GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE
LETO I.	NOVEMBER 1960	Sl. 4
Ob 29. novembru Dnevu Republike
Narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, ki se je od vsega začetka leta 1941 vedno bolj raz-plamteval, po svoji vsebini pa preraščal in prerasel v zmagovito zaključeni del socialistične revolucije, Je bil nujna posledica nevzdržnih ekonomskih ter iz njih izvirajočih socialnih razmer delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva kot rezultata izkoriščajočega kapital!-stično-buržoaznega vladajočega režima v stari Jugoslaviji. V petletnih nenehnih spopadih s sovražniki vseh barv z najrazličnejšimi svetovnonazorskimi, kontrarevolucionarnimi in religiozno špekulativnimi nameni je bila skovana bratska enotnost vseh jugoslovanskih narodov, med katerimi je vladajoča monarhofašistična klika zaradi lastnih interesov tako načrtno razpihovala nacionalno nestrpnost. V tej dobi, l.o je širom po domovini krvavelo in izkrvavelo sto tisoče borcev-revolucionarjev in ko je na desettisoče drugih rodoljubov umiralo v fašističnih koncentracijskih taboriščih, so bili položeni temelji nove Jugoslavije in njene današnje družbeno-politične ureditve.
Zgodilo se je 29. novembra leta 1943 na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu. Sedemnajst let je že od tedaj, ko je to najvišje predstavniško telo v imenu vseh naših narodov sklenilo, da se še odločneje nadaljuje boj proti vsem sovražnikom, okupatorjem in kliki stare izkoriščevalske izdajalske vladavine ter drugim izdajalcem ter za novo, neodvisno Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo — za ljudsko demokracijo in enakopravnost narodov. Ta in vsi drugi zgodovinski revolucionarni sklepi, sprejeti na II. zasedanju AVNOJ, so še močneje spodbudili osvobodilno zavest borečih se množic, dvignili njih moralo in udarno moč enot NO V J. Sovražnik je doživljal poraz za porazom, dokler ni bil deta 1945 dokončno premagan. Tujec-okupator je bil pregnan iz dežele in delovno ljudstvo je postalo sam svoj svobodni gospodar.
Težka so bila prva povojna leta in v nekem smislu celo težja kot sam narodnoosvobodilni boj. Treba je bilo ne le obnoviti že pred vojno zaostalo in med vozno uničeno gospodarstvo temveč, tudi odločno preiti na pot industrializacije in elektrifikacije, na pot hitrega tehničnega in ekonomskega napredka ter tako dvigniti deželo iz agrarno zaostale v industrijsko razvito. V tem pogledu so bili doseženi taki ogromni uspehi, kakršnih ob enakih Pogojih v povojni dobi ni dosegla nobena druga dežela.
Vzporedno z velikimi prizadevanji za krepitev ekonomske moči dežele in ob premagovanju mnogih težav, navrženih od zunaj, ni bila nikoli zanemarjena skrb za proučevanje in praktično uveljavljanje takega sistema notranje druž-beno-politične ureditve, ki ne le omogoča, temveč tudi nalaga dolžnost slehernemu državljanu, da po svojih fizičnih in umskih sposobnostih sodeluje pri urejanju skupnih družbenih vprašanj in po svobodno izvoljenih predstavnikih uveljavlja načelo ljudske samovlade. To je ena izmed osnovnih, neprecenljivih revolucionarnih pridobitev, ki sc vedno bolj utrjuje in razvija, po svoji družbeno - politični vsebini, pogojeni z materialnimi interesi, pa prerašča v široko družbeno samoupravljanje, sloneče na čvrsti socialistični zavesti državljanov.
Široko zasnovan in na mnogih področjih že temeljito uveljavljen sistem družbene samoupravnosti zato ne pomeni nič drugega kot eno izmed demokratičnih oblik, preko
katere državljani praktično uveljavljajo pravico soodločanja o skupnih družbenih zadevah. In ker je to državljanska pravica, ta pa je nujno v neposredni zvezi z dolžnostmi, potem je jasno, da sc soodločanje povezuje tudi z odgovornostjo. Generaciji, ki je pod vodstvom Partije V krvUvi revoluciji rušila staro, ni le izbojevala, priborila oblasti delovnega ljudstva, marveč je prevzela tudi dolžnost in odgovornost, da bo ta oblast v pravem pomenu besede prerasla v resnično ljudsko samoupravo. Ta že sprošča in bo še bolj sprostila pobudo ljudskih množic ter vzbudila njihov interes. Seveda bo to dolgotrajen proces družbenih gi-“ banj in razvoja. Kolikor močnejše pa bodo zavestne družbene gibalne sile, kolikor učinkovitejši bo vpliv teh sil na ta razvojni proces, toliko hitre,je se bodo teoretične zasnove, katere je dosedanja praksa že potrdila, pretvorile v objektivno popolno družbeno stvarnost,
P. P.
Vedno bolj narašča vloga neposrednih proizvajalcev v podjetjih pa tudi delavcev v najrazličnejših negospodarskih dejavnostih. Nujna je pri tem vedno večja aktivnost, •vedno globlje sodelovanje čimveč-jega števila neposredno ali posredno prizadetih ljudi pri obravnavi celotnega družbenega razvoja v območju komune. Ne gre pa pri tem pozabljati, da je treba obravnavati problematiko komune na vseh področjih čimbolj kompleksno, celovito glede na potrebe in v skladu z resničnimi zlasti lastnimi materialnimi možnostmi. Sistematične razprave o perspektivnem družbenem planu dobivajo tako tisti poudarek in pomen, ki sta ju nakazala V. kongres SZDL Jugoslavije ter nedavno tega tudi plenum SZDL Slovenije. V prihodnjih petih letih bo tako še bolj kot doslej prišla do izraza aktivnost komune kot temeljne enote družbene skupnosti proizvajalcev.
Mnogo je pozitivnega v tem, da bo pri obravnavanju komunalnih problemov sodelovalo kar najširše
(Nadalj. na 2. str.)
Perspektivni gospodarski razvoj
(Nadalj. s 1. str.)
