh vrst, velikosti in važnosti je 1800. V Italiji je nadalje 1500 božjih poti.
Študijski teden mladih delavcev
V Belgiji se je vršil študijski teden katoliške mednarodne mladinske organizacije JOC ali žosistov. Kardinal Levebre je za to priliko izdal poseben razglas, v katerem pravi med drugim: Teža življenja in velike skrbi za vsakdanje potrebe so marsikaterega delavca oddaljile od Boga in od Kristusa. Vsi kristjani se morajo tega zavedati. Nihče ne sme zato odobravali trpljenja svojih bratov in se vdajati krivičnosti. Vsak pa naj bo pripravljen, ix> svoji zmožnosti, da pomaga pri obnovi sveta, ki naj bo res človeški. Vsi morajo priskočiti na pomoč delavcem, da bodo v evangeliju in božji milosti našli moč in razsvetljenje za pravilno ureditev svojih težav in za graditev boljšega sveta.
Ustanovitelj »malih pevcev« je umrl
21. februarja je umrl v Parizu msgr. Maillet, ustanovitelj malih pevcev (pueri cantores). Po navodilih papeža sv. Pija X. se je pred 50 leti začela obnova cerkvenega petja. V Italiji je vodil to obnovo Lorenzo Perosi, v Parizu pa se je zavzel za to idejo mlad duhovnik Ferdinand Maillet. Zbral je skupino dečkov in sklenil, da bo hodil z njimi po pariških cerkvah pet, da bi povsod spoznali lepoto cerkvenega petja. Svoje pevce je oblekel v dolge bele tunike in na prsi jim je dal
Po uničenju staroslovanske književne šole v Panoniji in Moravski se staroslovanski književni jezik ni mogel obdržati na prvotni višini. A najstarejši staroslovanski spomeniki, posebno prevodi sv. evangelijev in najstarejših bogoslužnih molitev so o-Žarjeni z očarljivim svetniškim sijem. To so dragocene svetniške relikvije naših blagovestnikov.
V staroslovanskem jeziku in bogoslužju so se v duhu krščanske vesoljnosti spajale vzhodne in zahodne prvine. Sveta slovanska blagovestnika sta spošto\>ala svoj domači carigrajski obred. Obenem pa sta med zahodnimi Slovani širokosrčno gojila slovansko bogoslužje po rimskem obredu, kakor je še danes ohranjen v hrvaškem glagolskem bogoslužju kot dragocena dediščina velikodušnih sv. apostolov krščanske vesoljnosti in edinosti.
Rimski kardinal Hermenegild Pellegri-netti, dolgoletni nuncij v Jugoslaviji (1922-37), je v javnem predavanju pred mednarodnim občinstvom v Rimu izjavil o ustanovitvi slovanskega bogoslužja: »V Cirilovem pojmovanju je Kristus skupni cilj, h kateremu so poklicani vsi rodovi. Sv. Ciril je ustanovil slovansko bogoslužje iz globokega prepričanja, da mora Kristus, ki razsvetljuje vsakega človeka na tem svetu (Jan 1, 9), priti z vsako dušo v stik po tistem, po čemer se sleherni najgloblje, najnaravneje, najprisrčneje sporazumeva, to je pa materin jezik, narodni jezik...«
V najnovejšem času se po vsem svetu poudarja važnost bogoslužja za verski pouk. Narodno bogoslužje se nadomešča z molitveniki in prevodi bogoslužnih knjig, širi se liturgična obnova. Zato bogoslovni strokovnjaki vseh narodov slavijo sv. Cirila in Metoda, da sta s slovanskim bogoslužjem vzhodnega (carigrajskega) in zahodnega (rimskega) obreda poudarila važnost bogoslužja za verski pouk.
.(se nadaljuje)
preprost lesen križ. Uspehi niso izostali. Povsod so nastajale skupine pevcev. Leta 1953 jih je bilo že 100.000 po vsem svetu, tri leta kasneje je število preseglo 200.000.
Dne 25. februarja so se mali pevci v pariški stolnici Notre Dame poslovili od svojega ustanovitelja, dirigenta in učitelja, ki jih je ljubil kot oče. V slovo so mu zapeli Bachov Pasijon.
Kongres »božjih poti«
V Parizu so zborovali na tretjem kongresu ravnatelji božjih poti. Bilo jih je 50 iz naj večjih svetišč. Pri razgovorih so ravnatelji poudarili važnost božjih poti kot dopolnila dušnopastirskega dela po župnijah. Svetišča so v današnjem času velika misijonska žarišča, zato je treba znova poživeti in podpreti njihovo dušnopastir-sko delo.
Kako proučevati krščanski nauk?
V Parizu so imeli tridnevni tečaj za poučevanje krščanskega nauka. Tečaju, ki se ga je udeležilo 700 delegatov, je predsedoval kardinal Feltin. Pri razpravah so skušali poglobiti vprašanje, kako bi pri poučevanju verouka prišlo do večjega sodelovanja in stika med katehetom in starši.
Mašna knjiga v finskem jeziku
V škofiji Helsinki, ki je bila ustanovljena leta 1955, je izšla prva izdaja misala v finskem jeziku. Izdaja mašne knjige v narodnem jeziku ni dandanes navadno nobena posebnost več. Na Finskem je pa drugače. V državi, ki šteje nad tri milijone prebivavoev, je samo dva tisoč katoličanov. Zato so katoliške izdaje na Finskem izjema.
Življenje je sveto
V vseh belgijskih cerkvah so nedavno brali pastirsko pismo nadškofa iz Bruslja in belgijskega primasa, kardinala Suenen-sa. V njem obravnava temo »Življenje je sveto«. Proces, ki se je vršil v Liegeu, je bridek s številnih vidikov, predvsem pa zato, ker nam je pokazal, kako zelo so v današnji družbi ogrožene moralne vrednote. Ko navaja, da je sodba, to je oprostitev matere, ki je iz usmiljenja umorila otioka, ustvarila občutek zmedenosti v številnih dušah in vprašanja, na katera mnogi ne znajo dati odgovora, pri mas izjavlja, da hoče pomagati vernikom, da bodo jasno videli in si ustvarili pristno in trdno moralno zavest
Pol leta sem rnorai hoditi od portalov do portalov velikih podjetij, in več kot pol leta sem potrpežljivo nosil pisma v nabiralnik k dobrotnikom onkraj oceana, in po božji ljubeznivosti smo zdaj kupili zemljišče za novo naselbino ob reki. Imenovali jo bomo najbrž Velikonočno naselbino; naša postojanka se namreč trenutno imenuje Božična naselbina — Christmas Villa-ge po angleško — iz dvojnega razloga. Prvič, je naš namen, da skrbimo za blagor 30 naselbin pobiravoev cunj in nekdanjih sužnjev, od katerih smo oddaljeni — u-pam, da le fizično — okoli 15 minut. In drugič, je naš namen, da prinesemo' tem naselbinam nekaj Jezusovega duha. Krščanstvo pa ti ljudje nekako visoko cenijo pod obliko Božiča in njegovih darov. Seveda poznajo križ kot znamenje krščanstva, a v kolikor si kaj mislijo, jim je podoba trpljenja kot takšnega, nič več.
Oni dan je ubogo dekle vstopilo v našo sobo-kapelico, se ozrlo po slikah križevega pota in vprašalo: »Kaj je hudega storil Kristus, da so mu naprtili takšno kazen?« In zdaj hočemo imenovati novo naselbino po Veliki noči: večerno obrtno šolo za sinove in hčere pobiravcev cunj in proizvod-
Illllll!ll1llllllllllllllll!ll!lllll!llllll!llllllllllll!llllllllfllllll!lllll!!lllllllll!llll!lllll!ll!
Nove cerkve v Rimu
V Rimu so preteklo nedeljo obhajali »Dan za ohranitev vere in za nove cerkve«. V preteklem letu je bilo zgrajenih 15 novih cerkva, razen tega so odprli 11 zasilnih kapel. V delu je 8 cerkva in župnijskih poslopij. Na občini je vloženih 13 načrtov, v pripravi pa je 15 drugih načrtov. Akcijo za nove cerkve v Rimu je začel leta 1930 papež Pij XI. Rim je mesto, kjer prebivavstvo naglo narašča. Hitro nastajajo novi mestni predeli, za katere je treba poskrbeti tudi cerkve. Zgodovina je pokazala, kako modra je bila odločitev papeža Pija XI.
