Tičje pismo. Ljubi »Tovari!" Slišimo, da imas opraviti z domačimi učitelji, kterimjeizročena nježna čioveška niladost. Znano nam je tudi, da si že večkrat spregovoril kako ljubeznjivo besedico za nas, uboge stvarice; zato te prosimo, Ijubi nTovarš", ra/glasi še enkrat ta le za nas toliko važni ukaz, kteri je bil že vpčkrat okliean, pase še prav malo, inalo spulnuje. Glasi se od 16. jun. 1852. 1. pod št. 14.164 tako le: wPovsod se je že več let kazalo, kako se ronožijo merčesi, kteri škodujejo polju, sadnemu drevju ia vinski terti kakor tudi gozdom, in tudi letos se slišijo po deželi tožbe, koliko skode so narpdile drpvju gosence. To je pa posebno temu pripisovati, kpr se tiči, ki se žive s temi merčesi, tako npusmiljpno zala/.vajo in zntirajo, zlasti pa ppvski tiči. C. k. poglavarstvo ponavlja že v slarpjih predpisih vterjpno prepoved, ter prepoveduje ja i čica in mlade tičke iz gnjpzd jemati in manje vertne in gozdne tiče o valjenju, to je, od mesca marca do konca avgusta, bodi si kakor koli, loviti in streljati. Okrajne oblastnije naj skerbno čujpjo, da se ta prppoved spolnuje, in tiste, kteri ravnajo zoper to prepoved, naj kaznuje brez milosti 8 primernimi policijnimi kaznimi v denarji, ali z zaporom. Verh tega naj se ojstro ravnaz ljudmi, kteri brez vsake pravice tiče love, in naj več iz mladostne labkomišljenosti zalazvajo te koristne živali. Na tergih naj se dobro skerbi, da se tiči ne prodajajo o prepovpdanpm času; če se pri komu dobe, naj se mu vzamejo. Okrajne oblastnije, duhovščina, šolski učitelji in župani naj skerbe, da mladost o pravem času svare, da naj tičev neusmiljeno ne preganja, ker to je zeld škodljivo, pa žali Bog! navadno za kratek čas pripuščeno". Tebi, ljubi »Tovarš", serčno vdani vertni tici.