število ljudi. Ce bodo namreč sistematične razprave res vsestranske, proizvajalcev ne bo treba prepričevati, da je večji ali manjši napredek njihove komune odvisen od njih samih, od maksimalnega izkoriščanja razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti in od čimbolj racionalne uporabe ustvarjenih sredstev. Seveda zahteva taka sistematična razprava trdnih temeljev in temeljite organizacijske priprave. Gospodarska problematika na enotnem področju komune pa je tako široka, da je nujno pritegniti k razpravam im sodelovanju tudi strokovnjake s posameznih področij, ki bodo s svojim strokovnim znanjem lahko mnogo pripomogli k rešitvi posameznih problemov. Tu bi se omejili le na nekatere najvažnejše podatke, ki naj nakažejo osnovne značilnosti perspektivnega gospodarskega razvoja v letih 1961 do 1965.
Že pri sprejemanju družbenega plana za leto 1960 je bila nakazana možnost, da bo uspešno zaključen petletni plan za razdobje 1957 do 1961 v tekočem letu. To se je še bolj utrdilo ob analizi poslovanja gospodarskih organizacij v I. polletju tekočega leta, ki že kar jamči uspešno realizacijo petletnega družbenega načrta naše občine v omenjenem roku. Uspehi v gospodarskih panogah posebno v industriji pa dajajo tudi trdno osnovo izhodišču za nov petletni družbeni načrt v obdobju 1961—1965. Prvi osnutki predlogov za družbeni perspektivni načrt v posameznih gospodarskih organizacijah dokazuje-
Naša šola stoji ob Zaloški cesti. Stara je približno petdeset let. Ime nosi po svojem nekdanjem učencu heroju Maksu Percu. Dokaj veliko šolsko poslopje obdajata cvetlični vrt in dvorišče, na katerem se v odmorih, seveda le ob lepem vremenu, prijetno sproščamo.
Na šoli je trinajst učilnic, ki sprejemajo dnevno okoli tisoč učencev. Tu se srečujemo od sedme ure zjutraj pa do poznih večernih ur učenci osnovne šole z dijaki VI.
jo, da so le ti sestavljeni z bolj optimističnimi predvidevanji kot katerekoli leto doslej. Po prvem obračunu in oceni celotnega gospodarstva. to je vseh gospodarskih panog, družbenega sektorja, bo znašal družbeni bruto produkt v letu 1965 36.357 milijonov dinarjev, to je v primerjavi z letom 1960 118 odstotkov več.
S takim porastom bruto dohodka se bo dvignil tudi narodni dohodek, osnovno merilo in dokaz gospodarske moči vsake komune, od 5 milijonov 817 tisoč din v letu 1960 na 13 milijonov 670 tisoč din, torej za 135 odstotkov. Osebni dohodki bodo porastli za 66 odstotkov, kar je tudi v skladu s povečanjem delovne sile: število 5722 zaposlenih v letu 1960 se bo dvignilo v letu 1965 na 8291 ali za 45 odstotkov. Vsa ta povečanja so odvisna od nenehnega dviganja produktivnosti dela, v veliki meri pa tudi od novih investicij, ki so nujno potrebne v večini gospodarskih organizacij na področju naše občine: osnovna sredstva v vseh panogah gospodarstva so že dokaj dotrajana ter predstavlja njihova vrednost samo še 37 odstotkov nabavne vrednosti. Zato je predvideno, da bo v razdobju 1961-1965 vloženih 25,508.000.000 din kot investicije v osnovna sredstva. Seveda predvideni uspehi ne bodo enaki v vseh gospodarskih panogah. Izreden porast je pričakovati posebno v industriji, kateri bo porasel družbeni bruto produkt od 10,168 milijonov dinarjev v letu 1960 na 26,975 milijonov dinarjev v letu 1965, kar znaša 165 odstot-
gimnazije ter s slušatelji večerne šole. Mnogo nas je, premnogo. Da se vsi lahko učimo, imamo pouk v treh tumrsih. Res ni prijetno vstajati tako zgodaj, zlasti v zimskih dneh ne, ko nas bo mraz stresal prav do kosti. Tisti, ki začenjajo pouk ob enajsti uri, so še večji revčki. Njihovo kosilo je še vedno
kov. Ta dokaj velik skok v industrijski proizvodnji je seveda vezan na nove investicije. Tako je predvideno, da bo v industriji vloženih v razdobju 1961 do 1965 skupno 20,2712 milijonov dinarjev za izgradnjo novih objektov, za rekonstrukcijo in nabavo opreme. Največ;' del odpade pri tem na izgradnjo toplarne za katero bo investiranih 9,717 milijonov dinarjev; slede ji Kemična tovarna z 2,796 milijoni dinarjev, Izolirka s 1,351 milijoni, Saturnus z 875 milijoni in Tovarna kleja s 3,749 milijoni dinarjev. Vse te investicije bomo črpali predvsem iz zveznih sredstev, delno tudi iz sredstev ostalih teritorialnih enot. Vzporedno z investicijami v industriji in z izgradnjo novih stanovanjskih kapacitet pa bodo vložena znatna sredstva tudi v objekte, ki naj pripomorejo k povečanju standarda prebivalstva moščaniske komune. Tako bodo dograjeni zdravstveni dom, šola na Kodeljevem, trgovski dom, dva potrošniška centra, športni objekti na Kodeljevem in nov obrat družbene prehrane.
Iz vsega tega je razvidno, da zagotavlja razvoj posameznih gospodarskih panog v razdobju 1961 do 1965 znatno povečuje ekonomske moči občine Ljubljana-Moete.
Ker je še dovolj časa do sprejetja perspektivnega plana bo razprava o konkretnih nalogah in vprašanjih lahko bolj obširna ter se bodo tako lahko izoblikovala konkretna navodila in sklepi, po katerih bo mogoče dokončno sestaviti družbeni načrt moščanske občine za razdobje 1961—1965.
postano. Nam vsem skupaj pa primanjkuje zraka, kajti učilnic ne moremo vedno prezračiti. Med poukom morajo biti ozna zaradi cestnega trušča vedno zaprta. Tako preostane za zračenje le še nočni čas oziroma zgodnje jutranje ure, ko je v Ljubljani ozračje prenasi-čemo z meglo. Zaradi vsega tega komaj čakamo otvoritve nove šole na Kodeljevem, ki v njej pod veščim vodstvom gradbenega odbora izvršujejo že obrtniška dela.
Kljub pomanjkanju prostora pa je življenje na naši šoli močno razgibano. Pionirska organizacija ima razne krožke, ki jih obiskuje okoli štiri sto pionirjev in pionirk. Oba pevska zbora večkrat poslušamo po radiu. Tudi šolsko zadrugo imamo, vendar letos ni bila toliko uspešna, kot smo pričakovali. V bodoče bomo morali ravnati bolj smotrno in saditi raje kulturne rastline, ki ne zahtevajo tolikšne nege.