V slavi Sv. Petra prva blažena
iz Združenih držav
Ob navzočnosti 2500 ameriških romarjev in velikega števila rimskih in drugih vernikov je sv. oče Janez XXIII. v nedeljo zjutraj v baziliki sv,. Petra proglasil blaženim prvo ameriško državljanko, redovnico Elizabetto Seton. Bil je navzoč tudi newyorški kardinal Spellman in pa 15 letna ameriška deklica Anne 0’Neill iz Baltimore, ki je na priprošnjo nove blažene ozdravela od neozdravljive bolezni levkemije. Sv. oče je v lepem govoru pohvalil ameriške katoličane za njihov velik socialni čut in dobrodelnost, s katero pomagajo skoro vsemu svetu. Pohvalil je tudi ameriški narod za njihovo junaštvo in napredek, ki so ga pokazali na morju in v vesolju s svojimi drznimi podvigi.
Voščila sv. očetu
Zvečer so se kardinali podali k sv. očetu, ki jih je sprejel v prestolni dvorani, ter mu izrekli čestitke h godu. V imenu vseh 28 kardinalov je sv. očetu voščil kardinal Tisserant. Sv. oče se je' zahvalil za voščila in nagovoril zbrane kardinale ter podčrtal pomen praznika sv. Jožefa, pa-trona sv. Cerkve. Po zgledu sv. Jožefa, je dejal, naj se tisti, ki žive iz vere, *ne boje ničesar. Naj zaupajo v božjo pomoč in naj bodo vedno vedri, kajti s tem bodo najboljše vplivali na svojo okolico. Pou-.daril je, kako je on v svoji notranjosti vedno miren in veder, pa čeravno se dobro zaveda težke odgovornosti in ve za vse slabo, ki je v svetu. A njegov mir izhaja iz Boga, ki vse modro in prav urejuje.
Škof za rudarje
Rudarje zajema obup, ker imajo vtis, da so zapuščeni in da jih nihče ne »razume«. Tako piše škof iz Arrasa v Franciji v izjavi, ki so jo prebrali v vseh cerkvah rudarskega področja Pas de Calais. Ko omenja sindikalni spor, ki je v teku v ‘pokrajini, prelat pravi: S srcem se udeležujem vsega njihovega trpljenja in poudarjam kristjanom, da nihče nima pravice ostati brezbrižen.« Škof zaključuje svojo izjavo s povabilom k molitvi, da bi prišlo do resničnega razgovora med delavci in delodajavci, v katerem bi dosegli mirno in pravično rešitev.
Litvanci so zborovali
V Montevideo v Urugvaju se je udeležilo 8.000 litvanskih beguncev drugega kongresa litvanskih katoličanov, ki bivajo v Latinski Ameriki. Vsi delegati so zlasti poudarili potrebo, da se je treba boriti z vsemi sredstvi, da ohranijo stoletne tradicije in versko prepričanje svoje domovine. V različnih deželah Latinske Amerike živi okrog 100.000 Litvancev.
no kooperativo za odrasle pobiravce; naj občutijo, da je zadnji smisel krščanskega križa vstajenje, veselje, moč. Seveda bom spet nadel močne čevlje in sončna očala in šel trkat na vrata bogatih, da zberemo dovolj denarja za stavbe in skromno o-premo.
A predno začnem to drugo, odločilno fazo akcije, bi se rad zahvalil vsem našim dobrotnikom. Rad bi vas vse povabil za pet minut k veliki reki, ob kateri leži naše novo zemljišče; dober del njegovega peska, plevela, kanalov in :stez je bil kupljen z vašim darom. Pravzaprav je med zemljiščem in reko dolg, visok nasip in še nekaj riževih polj in asfaltna cesta, a vse je nekako opredeljeno in uravnano pod vplivom velike reke Arakawa. Leno potuje mimo tovarn in kanalov v oddaljeno morje, nekdaj so jo spremljala drevesa, zdaj pa le še edino telefonski drogovi. Velike plasti ob bregovih so še neizrabljene, a jutri jih bodo vključili v naglo se razvijajoč industrijski severni Tokio. Mislim, da naselbino nismo slabo izbrali; pobiravci ounj morajo imeti priliko, da hitro prodajo, kar so nabraili, odnosno, da jim ne bo treba iti predaleč za odpadki. V kolikor bodo nabrali cunj, jih bodo njihove žene in de-kleta uporabile za izdelavo lutk, igrač in podobnega za veletrgovce v mestu. Naši reveži čutijo najbolj ekonomsko odvisnost sedanjega svojega položaja. Seveda jim moramo nuditi na novem zemljišču bivališče, ker morajo svoje dosedanje opustiti, kakor hitro se »osamosvojijo« od sedanjega lastnika zemljišča in dela. V nameravani večerni obrtni šoli hočemo nuditi fantom in dekletom te zanemarjene socialne plasti možnost, da se temeljno izurijo v nekaterih najbolj pripravnih strokah, n. pr. v avto-meharniki, električarstvu, prodajanju, šivanju, kuhanju. Po enem letu bi jih lahko priporočili raznim tovarnam in podjetjem; priporočili zlasti kot zanesljive ljudi; od nekdaj so namreč prezirani in jih ljudje smatrajo za poklicne zločince, da se tako grobo in naravnost izrazim.
Ena glavnih stvarnosti, zaradi katere sedanji pobiravci cunj pri nas tako trpijo,
Bralec ali bravec ?
Ko, prebiram današnje slovenske časopise od tu in z onstran meje in vidim, da vsak po svoje piše besede kot svetovalec-svetovavec, bralec - bravec, imenovalec -imenovavec itd., mi nehote prihaja na misel črkarska pravda iz časa Franceta Prešerna. Za tedanje čase mi je spor popolnoma razumljiv, ker ni bilo še nobenega merodajnega foruma, ki bi določil tozadevno pravilo. Toda danes, ko tovrstno ustanovo imamo (Slovenska akademija v Ljubljani) in je ta, kakor mi je znano, določila, da se za nedoločen čas piše še vedno po Slovenskem pravopisu iz leta 1951, torej svetovalec, bralec itd., ne vem, zakaj se tega vsi ne •držijo.
KG se je do pred kratkim držal starega pravopisa, nato je dopuščal staro in novo obliko, zadnje tedne pa se je povsem oklenil pisave z v (bravec). To sem opazil po dopisih, v katerih mi je korektor »/« popravil v »v«.
Ne bi želel s tem sprožiti nikake »čr-karske« pravde, toda rad bi vedel za Vaše mnenje, kako naj vnaprej pišem »bralec« ali »bravec«.
