Dopisi. lz Celja. Odgovor dopisniku iz Kozjega na dopis: «Resna, pa zadnja beseda> v št. 50. »Slov. Gospodarja« od 15: t. m.: Izjavljamo, da nam se ne bi morda neopravi6eno o6italo, da Celjani roke križem držimo, da smo prav radi pripravljeni, ukreniti vse potrebno, da se ustanovi v Kozjem 6im prej prepotrebna posojilnica. Gospodje, kateri se za to zanimajo in kateri nam žal niso znani, izvoliio naj se obrniti na nas in mi jim bodemo z veseljem poraagali s svojim svetom. Prav tako smo tudi pripravljeni, poslati ta- koj svojega tajnika, da ukrene po potrebi osebno v Kozjera vse pripravljalne korake. Ob enem pa pozivamo prizadete gospode v onih krajih, kjer smo tudi sprožili ustanovitev posojilnice in od koder istotako nismo prejeli še odgovorov, naj se nam čim preje naznani, kako daleč je stvar napredovala, da vemo, kako zapričeto delo nadaljevati. Ako bi pa še v katerem kraju radi imeli posojilnico, bodemo stvar vedno radi podpirali, če se izkaže, da je tak zavod iz narodnogospodarskih ozirov potreben. Zveza slovenskih posojilnic v Celji. Dnnaj. (Ormožki sodnijski pris t a v.) Poslanec J. Ž i 6 k a r in tovariši so stavili do pravosodnega ministra naslednje vprašanje: Kot sodnijski pristav v Ormožu je bil pred kratkim nastavljen uradnik, ki ni zmožen slovenščine ne v govoru, ne v pisavi. V Ormožu se je ustanovilo mesto drugega pristava vsled nove sodne uprave. Da se je nastavil na to mesto Nemec, vzbudilo je veliko ogorčenje v ormožkem okraju, kajti v tem okraju prebiva po zadnjem liudskem štetju 18.409 Slovencev in samo 583 Nemcev. Tem večje pa je bilo ogorčenje, ker je prvi sodnijski pristav itak goreč pristaš nemške stranke. Vznemirjenje slovenskega prebivalstva si tem lažje razlagamo, ker d&sedanje politično življenje novoimenovanega pristava ne daje nobenega poroštva, da bi politični tok ne uplival na njegove sodnijske opravke. Toda mimo vsega tega dr. Viljem Stepischnegg tudi ni dovolj zmožen slovenščine ne v besedi ne v pisavi. To se razvidi že iz tega, da se imenovani poslužuje v občevanju s strankami besednjaka. Z ozirom na vsa ta dejstva smo prepričani, da je nezmožen za tako važno mesto, kakor je mesto kazenskega sodnika v Ormožu; sicer je io le hudobna igra z ljudskim blagorom. Podpisani vprašajo: Ali so Nj. Eks. g. pravosodnemu ministru znane razmere pri c. kr. sodniji v Ormožu, ali mu je znano pomnoženje nemSke posesti? Ako mu je znano, kaj misli storiti, da se kmalu ljudstvo pomiri? Ali je voljan skrbeti, da se po slovenskih krajih nastavljaio pravniki, ki so v besedi in pisavi slovenščine zmožni in ki morejo v slovenščini občevati z ljudstvom? Dunaj, 15. decembra 1898. Zičkar in 16 tovarišev. Iz ptnjskega polja. Nedavno sem sprejel med drugimi pismi tudi jedno od Sv. Barbare, a drugo iz Leskovca. Oba kraja ležita v svetovno znanih Halozah, in raenda ne bode dvomil nobeden čitatelj »Slov. Gosp.«, jeli je to blizu pruske meje ali kje na Slovenskem. Toda glej, o čudo! Po svoji stari navadi pogledam požtna pečata. Sveta nevolja polastila se me je, ko čitam St. Barbara i. d. Kollos; St. Andra in Leskovetz. Ali Je mogoče, da v teh lepih krajih že tudi nadvladajo naši nasprotniki nad domačini? Ali biva res pri Sv. Barbari — ali morda v Leskovcih toliko Nemcev? Ali za koga je neki ta poStni pečat? Morda za onih par Nemcev, ki zahaja|o v jesenskem času v te lepe vinske kraje ? Slovenci, kje so tisti Casi, ko nam bodo tudi samo za nekai mesecev delali slovenske napise, kakor jih imajo srečni Nemci! Ali konec bodi šale! Dovoli rai dragi »SIot. Gospodar« le jedno vprašanje. Ali res niti pri slavnoznani St. Barbari, niti v prijaznih Leskovcih ni jednega zavednega Slovenca, ki bi se potegoval za dvojezične poStne pečate v kraju, kjer menda ne bira niti jeden Nemee ne? Saj bi menda ne bilo pretežavno, morda bi se celo prav lahko in hitro odstranil ta nedoumni krivični znak tujega nasilstva. Na noge tedaj, iorau Se bije srce za čast slovenskegaimona! Brencelj.