Tudi na naše želodčke šolsko vodstvo ne •pozablja. Dnevno dobivamo kalorično malico, za .katero prispevamo mesečno po 400 dinarjev, socialno šllbki pa le po 100 din. Razliko za malice, ki so v resnici dražje, plača ObLO Moste.
Se marsikaj lepega in veselega bi lahko^ napisala o življenju v naši šoli. Vendar bi za sedaj samo na kratko ugotovila: na naši šoli je kljub težavam, ki nastajajo zaradi majhnega števila učilnic in prevelikega števila učencev, zares lepo.
Dušanka Brezovec, osn. i. Maksa Perca
0 zborih volilcev v naši občini
Nedvomno so zbori volilcev najboljša in najbolj neposredna oblika sodelovanja volilcev pri upravljanju občine. Zato je vsaj na prvi pogled toliko bolj nerazumljiva slaba udeležba volilcev na njih. V zadnje mčasu se je sicer udeležba nekoliko povečala, vendar s tem ne moremo biti zadovoljni. Bolj zadovoljni smo lahko z razpravami, ki so na nekaterh izborih prav živahne in tudi kvalitetne. Ce iščemo razloge slabe udeležbe bomo kaj hitro lahko ugotovili, da vo-lilci niso bili obveščeni, da dnevni red Zbora ni bil posrečeno izbran, da na prejšnjih zborih volilcev snov ni bila dobro podana itd. Pri tem ne smemo pozabiti, da želijo volil-ci na vprašanja, predloge ali sklepe tudi odgovore, ki bi jih morali odborniki podajati na prihodnjem zboru volilcev. To vse so več ali manj tehnične pomanjkljivosti, katerih odprava pa bi nedvomno vplivala na boljši obisk in razpravo zborov volilcev.
Poleg tega smatram, da bi se volil c i mnogo bolj aktivno udeleževali razprave če bi bili zbori volilcev organizirani po manjših volilnih enotah ne da jih razen v izjemnih primerih — združujemo. V velikem prostoru in večjo maso ljudi se ljudje ne sprostijo — se boje — razen standardnih diskutantov.
K temu bo brez dvoma prispevala »Moščanska skupnost« kjer bodo objavljeni najvažnejši dogodki družbeno-političnega gospodarskega kulturno-prosvetnega in socialno zdravstvenega značaja s področja naše občine. Na ta način bodo imeli volilci priliko spoznati se s problematiko občine ter bodo na zborih volilcev lahko razpravljali o konkretnih pripombah ter predlogih.
Se enega problema bi se želel dotakniti v zvezi z zbori volilcev. S pospešeno stanovanjsko izgradnjo se je število naših Občanov s priselitvijo novih družin močno povečalo. Ugotavljamo pa, da se ti novi občani in volilci z redkimi izjemami niso vključili v našo meščansko skupnost — nikjer jih ni videti. Smatram ,da jim družba ni dala novih udobnih stanovanj v več milijonski vrednosti zato, da se bodo pred njo zapirali vanje. Vprašanje je sicer če smo storili vse, da bi jim olajšali vključitev v to našo skupnost.
Zbori volilcev v proizvajalskih skupinah predstavljajo poseben problem. Tu v večini primerov ni udeležba osnovni problem, pač pa nezainteresiranost volilcev za problematiko, ki se na njih obravnava. Vsekakor je tudi tu vprašanje če smo sestavili primeren dnevni red. Tu moramo upoštevati, da večina v Mostah zaposlenih ne stanuje v Mostah in zaradi tega niso tako živo zainteresirani za problematiko občine, vsekakor pa so zainteresirani na problematiki in na-daljnemu razvoju njihovega pod-ietja.
Iz teh razlogov bi bilo treba razprave na zborih volilcev v proiz-vajaliskih skupinah približati interesu vollicev pa bodo razprave tudi tu živahnejše, poleg tega pa bomo na ta način tud ite volilce postopoma zainteresirali za reešvanje mnogih splošnih občinskih problemov.
Strašek Vili
Še ena nova ambulanta v občini Moste
V komunalnem podjetju Javna skladišča je bila pred kratkim otvor-jena nova zdravstvena ambulanta, ki služi podjetju in bližnji okolici. Prostori ambulante so moderno opremljeni; ambulanto pa prištevajo med najlepše v občini Moste. — Ambulanto je v celoti zgradilo podjetje Javna skladišča a svojimi sredstvi	Foto Zaplatil
V naši šoli je pretesno
DPM Zelena jama je zborovalo š°lska osnovne šole
Vide Pregarčeve je zelo delavna
Društvo prijateljev mladine Ze- ki se bavijo z vzgojo otrok.
lena jama je imelo 10. novembra svoj občni zbor. Iz poročila društva so razvidni uspehi dela, ki smo jih dosegli pri vzgoji in zaščiti mladine tega predela.
Posebno pozornost ie društvo posvetilo otrokom tistih staršev, kjer sta zaposlena oče in mati. Izven doma se zaposluje vedno več žena, s čimer se dviga življenjski standard družine, pa tudi sicer se žene zavedajo, da so z revolucijo izbojevale pravico do udejstvovanja na vseh področjih nagega življenja. Zato je razumljiva skrb ne-le DPM, ampak celotne družbe za otroke, ki so ostali brez potrebnega varstva in vzgoje.
V	zadnjem obdobju so bili ustanovljeni domovi, igrišča, vrtci za predšolske in šolske otroke, jasli, sedaj pa se v okviru stanovanjske skupnosti pojavljajo blokovne sobe ali kcmbnirane otroške ustanove.
DPM je prevzelo tudi skrb za varstvo otrok na igrišču od maja do novembra. Vsak dan nadzorujejo tu otroke 3—4 varuške. Zadolžene so za razdeljevanje malic, za prvo pomoč v nezgodah, za razvedrilo otrok, za vzdrževanje igrišča in tako dalje. Letos smo prvič uspeli z organizirano varstveno službo in vzgojnm delom na igrišču. Za otroke mater, ki so bile iz nujnih vzrokov zadržane, je odgovarjala posebna vzgojiteljica. Za vsakokratno varstvo so prispevale matere po 10 dinarjev. Na ta način je bilo oddanih v varstvo 257 otrok. Začetek je že tu. toda morali ga bomo še razvijati.