Dopisnik KG
Kot smo tudi v našem listu poročali, je novi Slovenski pravopis (l. 1962) uvedel novost t’ pisanju besed na avec in ivec. Takole pravi: »Iz nedovršnih glagolov ali iz njih glagolskih pridevnikov izpeljani samostalniki, ki zaznamujejo delujoča bitja (osebe in živali), se pišejo s pripono avec, ivec za moški spot, avka, ivka za ženski spol: bravec, bravka, darovavec, darovavka, branivec, brariivka, itd. To novost SP utemeljuje: »Pisava na avec, ivec je .enotna, dosledna, preprosta in po velikanski večini edina zgodovinsko upravičena, predvsem pa ima to prednost, da ne zavaja v elkanje. Morda se bo nekaterim skraja zdela nenavadna, vendar se ji bomo zaradi velikih prednosti sčasoma vsi zlahka privadili.«
Po tej reformi zadnje izdaje SP je nastala obširna časopisja kampanja v slovenskih časopisih t' Jugoslaviji. Eni so bili zanjo, drugi pa proti njej. Vsak je navajal svoje razloge. Kampanja se je uradno zaključila z izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da se lahko piše po starem ali po novem. Toda dejanski se še ni zaključita, kajti ne more ostati tako, da bo lahko vsak po svoje
je prav pomanjkanje obrtnega in drugega koristnega znanja, umetelnosti bi rekel:
Ne zamerite, da vas nadlegujem s .podrobnostmi — treba je socialna dejanja dobro pripraviti, da se bo božji blagoslov lahko obilneje vanje izlil. Hotel sem napisati članek, pa se je kar spremenil v neke vrste pismo dobrotnikom. Menda je temu kriva rumena izolacija, v kateri živim. Domovina je postala tista dobra Nežka ob tržaškem morju, in ded Jože v senci ameriških nebotičnikov, in ljubezniva A-nica na robu argentinske pampe, in ta in oni in oni. Saj veste, kaj in koga mislim. Ne, ne smem pozabiti tihih rok in sklenjenih usten v ljubi, trpeči Sloveniji. Oni dan so mi bili poslali Sveto pismo stare in nove zaveze, in kako sem 'ga vesel 1 Pa še novo pesmarico cerkvenih pestmi so mi podarili, a jih več ne morem peti; poklonil sem jih japonski glasbeni šoli sester, tri in pol ure oddaljenih z brzovlakom od našega prepredmestja. Ravnateljica mi je zagotovila, da jih bodo zmeraj z veseljem igrali (novo cerkvico imajo). Kraj se imenuje Shizuoka. Belo mestece med čisto zelenimi gaji pomaranč in grmi čaja. Zjutraj se sonce ustavi v stdletnih pinijah na kaznilniškejn nasipu. Ustavi se, da se ljudje lahko zazro z novim začudenjem v največji in*najlepši japonski vrh: Fuji (izgovori Fudži; ponavadi pa ga imenujemo Fudžisan, po naše gora Fudži). Zvečer se sonce še dolgo mudi ob morju z ribiči in umrlimi čolni. Ali bodo igrali naše lepe nabožne pesmi zjutraj ali zvečer? Košček dobre slovenske duše bodo darovali, in vem, da se bodo veselili. Čudno, kako ugaja Japoncem slovenska pesem.
Le to bi rad dodal, da se še zmeraj toliko ljudi čudi, da pomagamo pobiravcem cunj. Pravijo, da so ti reveži pač sami krivi, moralno ali kako drugače, da so v takšni bedi; in da so doslej zmogli življenje, pa ga bodo še v bodoče. A nekateri pogani odgovarjajo na svoja lastna nestavljena vprašanja: Japonski manjka pravega človečanskega duha. Glejte, splača se moliti za pogane.
V. Kos
pisal bralec ali bravec. Odločiti se bo treba dokončno za eno obliko, ali za novo ali za staro. Pri KG smo se odločili za novo, ker se nam zdijo utemeljitve SP tehtne. Prav tako slišimo, da so se za nove oblike odločili profesorji slavisti v Trstu. In končno rabi nove oblike tudi revija Jezik in slovstvo, glasilo Slavističnega društva v Sloveniji, če so se taki strokovnjaki odločili za nove oblike, zakaj bi jih mi ne sprejeli? Saj v jezikovnih zadevah bodo pač odločali slavisti in ne politiki ali inženirji ali kaki drugi slični strokovnjaki, ki so zastopani v SAZU. Iz časopisne polemike je človek namreč imel vtis, da so Kranjci zopet pozabili, da le šila sodi naj kopitar. — Zato te pišite zanaprej BRAVEC in ne več BRALEC, čeprav bo »tako zvani urednik« moral znova slišati, da vsiljuje svojo voljo.
(Ured.)
Klubi brezbožcev v Bolgariji
Po poročilih tiskovnih agencij so v Bolgariji nedavno pričeli ustanavljati klube brezbožcev z namenom, da bi širili tako imenovano znanstveno brezboštvo. Potrebo povečati protiversko propagando je podčrtal te dni tudi uvodničar v komunističnem dnevniku, ki izhaja v Sofiji, Rabotničesko delo. V, članku se med drugim pritožuje nad pomanjkanjem zanimanja in nad pasivnostjo brezbožnih borcev spričo naraščajoče verske delavnosti v deželi. Radio, tisk in kino, tako navaja uvodničar, so nujna sredstva za širjenje brezboštva. Potrebno je vnesti znanstveno brezboštvo v vsako hišo. Clankar zaključuje s tem, da poudarja važnost osebnih stikov s posameznimi verniki z namenom, da bi jih prepričali o nesmiselnosti njihovega verskega prepričanja.
Papež pomaga poplavljencem
Sv. oče Janez XXIII. je poslal odboru za pomoč ponesrečencem, ob zadnjih poplavah, ki so zadele Makedonijo v južni Jugoslaviji, znatno vsoto denarja. Papežev dar je izročil odgovornemu odboru skopljanski škof msgr. Smilijan Čekada.
Holandski vojaki poromajo v Lurd
23. maja, na praznik Vnebohoda bodo organizirali veliko romanje holandskih o-bo rožen ih sil v Lurd. Romanje bo vodil nadškof iz Utrechta in vojaški vikar za holandske oborožene sile kardinal Afrink.
življenja
llliilllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Vprašujete - odgovarjamo
MILOVAN DJILAS:
Stalin -	Tito - Hruščev
Dne 11. aprila 1945 je bila podpisana pogodba med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, naslednji dan pa je Stalin priredil jugoslovanski delegaciji na čast slovesen banket v sijajnih dvoranah nekdanjih ruskih carjev. Djilas takole opisuje Stalina pri tem banketu:
»Kjerkoli se je kratai Stalin po pozlačenih in marmornatih sobanah, so mu sledili občudujoči pogledi navzočih gostov, in vsak se je trudil, da bi ujel in .slišal sleherno njegovo besedo in izjavo. Rusija je tedaj ležala v razvalinah in trpela lakoto. Toda Stalinovi maršali, pokriti z zlatimi odlikovanji in pijani vodke in zmag, so že poteptali s svojimi armadami pol Evrope in Stalin je bil prepričan, da bo ' temu sledila še ostala polovica. Zavedal se je, da je eden naj večjih okrutnežev dn despotov v zgodovini človeštva. Toda to ga ni motilo, kajti bil je prepričan, da izvršuje sodbo, ki jo je izrekla zgodovina. Prav tako ni imel nobenih očitkov vesti spričo dejstva, da so bili milijoni ljudi likvidirani v njegovem imenu ali na njegovo povelje, in da je na tisoče svojih najožjih sodelavcev dal pobiti kot izdajalce samo zato, ker so podvomili o tem, da bo on popeljal Rusijo srečnejši bodočnosti naproti. Toda Stalin sploh ni poznal pojma „vest”, ker je bil končno človek po njegovem samo proizvod naravnih sil.«
Naslednji večer po uradnem banketu je Stalin povabil v svojo vilo Tita z njegovimi sodelavci dn pa ožji krog svojih ljudi, med katerimi so bili Molotov, Malenkav in Berija. Stalin je pri tej večerji izrazil svoje prepričanje, da se bo Nemčija, kljub strahotnim udarcem, kmalu opomogla. Menil je tudi, da bo čez kakih dvajset let ponovno prišla do vojne.
Djilas je tisti večer opazil ostro napetost med Stalinom in Titom, čeprav sta bila oba vljudna drug do drugega. Stalin pa si je indirektno privoščil pikre opazke na račun jugoslovanskega režima, katerega je ostro kritiziral. Dejal je, da to ni pravilen sovjetski sistem, ampak da je jugoslovanski komunizem nekaj takega, kar je sredi med ZSSR in De Gaullovo Francijo.
Ko je že vodka razgrela glave gostov, je Stalin s čašo v roki približal Djilasu in ga pozval, naj pije na zdravje rdeče armade. Očividno je hotel napraviti konec užaljenosti in prepiru z Djilasom. Djilas mu je opravičujoče odgovoril, da ni hotel kritizirati 'sovjetske armade, ampak samo opozoriti na »nekatere nerednosti« sovjetskih vojakov. Stalin mu je dejal:
»Zamislite se v položaj naših vojakov, ki so se borili od Stalingrada do Beograda, in ki so prehodili na tisoče kilometrov preko trupel svojih tovarišev. Tak človek ne ravna več kakor normalno bitje. Kaj zato, če se po vseh grozotah nekoliko pozabava z ženskami! — Seveda, vi ste si predstavljali rdečo armado kot nekaj idealnega. Toda naša armada nikakor ni idealna! — Povedal vam bom s tem v zvezi zanimiv slučaj: Zgodilo se je, da je eden naših oficirjev, letalski major po činu, delal silo neki ženski. Slučajno je bil v bližini neki komunistični pionir, ki je bil idealist in je prišel ženski na pomoč. Major je v jezi potegnil pištolo , in pionirja ustrelil. Vojaško sodišče ga je nato obsodilo na smrt. Ko sem jaz za ta dogodek zvedel, sem ukazal izpustiti majorja in ga Poslal na fronto. Danes je ta človek eden hajvečjih sovjetskih junakov!«
»Kmalu nato,« nadaljuje Djilas, »ko sem se vrnil iz Moskve domov, sem zvedel za
drug tak primer, ko je Stalin pokazal polno ..razumevanje” za postopanje rdeče armade. Pri svojem prodiranju skozi nemško Vzhodno Prusijo so namreč imeli vojaki sovjetskih oklepnih edinic to navado, da so cele gruče bežečih nemških civilistov, žensk in otrok, namenoma s svojimi tanki pregazili in poteptali. Ko so o tem poročali Stalinu in ga vprašali, ali naj se kaj ukrene, da bi ta postopek prenehal, je ta odgovoril: „Naši vojaki 'imajo že itak preveč predpisov, kaj smejo in kaj ne. Pustite jih, da podvzamejo nekaj tudi po svoji lastni iniciativi!”«
Ko sta se Tito in Djilas vračala tisti večer od Stalina, sta razpravljala o vzrokih, zakaj je med sovjetsko visoko družbo, med vladajočim razredom desetih tisočev, tako razširjeno 'Strahotno pijančevanje. Tito je dejal Djilasu, da to po njegovem mnenju pomeni popolno dekadenco sovjetske družbe.
Nekaj dni zatem se je jugoslovanska delegacija preko Kijeva vrnila domov. V Kijevu so se seznanili s Hruščevom, ki je bil tedaj ukrajinski ministrski predsednik.
O Hruščevu pravi Djilas, da se je v zadnjem desetletju pred vojno povzpel od preprostega komunista do visokega funkcionarja, ko je kot zvest Stalinov oproda iz-
vajal v Ukrajini krvave čistke z vso brezobzirnostjo in krutostjo proti opoziciji v sami komunistični partiji.
Sovjetski funkcionarji so se na vse načine trudili, da bi napram jugoslovanski delegaciji zakrili odpor ukrajinskega ljudstva proti komunizmu, kakor 'tudi dejstvo, da so med vojno ukrajinski vojaki v množicah dezertirali iz rdeče armade.
Djilas dalje navaja, da je Hruščev človek brez vsakih šol in prave izobrazbe. Ve iin zna le toliko, kolikor se je naučil na posebnih tečajih, katere je komunistična partija na hitrico organizirala za svoje člane. Pravi, da je Hruščev pokazal v nekaterih elementarnih stvareh velikansko nevednost. Bil pa je skoraj edini med vodilnimi sovjetskimi funkcionarji, ki je imel tesen stik z vsakodnevnimi težko-čanni in potrebami ljudstva ter velik smisel za praktično izboljšavo nekaterih' problemov, ki jih ustvarja komunizem. Kot človek je zelo živahen in zgovoren ter velik šaljivec.
Jugoslovanska delegacija je ob priliki obiska v Kijevu obiskala na povabilo Hru-ščeva tudi neki kolhoz v bližini mesta. Djilas pravd, da je tedaj Hruščev popival skupno s kmeti iz kolhoza in izpraznil na dušek ogromne kozarce vodke. — Ni pa tedaj Hruščev niti z besedico omenil, da se ne 'Strinja s Stalinom ali Molotovom, temveč je nasprotno bil poln hvale za Stalinov sistem.
(Po knjigi Moji razgovori s Stalinom)
F
I L M
Skupna slovenska lista v Trstu
Skupna slovenska lista, edina priznana predstavnica slovenske narodne manjšine na Tržaškem, je nastopila z lastno kandidatno listo. Po sili razmer, za katere ni odgovorna, na žalost ni mogla postaviti kandidatov za senat, ker bi se v tem primeru morala povezati z enim volivnim okrožjem na Goriškem ali v Benečiji, to pa iz tehtnih razlogov ni bilo mogoče. Skupna slovenska lista je zato postavila le svoje kandidate za poslansko zbornico.
To so naši kandidati:
Dr. Milan Starc Prof. Alojz Rebula Trg. Josip Terčon Ing. Milan Sosič
Vsi štirje slovenski kandidati so ugledne
osebnosti. Ni treba omenjati, da so vsi slovenski nasprotniki besni, ker smo postavili lastne kandidate. Ker hočemo pokazati, da smo tu, da hočemo živeti, smo nastopili jeseni s Skupno slovensko listo pri občinskih volitvah in zdaj pri političnih volitvah, če tega ne bi storili, bi si sami zavezali vrv za vrat. Ali je možno, da bi bil kakšen naš kandidat 'izvoljen? Na Tržaškem je več kot dovolj Slovencev, da bi sami izvolili svojega poslanca, če bi vsi složno nastopili. Naš cilj mora biti, da se res vsi združimo in si izvolimo lastne predstavnike od občin do parlamenta. Pa tudi če pri teh volitvah ne bi uspeli, je naš nastop upravičen in potreben. Vsi demokratični Slovenci moramo biti vedno skupaj. Svojih sil ne smemo razpršiti na neslovenske stranke, če hočemo kaj pomeniti. Obžalovanja vredno je, da je en slovenski kandidat na listi italijanske socialistične stranke in ena po imenu slovenska kandidatka na listi italijanske komunistične partijo Brali smo vsedržavni program omenjenih strank in nismo zasledili v njem ene same besede v korist slovenske manjšine. Na 'listi italijanske socialistične stranke kandidira inž. Pečenko. Ta stranka sploh ne bo dobila nobenega poslanca na Tržaškem. Slo-
venski kandidat ji — kot pri občinskih volitvah — služi le kot vaba za glasove nezavednih in nepoučenih slovenskih volivcev. Na listi italijanske komunistične partije kandidira Marija Bernetič. Zavedati se moramo, da Slovenci nimamo od komunistov kaj pričakovati. Oni sicer glasno govorijo in vpijejo in obljubljajo nebesa na zemlji, ker pač vedo, da jim obljube ne bo treba izpolniti. Obsojeni so na opozicijo. Kdor nima platna in Škarij, pa ne moro nič narediti, naj še toliko govori. Tudi ni zagotovljeno, da bi bila Marina izvoljena. Vidali obljublja, da bo odstopil, če bo izvoljen kot poslanec, znano pa je, da dela partija propagando med sindikalisti za Burla. Izvoljen bi bil torej on, če bi Vidali odstopil. Bernetičeva služi torej prav tako le kot vaba, da lovi slovenske glasove za italijansko komunistično partijo. Ako bi komunisti mislili resno, bi postavili kakšnega bolj sposobnega kandidata, ki bi znal v parlamentu nastopiti in ne samo brati napisane govore. Naša manjšina bo prišla na zeleno vejo šele takrat, ko bo imela res lastnega neodvisnega predstavnika 'tudi v parlamentu. To nalogo si je postavila Skupna slovenska lista. Ko naši ljudje ne bodo več zaslepljeni in zapeljani, bo ta cilj uresničen. Čim več glasov bo dobila Skupna slovenska lista, tem bolj nas bodo upoštevali, čim bolj bomo hlapčevali neslovenskim strankam, tem bolj nas bodo prezirali. Pri tržaških občinskih volitvah smo dosegli lep uspeh. Plaz, ki se je takrat sprožil, mora iti naprej. Komunisti in njihovi zapeljani pomagači se bodo z vso silo zaganjali v čolnič, a mi ga otmimo, kakor piše naš pesnik Gregorčič!
Odobravamo in dopolnjujemo!
V	uvodniku z naslovom »Po nojevem vzgledu« piše tržaški list »Gospodarstvo«, kako »naša dekleta odhajajo iz naših hiš nemoteno pod pazduho s tujoem«. Pritožuje se, da tega in podobnih vprašanj ni nihče načel med praznovanjem 8. marca,
O filmski avtodisciplini v Italiji
Leta 1945 so tiskali v Italiji Zakonik o kinematografiji in 'sicer na pobudo M. Quinsleya. Tudi v Indiji so prav tako na njegovo pobudo objavili članek o isti temi; dve največji produkcijski središči v Bombaju in Madrasu sta po ameriškem vzorcu tiskali svoj zakonik o kinematografiji. V juniju leta 1949 so isto storili na Japonskem.