Delo varušk na odprtem in tako velikem igrišču ni lahko. Zahteva neprestano pozornost in aktivno delo. Poizkusili smo tudi s samoupravo pionrijev, kar pa zaradi premajhne pomoči odraslih še ni rodilo znatnih uspehov.
Poleg skrbi, ki jo društvo posveča otrokom zaposlenih mater, pa ie naloga društva tudi pomoč družinam, katerih otroci so socialno, zdravstveno, zlasti na moralno in vzgojno ogroženi. Tu so člani društva navezali osebne stike s starši prizadetih otrok in sodelovali skupno s socialnimi organi občine. Tako so .pomagali marsikateremu otroku premostiti težave in stopiti v vrste poštenih državljanov.
Društvo je vodilo skrb za vzgojo kadra za vse vrste vzgojne dejavnosti. Varuške so hospitirale v predšolskem vrtcu, tovarišice pa, ki so delale z družinami, so obiskovale ravpa predavanja in seminarje, ki jih je organiziral občinski ljudski odbor.
V	bodoče si bodo žene, ki imajo veselje z vzgojnim delom, lahko na Srednji vzgojiteljski šoli, kjer je odprt oddelek tudi za odrasle, pridobile strokovno znanje za vzgojiteljice v otroški varstveni ustanovi stanovanjske skupnosti.
Poleg ostalih nalog je DPM vse leto skrbelo in lepo izvedlo praznovanja otroških praznikov od novoletne jelke do Dneva mladosti. V to delo je bilo vloženega mnogo truda, vendar zaradi premajhne podpore ostalih društev ni bilo dovolj zaželenih uspehov.
Praznik Dneva mladosti naj bo v bodoče praznik stanovanjske skupnosti, vseh ustanov in društev,
Na občnem zboru smo sprejeli vrsto sklepov. Nekateri so bili nakazani že v .poročilu, druge smo sprejeli med razpravo.
Misliti moramo na gradnjo preprostih, manjših igrišč na dvoriščhi večjih stanovanjskih blokov in jih tako približati družinam. Naše društvo je že odstopilo del sredstev za opremo takega igrišča v Bavdkov! ulici.
Našo bazo za letovanje na Visokem bi bilo dobro za krajšo dobo zamenjati z drugim krajem, ker je .praksa pokazala, da otroci ne hodijo radi vedno v isti kraj. Tu msilimo predvsem na starejšo mladino, medtem ko bi manjši otroci, ki še niso letovali na Visokem, lahko še hodili tja. Sem se bo vključilo tud idomače društvo Partizan, ker jim v bodoče okrajna zveza Partizana ne bo nudila prostorov za taborenje.
Pokazala se je potreba F® ustanovitvi vzgojne posvetovalnice v občini, kjer bi matere iskale nasvetov, do katerih zdaj težko pridejo, saj morajo po 3 tedne in še več čakati, da pridejo na osrednji vzgojni posvetovalnic ina vrsto. Ob tej poslovalnici bi se razvila sčasoma tudi posvetovalnica za usmerjanje otrok v poklice, s čimer bi ustregli staršem in mladini.
Zaradi slabe drže otrok in pogostih slučajev ploske noge želimo v Mostah organizirati tudi ortopedsko telovadbo, saj je poliklinika preobremenjena s takimi telovadci in tudi preveč oddaljena za naše otroke.
Za prirejanje ekskurzij, izletov in odhajanja otrok na letovanje bi rabili občinski šolski avtobus. k; •bi se kmalu izplačal, olajšal pa bi tudi delo marsikateremu organizatorju, kadar bi hotel učence popeljati v določene kraje.
DPM se strinja s predlogom, da bi Pokopališko ulico opremili s prepotrebnimi prometnimi znaki, ker je na tei cesti vedno hujši promet in je bilo že dovolj nesreč.
Ker se dosedanja predsednica društva Kat iKušar v najkrajšem času izseli iz naše občine, smo se ji ob zaključku zbora v imenu vsega članstva zahvalili za njeno nesebično delo, sati je znala pritegniti mnogo žena ,ki so dosegle pod njenim vodstvom res vidne uspehe.
Na novem mestu ji želimo veliko sreče, zadovoljstva in nadalinih uspehov.	Draga Trobiš
Morda se še danes marsikje slišijo pikre pripombe, češ da je šolska reforma bolj na papirju in da jo je v praksi bolj malo čutiti. Res pa je, da vsi do sedaj doseženi uspehi, ki so vse prej kot skromni, kažejo na polno upravičenost nove šolske reforme.
Nova reformirana šola naj bi ne dajala učencu le suhoparnega teoretičnega znanja, ki je včasih daleč od potreb in sodobnih utripov življenja v socializmu, temveč naj
Delo zadruge Osnovne šole Vide Pregarčeve se razvija v glavnem na šolskem vrtu na 18 a veliki zadružni njivi in v zadružni delavnici. V proizvodnjo delo so vključeni vsi učenci, v prvi vrsti pa zadružniki.
Letos smo beležili večji uspeh kot lani: lepo zdravo povrtnino, ki smo jo prodali šolski kuhinji. Naš dobiček: 100.000 din.
Naša zadruga je vključena v tekmovanje z vsemi zadrugami v
p Ppl
Mladi člani šolske zadruge pri delu na šolskem vrtu
bi učencu posredovala predvsem široko praktično znanje, združdno s spoznanji o družbenih dogajanjih. In prav razvoj šolskih zadrug s svojo široko dejavnostjo more in mora postopoma in nevsiljivo uvajati otroke v različne načine proizvodnje.
Bogat vpliv in pomen šolske zadruge smo spoznali tudi na naši šoli, kjer zadruga uspešno deluje. Ze prvi uspehi so pokazali, da je delo v šolski zadrugi res izredno posrečena oblika dela. To zlasti potrjuje veliko zanimanje naših učencev - zadrugarjev in njihova vnema pri delu.
Naša šolska zadruga ie postala sestavni del učenčevega zanimanja in delovanja. Zadrugarji si pri zares preudarnem delu v zadrugi neprestano nabirajo za življenje tako potrebno praktično znanje. Njihovo skupno delo jih zbližuje.
V našem domu
Mnogo učencev šole Maksa Perca obiskuje dijaški dom. Posebno radi so v domu tisti, katerih starši so zaposleni. Upam, da so vsi kakor tudi jaz zadovoljni v tem dijaškem domu, saj je to naš drugi dom. Tovarišice nae navajajo na delo in disciplino. Tako si pridobivamo znanje in disciplino za bodoče življenje.
Dnevni red je v šolskem domu takle: Zjutraj ob osmih se prične učna ura. Do enajste ure mora vsak učenec ali dijak napisati naloge in urediti vse potrebno za šolo,.
Na šoli Maksa Perca teče pouk v treh izmenah, zato tovarišica v domu pravočasno poskrbi, da tudi učenci srednje izmene pravočasno
izgotove naloge za šolo.
V šolskem domu je poskrbljeno budi za razvedrilo. Manjši učenci se igrajo, večji učenci in dijaki pa igramo šah in namizni tenis. V domu je tudi kuhinja, kjer nam kuharica pripravlja malice in ko-sila, ki so zelo okusna.
Imamo tri tovarlišce, ki nadzorujejo učence prt učenju: tovarišica upravnica Zdešarjeva je zelo enaki tudi tovarišiioi Dianini ip skrbna, njej pa so v skrbi za nas Ptmiševa.
Želim, da bi potekalo življenje v dijaškem domu Maksa Perca še naprej v takem redu in mimo kot dosedaj.	Uastislav Puh,
5 c os n. Š. Maksa Perca
Jugoslaviji. Zavedamo se. da bi zmaga na tem tekmovanju pomenila velik uspeh za našo šolo in zato smo se resno oprijeli dela.
V	posebno veselje nam je bila ureditev malega šolskega živalske, ga vrta z veliko ptičnico. Tu je sedaj prav živahno in nekateri učenci lepo skrbe za prehrano mnogoterih kljunčkov, raznih ptic in za lačne želodčke drugih živalic.
Naša zadruga ima že tudi prve bogate izkušnje na področju tehničnega izobraževanja. V naši delavnici izdelujemo razne kovinske košarice za sadje, stojala za revije, za cvetice, razne svetilke in druge izdelke. Izračunali smo, da moramo ustvariti naši zadrugi vsoto 150.000 din. Z njo bomo krili strešice za lep televizijski aparat, ki že zabava naše učence v šolski jedilnici.
Omenim na j še to, da je po našem mnenju nujen nakup raznih strojev, ki jih potrebujemo za uspešnejše in hitrejše delo v delavnici. Naša zadruga povezuje tehnično izobraževanje s potreoami življenja, a tudi s potrebami naše šole.
V	načrtu imamo še lepe nagrade za one učence, ki se prav posebno odlikujejo pri delu in so pravi oblikovalci svojega življenja.
Reformirana šola je prinesla globoke spremembe v vzgoji in izobraževanju. Naše delo je vsakdanja sveža naloga, ki ni dokončno rešena. Naše delo je ustvarjalno in šolska zadruga je v vseh pogledih koristna ustanova. Naši uspehi so že vidni in poleg pomoči, ki nam jo rade nudijo naše družbene organizacije, bomo še sami skušali ustvariti sebi in drugim še več materialnih sredstev.
Koman Elizabeta
Perspektive Kemične tovarne v Mostoh
Kemična tovarna v Mostah je bila zgrajena 1907. leta za predelovanje boksita v glinico. Zaradi majhne kapacitete (68OO1 ton letno), zastarelega tehnološkega postopka in iztrošenosti opreme je postala tovarna kmalu nerentabilna in nepotrebna. Zlasti se je to pokazalo po drugi svetovni vojni, ko so začeli graditi velike tovarne za proizvodnjo glinice z letno kapaciteto od 100.000 do 900.000 ton. v katerih lahko boksit predelujejo hitreje in ceneje. V primerjavi z današnjim nivojem svetovne produkcije glinice se smatra tovarna s
Zgraditev obratov za poliamidni filament bi naj potekala v dveh fazah: v prvi b iznašala letna produkcija filamenta d.127 ton, v drugi pa bi se ta produkcija podvojila in uvedli bi še proizvodnjo korda in poliamidnega prediva, ki sta neobhodno potrebna za domačo industrijo gume.
Realizacija prve faze gradnje in osvojitev kvalitetne proizvodnje poliamidnega filamenta je predvidena do konca 1963. leta — pod .pogojem, da bomo odobrena potrebna finančn asredlstva. Ze to pa bi pomenilo velik napredek, kar
Obrati Kemične tovarne ne ustre ajo sodobnim načinom proizvodnje
kapaciteto 700.000 ton letno samo kot polindustrijiski obrat. Sedanji obrati meščanske Kemične tovarne so že zdavnaj zastareli, produkcija je vrednost — drastično rečeno — samo še z zgodovinskega stališča. Nova tovarna glinice in aluminija v Kidričevem bo v najkrajšem času krila vse potrebe jugoslovanskega tržišča in odvečne kapacitete celo izvažala.
Tako stoji kolektiv Kemične tovarne pred dvema zahtevnima nalogama: ustaviti dosedanji proces in preusmeriti proizvodnjo. Investitor predvideva zgraditev novega obrata za izdelavo poliamidnih vlaken, pri čemer bi uporabil del dosedanjih osnovnih sredstev in kvalificirano delovno silo. Tg vlakna za sedaj uvažamo in se iz njih izdelujejo nogavice ter pletenine.
nam nazorno prikaže tabela, ki vzporeja obstoječe stanje s prvo fazo izgradnje.
Pred investicijo Po investiciji
Število zaposlenih 232	443
v 000 din
bruto produkt 1,443.387 3,778.163 dohodek	253.318	2,164.441
družb, obvez.	122.895	1,450.993
bruto plače	92.361	124.662
obstoječa
osn. sredstva	592.132	356.450
investicije	—	2,519.121
obratna sredstva	145.380	515.380
Iz navedenega je jasno razvidno, da se bo predvsem povečal dohodek, ki znaša sedaj okoli milijon
din na osebo, po zgraditvi pa bo znašal 5 milijonov dinarjev.
K temu ekonomskemu in finančnemu napredku bodo pripomogli zlasti ugodni lokacijski prostori in uporaba velikega dela dosedanjih Osnovnih sredstev; investitor pa tudi razpolaga s 145.000.000 din obratnih sredstev ter z 232 izkušenimi delavci in uslužbenci, ki se lahko takoj vključijo v novo proizvodnjo.
Jugoslovanska tekstilna industrija že dalj časa uvaža poliamidne filamente. Z osvojitvijo te proizvodnje bomo s končnimi izdelki lahko popolnoma zadovoljili domače tržišče, višek pa bi lahko tudi izvažali.
Do sedaj je Jugoslavija zaostajala v potrošnji glavnih tekstilmh
surovin daleč za svetovnim in evropskim povprečjem.