KAKO JE S TO ZADEVO V ITALIJI?
V luči ameriškega izkustva kot tudi drugih držav lahko smatramo, da je filmska avtodisciplina možna in sicer dvema vrstama oseb: iz kulturnih in moralnih razlogov tistim, ki jim je pri srcu duhovni in moralni interes posameznikov in družbe; iz izključno trgovskih razlogov tistim, ki so ekonomsko vključeni v produkcijo in programaeijo filmov in se zato bojijo vsakega vmešavanja in posredovanja javne oblasti, ko je film že končan ali, še slabše, že na sporedu. Imamo potem še osebe, ki radikalno nasprotujejo vsaki moralni avtokontroli; ti so branitelji vsake nedostojnosti.
Zadostna filmska kontrola je v Italiji zaenkrat neuresničljiva. Prvi razlog temu stanju je ta, da' manjka v Italiji zapisnik odgovornih ljudi pri filmski industriji in manjkajo vsakršni zakonski predpisi, ki bi pooblaščali ljudi za filmski poklic. Zdelo se bo namreč nekaj neverjetnega dejstvo, da se od producenta ne zahteva niti izpričevalo osnovne šole, kar zadeva kulturo. Glede poštenosti in resnosti ni treba nobenega sodinijskega dokumenta. Vse, kar se je pisalo in govorilo med znanimi polemikami o cenzuri, ne daje povoda za kakšno upanje, da se bo filmska produkcija moralno dvignila. Mnogi ljudje, ki so pri filmu tako rekoč doma, ne gojijo kakega posebnega upanja. Igravec Paolo Stoppa je dejal: »V Združenih državah bo morda avtodisciplina funkcionirala, v Italiji ne. Ne morem 'Si predstavljati italijanskih industrij avcev, 'ki klonijo pred zakoni avto-kontrole.« — »Bo morda uresničljivo,« je mnenje režiserja Fellinija, »a danes še ne. Zelo rad bi prisostvoval — neviden — seji, na kateri bi si hoteli italijanski producenti postaviti avtocenzuro. Mislim, da si ne bi mogla nobena domišljija zamislili prizorov in dialogov na tej seji.«
V Italiji, kot tudi drugje, je v zadnjem desetletju bilo izdelanih preveč filmov brez
vsake kulturne vrednosti in moralno škodljivih. »Preveč je predstav,« je tožil Pij XII., »ki ne dosegajo kulturne stopnje; filmske predstave kvarijo predvsem mladino.« V tem so vsi edini. Toda producenti, avtorji in režiserji v veliki večini ali ne znajo ali nočejo ali ne morejo drugače. Toda zaman je pričakovati od njih drugačno vedenje, dokler bodo obstajali trije činitelji, ki temu vedenju stavijo pogoje: a) ogromni stroški in ogromni zaslužki filmov; b) veliko tveganje, ki vsak film zahteva v zvezi z gotovostjo stroškov in negotovostjo dobička; c) mišljenje, ki vlada danes med teoretičnimi in praktičnimi pristaši laične morale: da je namreč edini smoter filmske proizvodnje zaslužek in da je za zaslužek dovoljeno vsako sredstvo.
Avtocenzuro bi zato v filmskem svetu sprejeli le kot skrajno pomoč, da oddaljijo od svojih ekonomskih interesov številne in stroge uradne cenzure.
Mira
na mednarodni praznik komunističnih žena. V članku je rečeno: »Proslavili smo mednarodni praznik žena, pa' nismo niti z enega sestanka čuli besede ne o naši krvi, ki se tako izgublja po spolzkih kanalih, niti o drugih živih vprašanjih naše družine, kakor da bi takšnih ne bilo dovolj. Mar res nimamo poguma, da bi se jih lotili?« Ta ugotovitev je pravilna, manjka pa pika na »i«. Praznik žena je služil kot propaganda za Partito comunista ita-liano, za njegovo volimo agitacijo, za list »Noi donne«; nekaterih zborovanj se je udeležil on. Vidali. Tam so plesali in se v neslovenskem jeziku zabavali. Kako si moremo misliti, da bi takšni ljudje svetovali našim dekletom, naj se poročajo s slovenskimi fanti, naj bodo naše žene nositeljiee narodnoobrambnega dela? To vendar ni progresistično, od tega nima Partito comunista italiano nikakšne koristi. Tudi »mednarodni praznik žena« je pri nas spadal V verigo tistega raznarodovalnega dela, ki ga opravlja zlasti na Krasu Partito comunista italiano.
Radio Trst A
Spored od 24. do 30. marca Nedelja: 9.30 Slovenski zbori. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. —
11.15 Oddaja za najmlajše: »Trije bratje morajo po svetu«. —- 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Rojana. —
12.15 Vera in naš čas. — 18.30 Poklici in razvedrila: .(9) »Fotografiranje«. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Sonce dn luna rnrči, tud’ z Jezusom trpi«. — 21.30 Sodobna simfonična glasba.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Sonce in luna mrčd, tud’ z Jezusom trpi«.
— 18.00 Pianist Georg Alexamdrovitch. —
18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.00 Radijska univerza: Avtomobil (8) »Načrtovanje in izdelava transmisije«. — 19.30 Postni govori: (8) dr. Jože Prešeren: »Kristus - Dobrota do ubogih in bolnih«. —
20.30 Gioacebino Rossini: »Grof Qry«, opera v dveh dejanjih.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušavkaini. —
18.00 Italijanščina po radiu - 48. lekcija.
— 18.30 Anton Bruokner: Te Deum za solo, zbor in orkester. — 19.00 Pisani balončki.
— 21.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogol: »Vij« - I. oddaja. —
21.30 Mirca Sancin: »Mladinske klavirske skladbe«. — 22.00 Misli in nazori.
Sreda: 12.00 Brali smo za vas. — 19.00 Higiena in zdravje. — 20.30 »VOJNA TAJNA«, radijska 'komedija. — 22.00 Giuseppe Verdi: Stabat Mater za soliste, zbor tn orkester - II. oddaja.
Četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih. N. V. Gogol: »Vij« - I. oddaja. — 18.00 Italijanščina po radiu - 52. lekcija. — 18.30 Franz Schubert: Trio št. 1 v B-duru, op. 99.
— 19.00 Širimo obzorja: »Kdaj in kako je nastalo življenje na zemlji«. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 12.00 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Sopranistka Ileana Bratuž. Na sporedu so samospevi Brede šček. — 18.30 Tržaški skladatelji: Michele Eulambio. —
19.00 Radijska univerza: O pojmu pravice in njegovi zgodovini: (10) »Božja pravica«.
— 19.30 Postni govori: (9) dr. Rudolf Klinec: »Kristus - Dobrota do grešnikov«. —
21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele in črtice: Fernando Namora: »Tihotapci«.
Sobota: 12.00 Zimski turistični razgledi.
— 13.30 Pomlad v lahki glasbi. — 15.30 »Leonarda«, igra v štirih dejanjih. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.45 Zbor Emil Adamič iz Ljubljane.
      iiiiiiiiiiiihiiiii     miiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiimiiimiii       Hlinit
Msgr. G. VELCI:	UU	UUliJ8K{
do ^udoosfcifi goca
Na griču v mestu, ki šteje nad 500.000 Prebivavoev, je mogočen in veličasten Ata-turkov mavzolej v ititskem slogu, ker so Ititi imeli, kakih dva tisoč let pred Kristusom, mogočno cesarstvo v Anatoliji, ki ni bila daleč od sedanje Ankare. Ataturk je Zaslužil ta veličasten mavzolej, saj mu je Turčija veliko dolžna, ker jo je hotel dvigniti na raven modemih zapadnih dr-*av. Odpravil je mohamedansko časovno Štetje in uvedel krščanskega, proglasil je nedeljo za dan počitka, odpravil arabski alfabet in uvedel latinico, odpravil je kalife, prepovedal harem, odpravil fez ter dal državi novo, moderno zakonodajo. Ker Je v Turčiji le malokdo znal pisati in brati, Je ukazal, da so se morali tega naučiti Vsi fantje med vojaško službo. Ti so po-Jem morali učiti otroke po vaseh 'in na-jih, kjer ni bilo šol. Razglasil je Tur-žiJ0 za agnostično državo in zato nihče ne sme v javnost v redovni ali duhovni-
ški obleki, čeprav velja pravilo svobode vere v cerkvah in mošejah. Ataturk je umrl v Carigradu, ko je imel komaj 54 let
—	menda leta 1938 — in sicer v palači »Dalmabahce«, t. j. palači miru, ki je bila zadnje bivališče sultanov, zgrajena leta 1830. Pravijo, da je zadnja leta svojega življenja rad pil, sončne in senčne strani, kot pri vseh Adamovih potomcih.
Večerno mašo smo imeli v obširni kapeli italijanskega poslaništva, kamor prihajajo katoliški verniki kar 27 narodnosti.
Iz Ankare v Adano
Pot smo nadaljevali po visoki Anatolski planoti. Iz Ankare v Adano smo prevozili najdaljši kos poti, 455 km v enem dnevu. Ankara je v nadmorski višini 850 m in ima zelo prijetno podnebje. Od tu smo se dvignili do 1467 m in smo po krasni in skoro ravni cesti prišli do podnožja Taur-ske gorske verige, ki ima vrhove visoke do 3000 m in vse odete v sneg. Pokrajina je enolična puščava, brez rastlinstva. In taka je, če izvzamemo rodovitno dolino Antiohije ter oaze Adane, Damaska in Jerihe, vse do Jeruzalema. Gore so gole, skale včasih počrnele od sonca. Na sredi te
obširne planote je veliko slano jezero, ki je trikrat večje od Gardskega jezera.
Ko smo se zopet spuščali v nižje lege, smo naleteli tudi na gozdove. Vozili smo se med dvema skalnatima gorama, ki ju nazivi jejo »Cilioijska vrata«. Čez ta prelaz je šel Aleksander Veliki s svojimi vojaki, da se bojuje leta 333 s perzijskim kraljem Darijem na planoti Isso.
Obiskali smo rojstni kraj sv. Pavla, Tarz, in nato dospeli v Adano, ki je 40 km oddaljena od Sredozemskega morja. Adana je veliko poljedelsko središče, kjer so obširni nasadi pomaranč, banan in mandarinov. Še nikoli nisem videl tako velikih pomaranč, pve bi zadostovali za dobro kosilo. Res obljubljena dežela. V mestu je katoliška cerkev, ki je last jezuitov, a katoličanov je le 36. Ko so leta 1924 morali zapustiti Turčijo vsi tuji državljani, so ostale le male skupine katoličanov, raztresenih sem in tja. Da poskrbijo za te katoličane, so se zatekli h kripto-duhovni-kom. Iz tujine ni bilo mogoče poslati tja duhovnikov. Zato so nekatere domačine, trgovce, uradnike in podobne, poslali v Jeruzalem pod to ali drogo pretvezo. V Jeruzalemu so jih pripravili in posvetili
v duhovnike. Ko so se vrnili V domovino, so nadaljevali delo, ki so ga prej opravljali.
Iz Adane v Aleppo
Vozili smo se preko ravnine Isso. O tem mestu ni več nobenega sledu, kot tudi ne o mnogih drugih starodavnih mestih. Tako mine zemeljska slava. Za kosilo smo se ustavili v Iskenderanu, nekdanji A-leksandreti, ob Sredozemskem morju.
Predno je bil zgrajen Sueški prekop, so se tu ustavljale indijske in perzijske karavane. Nato smo prišli v Antiohijo, nekdaj tako sloveče mesto. Neki rimski zgodovinar jo je imenoval Tetrapolis, ker je bila sestavljena iz štirih mest. Vsako izmed teh mest je bilo obdano z obzidjem in vsa štiri mesta še s skupnim obzidjem. Ta zunanji zid je bil tako širok, da je po njem peljal voz vprežen z dvema konjema.
V	Antiohiji se je ustavil sv. Peter, apostol, in zbiral vernike v prostorni jami ob vznožju hriba. Križarji so to jamo spremenili v cerkev-. Tu in tam v mestu so se verniki prvič imenovali kristjani. V Antiohiji je bil Škof sv. mučenec Ignacij, ki je bil pozneje mučen v Rimu 1. 104. Nje-
gove ostanke so prenesli v Antiohijo in jih pokopali izven mestnega obzidja, a pozneje so jih zopet vrnili Rimu in jih pokopali pod glavnim oltarjem v baziliki sv. Klementa, kjer je bil pokopan tudi sv. Ciril, apostol Slovanov.
Zanimiv je bil obisk muzeja, kjer se hranijo izredno lepi mozaiki iz rimske dobe, lepši od onih v Ogleju. Danes je Antiohija majhno mesto s komaj 30.000 prebivavci.
V	Siriji
Ko smo prekoračili zopet mejo smo bili v Siriji. Koliko sledov starih kultur smo našli na njeni zemlji: babilonske, asirske, egiptovske, aramejske, grške, turške itd.
Na Vzhodu smo naleteli na krasna mesta in skoro bi rekel, vasi iz predpotopne dobe, velika bogastva in črno revščino, zelenice z bujnim rastlinstvom in puščave ter celo vrsto krščanskih bogoslužnih obredov.
Zanimive so vasi z majhnimi hišicami v obliki stožca izdelane iz ilovice.
(se nadaljuje)
RZASKE
NOVICE
Maja meseca bo v Trstu kino-TV festival
Od 1. do 4. maja bo v Trstu VI. vsedržavni festival oglasnih filmov, kina in televizije, katerega bo organizirala tržaška velesejmska ustanova s sodelovanjem Središča za gospodarski razvoj Trsta in najpomembnejših državnih propagandnih organizacij. To leto predstavljajo posebno novost nagrade, ki jih bo več kot druga leta.
Svetovni gledališki dan
Ob priliki svetovnega gledališkega dne bo Tržaško stalno gledališče dne 27. marca popoldne nastopilo z recitacijami sodobnih avtorjev. Predstava bo brezplačna. Zvečer pa bodo igrali delo Bertolda Brechta »Uri uomo e un uomo«.
Opčine
Pogostoma se zadnji čas oglašajo naši farni zvonovi in naznanjajo odhod v večnost članov naše farne družine.
Med drugimi je Bog nenadoma poklical v ponedeljek 11. t. m. našega skrbnega cerkvenega starešina Franca Škerlavaja, moža, ki je živel iz vere in za vero. Redno se je udeleževal službe božje. Z veseljem je pomagal pri delu v cerkvi zlasti za večje praznike. Veliko je pomagal pri pripravi za skupni marijanski praznik, ne da bi kdaj zahteval kakšno 'povračilo. Spoštovan je bil pri vseh; to je tudi pokazal njegov pogreb.
Naj nam pri Bogu izprosi še kaj takih mož, ki bi ga nadomestili. Bog naj mu bo bogat plačnik za njegovo tridesetletno o-pravljanje starešinske službe. Žalujoči družini naše iskreno sožalje.
Dva pogreba v Dolini
Pretekli petek smo imeli v Dolini zopet dva pogreba. To je bil v tej zimi že tretji primer. Istega dne sta umrla najbolj u-gledna in najbolj spoštovana moža v župniji: Jožef Jerjan in Avguštin Štrajn. Pokojnika sta bila oba trdna trgovca, oba zavedna in verna Slovenca, oba socialno čuteča vaščana, oba velika osebna prijatelja. V vsej veliki dolinski občini zapuščata najlepše spomine. Menda ni poštenega človeka, ki bi kdaj v potrebi potrkal pri Jerjanu ali Avguštinu — kakor smo ju po domače klicali — in ne bi dobil pomoči in tudi večjega posojila. Dolinski konec nima svoje posojilnice, posojilnica za premnoge je bila Jerjanova in Gušti-nova trgovina.