Po predvidevanjih pa lahko leta 1970 dosežemo specifično potrošnjo v Zahodni Evropi. V drugi fazi, ki naj bi jo izvedli v letih 1965 do 1970, bi investitor podvojil proizvodnjo filamenta in uvedel proizvodnjo korda in prediva.
Poleg dejstva, da bo nastal v prihodnosti v Mostah nov modemi industrijski center jugoslovanske industrije, pomeni povečano število zaposlenih tudi veliko koncentracijo delovne sile, pri čemer bo podjetje moralo rešiti vrsto vzporednih vprašanj kot so stanovanja, prehrana, skrb za rekreacijo idr. Meščani torej upravičeno pričakujemo izpolnitev zahtevne naloge delovnega kolektiva Kemične tovarne Moste.
Šolska prehrana v naši občini
Svet za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste je na svoji seji dne 17. avgusta t. 1. imenoval občinsko komisijo za šolsko prehrano.
Komisija spremlja in usmerja delo šolskih mlečnih kuhinj- in poslovanje kuhinj v šolskih domovih. Šolske mlečne malice dopolnjujejo domačo prehrano in so najprimernejša pot za dvig hranjenosti naših otrok. Ne trdimo, da niso otroci dobro hranjeni zaradi pomanjkanja hrane, temveč zaradi slabih in neprimernih prehranbenih navad. Analiza prehrane je pokazala, da naša prehrana vsebuje premalo živalskih beljakovin, rudninskih snovi in vitaminov, kar lahko bistveno vpliva na pravilen telesni in duševni razvoj otrok.
Kot primer navajamo, da so bile v 1 mesecu potrošene za malice v naši občini naslednje količine živil:
282 kg mleka v prahu, 8401 mleka, 3966 kg moke, 360 kg sladkorja, 20 kg kakava, 445 kg mesnin, 115 kg marmelade, 1'88’kg sira in surovega masla, 23i kg rito, 2451 sadnega soka .in podotono.
V bodoče je treba pri sestavi jedilnikov še bolj upoštevati potrebe otroškega organizma in primanjkljaj prej navedenih snovi, ter zato v še večji meri trošiti mleko, mlečne izdelke in sadne sokove.
Invalidi za svoj praznik
V počastitev 15. obletnice ustanovitve Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije se je občinski odbor Zveze Ljubljana-Moste skrbno pripravljal na proslavo in organizacijo invalidskega tedna. Posebej za to izvoljeni organizacijski odbor je imel nalogo, pripraviti in organizirati invalidski teden. Ustanovljene so bile komisije, ki naj bi pritegnile čim širši krog članov Zveze k sodelovanju na izletu, akademiji, zabavi in pri športnih prireditvah. Občinski odbor ZWI je dal osnovnim organizacijam napotke, kako naj same organizirajo proslave, izlete, prireditve, obiščejo bolne člane Zveze itd. Za uvod v osrednjo proslavo pa je občinski odbor organiziral izlet v Roe —
bolnišnico Jelendol. Poleg članov Zveze so se izleta udeležili tudi starši sinov, ki so padli v Rogu ali pa se kot ranjenci zdravili v tej bolnišnici. Marsikdo od staršev je tako prvič v življenju videl legendami Rog. v katerem je njegov otrok daroval življenje za svobodo. Življenje in borbe na področju Rgoa je zelo lepo tolmačil tovariš Lojze, ki ga pozna večina partizanov. Ogledali smo si tudi bazo 20, ob povratku pa še Dolenjske Toplice, Novo mesto in Otočec. Izlet je minil v zadovoljstvu in vtisnil nepozabne spomine vsem udeležencem.
Invalidski teden je bil v oktobru od 12. do 27. Najprej so bila na vrsti športna tekmovanja v keglja-
nju, balinanju in streljanju z zračno puško. Invalidi-športoiki so tekmovali s tovariši iz podjetij: SAP, Saturnus, Klej, Izolirka in DŠD Slovan. V kegljanju in streljanju so zmagali invalidi z 241 podrtimi keglji v borbeni skupini 6 tekmovalcev in z855 krogi od 1000 možnih v ekipi 5 tekmovalcev. V balinanju je zmagalo moštvo Saturnusa — invalidi so dosegli drugo mesto. Ekipe, ki so zasedle prva mesta, so dobile lične pokale, za druga mesta pa so bile razdeljene plakete. Tekmovanja so potekala v tovariškem vzdušju in so bile ekipe podjetij prijetno presenečene nad vigranostjo in spretnostjo invalidov — športnikov. Ob zaključku (Nadalj. na 5. str.)
Petkrat tedensko naj bo osnova malice mleko in mlečni izdelki, enkrat tedensko pa sadje ozirema vi-tamizirani sadni sokovi.
V	mesecu oktobru je od skupnega števila 2259 osnovnošolskih otrok prejemalo mlečno malico 2189 otrok. V tem mesecu so torej kuhinje izdale 51.991 obrokov.
Zdravstvena služba vedno znova ugotavlja velik vpliv šolskih kuhinj na zdravje in fizični razvoj naših otrok. S to ugotovitvijo je tudi v zadostni meri ugotovljena koristnost in upravičenost šolskih kuhinj ter materialna pomoč ljudskega odbora tem kuhinjam.
V	tekočem letu je naš občinski ljudski odbor prispeval za kuhinje •štiri milijone dinarjev. Navedena sredstva so se porabila za režijo, kot plača kuharicam, kurivo, razsvetljavo. inventar m podobno. Navedena sredstva so bila tudi porabljena kot razlika k prispevku staršev, ki za svoje otroke ne plačujejo celotnega zneska. V prvih šestih mesecih tega leta je prispevek služil delno tudi za izboljšanje prehrane. V prvih štirih mesecih tega .šolskega leta pa le kot kritje režije, zato je tudi nekoliko padla pestrost malic. Z novim šolskim letom bo ukinjena mednarodna pomoč. ki je doslej znatno prispevala k izboljšanju in cenenosti malic. Zato postopoma prehajamo na ekonomske cene malicam. Komisija za prehrano predlaga občinskemu ljudskemu odboru, da bi še nadalje kril režijske stroške in razliko do polnega prispevka socialno šibkim otrokom, starši pa bi plačali dejansko vrednost malice.