Oba iz revnih družin sta si v življenju s poštenim in pridnim delom zgradila lep dom. Pokojni Jerjan je svojim otrokom pripravil tudi dve trgovini v mestu. Užitek je bil govoriti s kulturno zelo razgledanim Jožetom Jerjanom. Vesel je bil ob vsaki prireditvi v farni dvorani. Kadar ni mogel sam zraven, se je rad pohvalil, da njegovih Jerjanov nikoli pri taki reči ne manjka. — Pokojni Avguštin Štrajn je bil vsa povojna leta občinski odbornik na Slovanski listi. Bil je vedno z manjšino, a je vkljub vsemu vztrajal in vedno konstruktivno nastopal pri številnih sejah. Ob odprtem grobu sta mu spregovorila dolinski župan in Marij Zahar iz Boršta kot predstavnik Slovenske liste.
V zadnjih letih-smo v Dolini zgubili že celo vrsto zavednih, vernih in plemenitih mož. To se v vaškem življenju vedno bolj pozna in čuti. — Vsi fantje in mladi možje, ki ste zavedni in verni Slovenci, stopite pravočasno na prazna mesta vzglednih pokojnikov. Le tako bo ostala naša lepa vas zvesta Bogu in narodu!
Pokritje lesenega skladišča
Pokrajinsko skrbništvo javnih del je odobrilo načrt za gradnjo streh na področju 9 tisoč kvadratnih metrov na lesnem skladišču tržaškega pristanišča. Tako bo končano delo, katero so začeli že leta 1959 s pokritjem 40 tisoč kvadratnih metrov. Delo je naletelo na odobravanje tržaških podjetnikov, kakor tudi tujih odjemavcev.
Tatovi v šoli v Rojanu
V noči od četrtka na petek 14.-15. marca) so tatovi obiskali industrijsko šolo v Rojanu. Posebnih zakladov niso našli. Le v tajništvu so našli nekaj denarja. Vzeli so tudi dve hranilni knjižici, ki pa jih ne bodo mogli izrabiti. Tudi po razredih so pogledali in brskali po miznicah, če bi našli kaj koristnega. Pokvarili so več vrat. Zdi se, da so šolo precej dobro poznali.
Devin
V Devinu je umrla 9. marca Lucija Pahor, rojena Legiša, 73 let stara. Pobožna žena, skrbna mati, stalna romanca na skupnih slovenskih romanjih, vsak dan, dokler je mogla, pri sv. maši in sv. obhajilu. Življenje ji ni prizanašalo, preživela je begunstvo prve vojne, strahote druge vojne, trikrat ji je pogorela domačija, a poguma ni nikdar izgubila, ker je našla vedno tolažbo in moč v cerkvi, pri Bogu, pri Mariji. Lep pogreb je imela v nedeljo popoldan; kljub dežju je prišlo veliko nje-nih prijateljev in znancev tudi iz bližnjih vasi, da so jo pokropili, pomolili za njeno dušo in jo spremili k večnemu počitku na devinsko pokopališče.
Naj v miru počiva pri Bogu, za katerega je v življenju veliko storila. Družinam njenih otrok, sestri in sorodnikom pa iskreno sožalje.
Sv. Jožef v Bregu
Zdelo se je, da bo vreme pokvarilo marsikateremu ljubitelju prazničnega veselja vsakoletni pomladanski izlet v Ricmanje. Romanje k sv. Jožefu v Ricmanje se je namreč vedno bolj spreminjalo v izlet. Na tisoče ljudi gre na praznik skozi Ricmanje, a le nekateri stopijo v cerkev za kratko molitev ali za službo božjo.
Obisk v cerkvi je bil še kar lep. Tudi velikonočnih spovedi ni manjkalo. (Slovenska sveta maša se je zdela le predolga.) Skoraj se zdi, da se število romarjev počasi veča. Letos so se iz zvonika slišale po zvočnikih tudi svete pesmi in opozorila za službo božjo. Tako so lahko slišali kako dobro besedo tudi domačini, ki zaradi prevelikih skrbi za goste in njihovo postrežbo ne »morejo« v cerkev. Pravijo, da so zelo redki tisti, ki gredo pogledat sv. Jožefa. In to je škoda, ker postane na sam praznik domača cerkev last drugih. Če sami za svoje ne skrbimo, kaj naj nam še čislane?
Ustanovljena Zveza pevskih cerkvenih zborov na Tržaškem
Nedelja 11. marca bo verjetno odločilno vplivata na bodoče delovanje cerkvenih zborov na Tržaškem. Na to nedeljo so se namreč zbrali pevovodje in organisti sko-ro vseh cerkvenih zborov in zbore povezati v zvezo.
V vsaki župniji je cerkveni zbor, ki skrbi za petje v cerkvi in s tem lepša službo božjo. Kakovost in številčna moč teh zborov je različna, vendar zbori so. Ostali so sredi viharjev fašizma, niso se razkropili v kritičnih letih po vojni. To je najboljši dokaz, da bodo obstali tudi v naprej. Nastali so iz ljudstva in božji blagoslov je Z njimi.
Čemu zveza? Dr. Zorko Harej je na ustanovnem občnem zboru pojasnil potrebo zveze. Vsi prisotni so ga poslušali s takim zanimanjem, da se je videlo, da jim pripoveduje tisto, kar so že sami dolgo nosili v srcu. Zveza bo pomagala zboljšati cerkvene zbore. Trudila se bo za šolanje
V nedeljo 24. marca
dekleta Marijine družbe iz ul. Risorta ;
ponovijo
igro v štirih slikah
iz dobe prvega krščanstva
»SESTRINA ŽRTEV«
j Začetek ob 17.30 — Vljudno vabljeni! j
Na poseben način so se sv. Jožefa spomnili v Dolini. Padla je misel: Zakaj ne bi Jožefi in Jožefe počastili svojega patrona s sveto mašo in obhajilom? In res. Razposlali so okrog 60 vabil, naj se godovniki v ponedeljek zvečer zberejo pri sveti maši v župni cerkvi. Precej se jih je odzvalo vabilu in lepa je bila večerna pobožnost. Maševal in pridigal je seveda tudi Jože, in sicer msgr. Jamnik, župnik iz Boršta.
Bila je to častna in pogumna pobuda. Skrbite Dolinčani, da se bo nadaljevala in utrdila!	Opazovavec
K
Udeleženke na gospodinjskem tečaju v števerjanu
□ RIŠKE
NOVICE
Vzgojni	tečaj
novih pevovodij in organistov. Gojila bo družabnost med pevci, organizirala skupne nastope, tekmovanja. Skrbela bo za notni material in razne skupne zadeve. Zbori se ne bodo čutili več osamljene, kar je velikega pomena.
Že doslej so cerkveni zbori gojili tudi narodno petje. Zveza si je stavila v program, da bo tudi v bodoče polagala potrebno važnost narodnemu petju. Navezala bo tudi stike s podobno zvezo na Goriškem in sledila razvoju cerkvenega petja v Sloveniji.
Prisotni so izvoliti prvi odbor nove zveze. Izvoljeni so bili: dr. Zorko Harej, dr. Humbert Mamolo, prof. Marica Zupančičeva, prof. Dina Slamova, g. Marijan Živio, g. Drago Petaros in g. Pavel Fonda. Odbor bo skrbel, da bo Zveza res živela in dosegla tiste namehe, za katere je bila ustanovljena. — Zvezi želimo uspešno delo!
Zk
Prejšnji teden se je vršil v prostorih Katoliškega doma v Gorici vzgojni tečaj za slovensko mladino na Goriškem, ki ga je organizirala Zveza slovenske katoliške prosvete. Tečaj je obsegal predavanja, ki so se vršila od torka pa do petka vsak večer, z zaključkom v nedeljo popoldne v veliki dvorani Katoliškega doma.
Mislim, da je bil take vrste tečaj res potreben, saj o tem priča nedvomno veliko zanimanje s strani naše mladine. To je najlepše pokazala številna udeležba, ki se je od večera do večera postopoma večala, tako da smo se morali kasneje preseliti iz male v veliko dvorano. Zlasti je bilo veliko mladih ljudi z dežele, kar je treba posebej poudariti, če računamo, da so pač ti morali zvečer po delu priti v mesto nalašč za to.
Imeli pa smo med sabo te štiri večere dva predavatelja iz Trsta, ki sta sama dobra poznavavca mladine in sta se zato rada’odzvala vabilu ZSKP. To sta bila dr. Maks šah in pa msgr. Lojze Škerl, ki je nadomestil prvotno namenjenega prof. Ivana Theuerschuhja, ki je zadnji trenutek obolel.