V	varstveno vzgojnih ustanovah kot sta oba šolska domova in otroški vrtec v Zeleni jami prejemajo otroci zaposlenih staršev kosilo v otroškem vrtcu. Hrana za vrtec se pripravlja v kuhinji šolskega doma Vide Pregarčeve in se prenaša v vrtec. Zato ta prehrana ni povsem primerna tako zaradi jedilnika, ki ie prilagojen šolskem otrokom, kakor tudi zaradi prenašanja in včasih pregrevanja hrane. Da bi uredili _ to _ vprašanje smo že ponovno urgirali na odsek za stanovanjske zadeve in izprazni kletne prostore vrtca, katere bi preuredili v ku-binio. Vendar v tem prizadevanju žal še nismo uspeli.
Mira Hladnik
Invalidi za svoj praznik
(Nadalj. s 4. str.)
športnih tekmo vanj je bila v prostorih Kluba prirejena zakuska, kjer so tudi podelali pokale in plakete. Tov. predsednik Peterk Šterk je v kratkem nagovoru poudaril pomen tekmovanj in se zahvalil za udeležbo tako invalidom kot članom podjetij. Tovariši iz podjetij
jaških vojnih invalidih zadovoljivo im ni nihče prikrajšan v svojih pravicah. Vse to pa dokazuje, da člani Zveze zaupajo v svojo organizacijo in da bodo tudi v bodoče prispevali po svojih močeh vedno in povsod, kjer se bo pokazala potreba. Namen občinske Zveze je in bo, zbližati se in skupaj reševati
Posnetek s slavnostne seje občinske organizacije ZVVI
so ob tej priilki brazdi željo za nadaljnje sodelovanje in se zahvalili za pozornost, ki jim je bila posvečena pri tekmovanjih.
V dvorani Titovega doma v Mostah je bila 22. oktobra svečana akademija, na kateri so nastopili poleg pihalne godbe meščanske glasbene šole pod vodstvom tovariša R. Stariča tudi harmonikarski zbor 'm recitatorji. Nastopajoče so invalidi in ostali naši člani toplo pozdravili ter jim dali vse priznanje. V uvodnem govoru je predsednik tov. Peter Sterk poudaril pomen obletnice ZVVI in prikazal doprinos naše občinske organizacije, ki šteje 354 članov in so vsi organizirani. Povedal pa je tudi, da se od tako velikega števila članov v bodoče pričakuje še več, čeprav so napori, ki so jih dali člani v teh letih, že dosedaj kronani z vidnimi uspehi. Člani naše zveze so aktivni v različnih organizacijah in prispevajo svoj delež družbenemu razvoju domovine. Organizacija v občini se je vedno borila tako za zboljšanje materialnega stnmi a posameznikov in za usposabljanje osebnih invalidov za rehabilitacijo za samostojno delo, kot tudi za otroke padlih, da s šolanjem in pomočjo pridobe potrebno kvalifikacijo za samostojno življenje. Istočasno je skrbela organizacija za mirnodobne začasne invalide TBC bolnike, da v primeru prenehanja invalidskih pravne ne bi ostali brez sredstev in poklica. Občinska organizacija je preko osnovnih organizacij finančno in materialno podpirala šibkejše člane, da-iala podporo in omogočala klimatsko zdravljenje potrebnim družinskim upravičencem. S pravnimi nasveti pri pridobivanju invalidskih Pravic posameznikov je mnogo pripomogla. da je lahko upravni organ čimprej izdal potrebno odločbo in nakazal upravičencam inva-beteke prejemke. Tako lahko trdi-too, da je stanje članstva glede invalidske zaščite po zakonu o vo-
probleme vsakega posameznega člana. Akademija je tako v celoti uspela in bo vsem članom ostala v prijetnem spominu.
Za zaključek občinskega invalidskega tedna je bila v prostorih Kluba ZVVI v Malenškov! ulioi slavnostna seja občinskega odbora Zveze. Poleg članov odbora so se seje udeležili zaslužni člani Zveze, ki so za aktivno delo prejeli lične diplome. Podeljenih je bilo 35 diplom. Tovariš predsednrk je spregovoril o pomenu našega praznika in v obSinsIkom merilu prikazal dosedanje delo ter naloge, ki stoje pre dčlani v prihodnosti. Opozoril je budi na mednarodni položaj in na problem hladne vojne, kar vse vsekakor najbolj prizadeva nas invalide, saj smo na1 lastni koži občutili grozote zadnje vojne. Povedal je, da se invalidi pridružujemo vsem svobodomiselnim narodom, ki se bore za aktivno koeksistenco in da bomo še naprej stopali po poteh maršala Tita v boju za trajen mir v svetu. V kratkem je razložil gospodarske razmere v novi Jugoslaviji, graditev materialne osnove naše družbe, kakor tudi razvoj socialističnih odnosov med ljudmi, za kar imajo tudi invalidi precejšnje zaeluge. Pohvalil je posamezne osnovne organizacije, ki so njih člani že pred obletnico organizirali interne proslave, izlete v partizanske kraje, obiskali bolne člane itd., s čemer so pokazale visoko zavest člana ZVVI. Istočasno se je zahvalil političnim organizacijam v občini ter upravnim odborom, ki so vedno kazali razumevanje do Zveze in jo tudi materialno podprli. Tov. predsednik je zaključil svoj nagovor, naj nam bodo doseženi spodbuda za nadaljnje delo pri graditvi socialistične domovine. Seji so prisostvovali tudi pred-stavnik upravnega odbora občine in okraja, predstavnik OO ZVVI Ljubljana in zastopniki občinskih .političnih organizacij. Po razdelitvi diplom je bila zakuska.
Obč. organizacija ZVVI Ljub-Ijana-Moste šteje 354 članov, ki so vključeni v pet osnovnih organizacij. Osebni invalidi so razdeljeni takole: 84 članov je iz NOV, 16 iz b. AO vojske, 6 pa je mirodob-nih. Družinski člani pa so: 104 je vdov iz NOV, 106 staršev iz NOV, II otrok padlih borcev in 27 vdov iz b. AO vojske. Člani naše organizacije so vsi zgoraj omenjeni. Na terenu so vključeni najmanj še v eno izmed masovnih organizacij ter
se aktivno udeležujejo družbenopolitičnega dela na svojem terenu in občini. Precej članov naše Zveze je v odborih omenjenih organizacij.
Glede na vse to lahko trdimo, da je občinskemu odboru ZVVI Ljub-Ijana-Moste uspelo dostojno proslaviti 15. obletnico naše organizacije in da bo v bodočem svojem delu lahko dosegala prav tako lepe uspehe.