Prvi večer je bil posvečen fantom z govorom dr.,Šaha »Temelji srečnega življenja«. Naslednji večer je isti predavatelj imel predavanje podobne vsebine za -dekleta. Msgr. Škerl pa je govoril najprej fantom o temi »Fanit in dekle«, nato pa še dekletom pod naslovom »Dekle in fant«. Ne bom se tu spuščal v obnavljanje posameznih misli, ki sta jih gg. predavatelja tako živo in sodobno podala. Pripomnil bom le, da so bile teme govorov zelo aktualne, a preobširne, da bi jih lahko v nekaj predavanjih bolj temeljito obdelali. Prav gotovo pa je, da bodo ostale v spominu vseh udeležencev osnovne misli s teh predavanj in da bodo te pomagale urejati tok življenja, ki je pred nami.
Za zaključek tečaja smo imeli v nedeljo popoldne v dvorana priliko ogledati si španski film »Juda«, v katerem je prikazan prehod mladega moža od življenja, polnega hudobije, do postopnega približevanja Kristusu, katerega je ta mož spoznal prav z igro Jezusa v Pasijonu. — Ob koncu so se sprožili nekateri glasovi, češ da film ni odgovarjal temeljni misli tečaja. To je morda res, a vseeno mislim., da je glavna misel filmskega dogajanja prav tako sprejemljiva in primerna za pogled na življenje, tudi če je prikazan v nam nekoliko manj vsakdanji zunanji obliki.
Še ena misel za zaključek. Že v začetku sem omenil, da je bil itečaj potreben in koristen. Mislim pa, da bi bili v bodoče zaželeni tudi taki tečaj-i, ki bi — recimo — obravnavali druge plati sodobnega življenja naše mladine, zlasti na organizacijskem področju. Saj je prav mladina tista, ki se danes najbolj udejstvuje v naših prosvetnih društvih in pevskih zborih. Zato. naj bi kdaj pozneje posvetili nekaj dni prav taki načelni vzgoji, saj je danes marsikje primanjkuje.
Ob koncu naj ne pozabimo na iskreno zahvalo predvsem obema gg. predavateljema, ki sta se tako nesebično po dva večera podala iz Trsta v Gorico, in seveda Zvezi slovenske katoliške prosvete, ki je ves tečaj skrbno pripravila.
----------------------------------- Udeleženec
Opomba: Poverjeni smo povedati, da je ZSKP hvaležna za vse nasvete in želje, ki
so jih iznesli udeleženci tečaja pri debatah in ob zaključku, kakor tudi za nasvete v zgornjem poročilu. V mejah možnosti jih bo Zveza prav gotovo upoštevala pri prihodnjih tečajih, ki jih bo skušala pripraviti še za druge stanove, ne samo za mladino. Priporoča se le za nadaljnje sodelovanje vseh. (Ured.)
Nadškof se je srečal s šolami
Nadškof Pangrazio se je pretekle dni hotel srečati s šolami v mestu. V ta namen je na praznik sv. Tomaža Akvinskega, 7. marca, povabil k sv. maši vse mestne šole, tudi slovenske. Za nižješolce je bila sv. maša v cerkvi Srca Jezusovega, za višješolce pa v cerkvi sv. Ignacija. Pri obeh mašah je 'Spregovoril nadškof sam, pri Sv. Ignaciju je ‘tudi maševal. Udeležba študentov je bila velika.
Teden nato, v četrtek 14. marca, pa je z osebnim pismom povabil na slično srečanje vse profesorje srednjih šol. Vršilo se je v cerkvi sv. Karla v semeniški ulici. Prišel je šolski proveditor, razni ravnatelji in prav številni profesorji. Med mašo je nadškof imel primeren nagovor na zbrane profesorje, ki so odnesli od tega srečanja najlepši vtis.
Doberdob
Na praznik sv. Jožefa ob 3h popoldne je starosta naših duhovnikov č. g. msgr. A-lojzij Novak slovesno blagoslovil novo sliko sv. Jožefa Delavca 'in sv. Ane. Asistirala sta č. g. dekan Jožef Žorž in č. g. Mirko Mazora. Domači zbor je lepo zapel dve pesmi v ča-st obema svetnikoma. Slavnostni pridigar, č. g. Mažora, je številnim vernikom orisal vzvišenost sv. Jožefa kot delavca in varuha Jezusa Kristusa. Poudaril je predvsem lepoto, odgovornost pa tudi zablode staršev pri vzgoji svojih otrok. Vzpodbujal je vse k posnemanju in h gorečemu češčenju obeh svetnikov. — Z litanijami, zahvalno pesmijo in blagoslovom se je zaključila pomembna pobožnost.
Obe podobi je narisala znana umetnica Ema Galli iz Gorice, na izviren način zlasti sliko -sv. Jožefa Delavca, ki je bila že priobčena v prejšnji številki. Sv. Jožef je upodobljen kot marljiv delavec pri svojem mizarskem delu, med katerim pa najde toliko časa, da se s pogledom uprtim v nebo (ali vsaj z mislijo!) Bogu zahvaljuje za dobrote in daruje svoje delo Njemu, od katerega je vse! Lepo je poudaril pridigar to misel z besedami: »Ne živi človek samo od kruha...« — Ob Jožefu je pridni deček, Jezus, ki ponižno, z veseljem in krepko pomaga in »se pusti učiti« pri mojstru. — Slika sv. Ane pa na lep, tradicionalen način prikazuje »mater«, ki pusti tudi delo (še bolj pa nepotrebne re-
či) in z vnemo poučuje svojo hčerko Marijo, katera v vsej lepoti svoje čistosti, preprostosti in ukažeijnosti z veseljem posluša nauke in opomine svoje matere.
Podobi merita v višino 2.25 m, v širino pa 1.20 m. Velik pozlačen okvir daje sliki še lepši izraz. Ob podobah sta dve relikt sveči z globokim pomenom: »Naj sveti tudi vaše zgledno življenje med ljudmi, kakor goreča sveča v temi.«
Polovico potrebne vsote (nad 320.000 lir) za kritje vseh stroškov so darežljivi verniki že nabrali ter pridno nadaljujejo z darovi.
Ob koncu čutimo dolžnost, da se javno zahvalimo in čestitamo Emi Galli za lepi in pomenljivi podobi. Obenem se zahvaljujemo vsem drugim, ki so pomogli z delom ali z darovi. Bog naj jim bogato poplača in blagoslovi njihova prizadevanja in družine!
Sv. Jožef Delavec in sv. Ana — prosita za nas!
VELIKONOČNI GOVORI ZA TRŽAŠKE VERNIKE. Kakor vsako leto, priredi Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu tudi letos govore za duhovno pripravo na Veliko noč. Goviril bo preč. gospod Jože Vidmar dne 31. marca, 1. in 2. aprila ob 19.30. — Toplo so vabljeni vsi tržaški verniki na Montuzzo.
ZAHVALA
Vsem, ki ste kakorkoli počastili spomin našega pokojnega brata, strica
Strajna Avguština
se iz srca zahvaljujemo. Iskrena zahvala gg. duhovnikom, darovavcem vencev, vaškim pevcem in godbi. Vsem Bog povrni za krščansko ljubezen, ki so jo izkazali pokojniku in nam.
Rodbina ŠTRAJN
Dolina, 16. marca 1963
ZAHVALA
Gospod življenja je poklical v večnost našega nepozabnega očeta
JERJANA JOŽEFA
Vsem neštevilnim pogrebcem, čč. duhovnikom, pevcem, godbi, vsem, ki nas tolažite ob največjii spremembi v naši družini, se iskreno zahvaljujemo.
Žena ANGELA, otroci in sorodstvo
Dolina, 15. marca 1963
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca! trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7<M> davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
V soboto 9. marca je po dolgi in mučni bolezni umrla v Devinu
Lucija Pahor, roj« Legiša
Vsem, ki so jo v bolezni obiskali in tolažili, posebno devinskemu č. g. dekanu, zdravniku dr. Delami, organistu in pevkam, vsem, ki so jo kljub slabemu vremenu spremili do groba, posebno čč. gg. župnikoma iz Mavhinj in šempolaja, se iskreno zahvaljujemo.
Sin, hčere, sestra in ostali sorodniki
Devin, 10. marca 1963