Kos Leopold
Tovarišica Starihova se je poslovila od nas
Več let skupnega dela ljudi združuje v tesno povezano celoto. Takrat nihče ne misli na to, da ba nekoč prišel tudi dan slovesa. Včasih pride ta trenutek teko nenadoma, da se g:>. človek komaj zaveda. Taka smo tudi mi občutili slovo od tov. Zore Starihove.
Menda v vsej naši občini ni človeka, ki bi se je ne spominjal, vsaj tisti, ki so kakorkoli živel! s šolo. Vsi, ki smo z njo najtesneje sodelovali. jo bomo ohranili v lepem spominu. Zakaj? Bila je osebnost. Mnogo je ljudi, osebnosti" pa ne tako veliko. Tako sta jo napravila njena nesebična požrtvovalnost in neizmerna pravičnost. Ko mislimo nanjo. jo najprej spoznamo v času najtežjih preizkušenj slovenskega naroda, v času NOB. Takrat Zora n. premišljala, kaj ji v tem tež-
znala trti nesebično med vojno, je znala biti tudi tedaj, kajti med primorskimi otroki je pustila košček svojega srca.
Nekega dne pa je tudi zanjo naročil dan, ko je lahko znova zaživela v Ljubljani. Leta 1952 so jo Moščani spet lahko pozdravili v svoj! sredi. Tudi tokrat je Zora dokazala, da jih ne more razočarati. Bila je vzorna učiteljica, ki je znala zaživeti s svojimi otroki. Končno jo srečamo kot pomočnico upravitelja Osnovne šole Vide Pregarče-ve. Tu je Zora dokazala, da je šola njen drugi dom. tu si jo lahko dobil ob vsakem času — zgodaj zjutraj in pozno zvečer.
Veliko je ljudi, ki delajo, toda vsem delo ne uspe tako, kot je Zori. Znala je biti stroga, a tudi veselo nasmejana, skratka človek.
Tov. Starihova v družbi z ravnateljem tov. Trobišem in predsednikom
šolskega odbora
kem času utegne škodovati, temveč je nesebično krenila na pot žene — revolucionarke, ki jo je končno pripeljala v koncentracijska taborišča. — Vojne je bilo sicer konec, Zorinega dela pa še ne. Izmučena in polna domotožja je znova sledila klicu domovine. Tokrat io ie vabila slovenska Primorska — Trst ki je željno čakala na prve slovenske besede v šolah. Kot je
na katerega si se lahko zanesel. Zal danes takih ljudi še ni veliko, čeprav želimo, da bi jih bilo čim več.
Se marsikaj bi lahko napisali o njej, nikoli vsega, kajti za delo, ki ga je opravila, je včasih beseda premalo. Ko odhaja v zasluženi pokoj, ji vsi želimo prijeten oddih in ji obljubljamo, da se je bomo vedno radi spominjali.
Uredništvo
Meščanske
skupnosti
česfiia ob Dnevu Republike 29. novembru vsem bralcem in sodelavcem
Slovanovi rokometaši na pravilni poti
V nedeljo 13. novembra je bilo z zadnjim žviŽRom sodnika zaostale tekme republiške rokometne lige Slovan:Odred (končala se je s tesno zmago Odreda 16:14, prvi polčas 9:10), uradno končano prvenstveno tekmovanje v rokometu v letu 1960. V vrtincu številnih tekem in zagrizenih borb za točke in gole, ki so veljale za razvrstitev v republiških ligah, sta sodelovali moška in ženska ekipa RK Slovan. Obe moštvi sta zastavili vse svoje sposobnosti in vso svojo voljo za čimboljšo razvrstitev na tekmovalni razpredelnici. Uspeh ni izostal. Proti pričakovanju je moška vrsta zasedla v jesenskem delu sezone 1960-61 tretje, ženska pa drugo mesto.
V 1. 1960 so rokometaši Slovana prehodili naporno pot. Kot prvak republike za tekmovalno sezono 1969-60 je ženska ekipa med drugim sodelovala v Huzl«i junija letos v kvalifikacijskem tekmovanju za uvrstitev v zvezno ligo. medtem ko je moška ekipa resno posegria v odločilne spopaed za čimtboljišo razvrstitev na tekmovalni lestvici.
Slovan ima v svojih vrstah šest moštev, v katerih je včlanjen ih 88 fantov in deklet. Strokovne vadbe vodijo šitri trenerji, pri delu pa jim pomagajo tudi aktivni igralci. V klubskih vrstah se močno čuti pomanjkanje odbornikov. V zvezi e tem in pa glede na številne dosedanje uspehe, težave in nevšečnosti smo popravili maloštevilne odbornike in trenerje RK Slovan za nekaj besed v zvezi z delovanjem kluba.
Predsednik kluba tov. ing. Radi-savljevič: »Mali rokomet ie raz-
pa je mali rglkomet pustil za seboj tudi številne vrzeli. Gre predvsem za počasen .in maloštevilen dotok odbornikov, ki jih v lastnih vrstah močno pogrešamo. Pionirji lin mladinci. ki so že pred leti začeli .igrati mali rokemet. ga igrajo še danes kot člani in ga bodo igrali še nekaj let. Ko pa bodo prenehali igrati, se bodo morda vključili v trenerske in sodniške vrste, nekaj pa jih bo verjetno delalo v klubu kot odborniki. Do tega časa pa bedo vrste odbornikov v našem klubu razreda Cene; to bo hromilo hitrejšo rast kluba. Menim, da bi morali zainteresirati vse tiste, ki bi lahko kakorkoli pomagali pri delu v našem klubu, saj je dosedanje delo slonelo le na trenerjih in na dveh odbornikih.
Glede razvrstitve naših moštev na lestvicah smo lahko več kot zadovoljni, le od ženske ekipe smo zanesljivo pričakovali osvojitev prvega mesta. Za nadaljnjo rast klu-
Kozmanova in Štukljeva sodita med najboljše igralke v Sloveniji
meroma mlada športna panoga, ki je zaradi svoje dinamičnosti, manjšega igrišča, mikavnosti in drugih pozitivnih lastnosti kaj hitro osvojila šolsko mladino. Razumljivo je, da je iz mn Mičnosti hitro naraščala kakovost. To lahko občutimo v lastnih vrstah, kjer so naši mladi fantje in dekleta z marljivim delom in vestnimi pripravami v kratkem času dosegli zavidljivo kakovostno raven. Kot mlada športna panoga
ba je nujna povezava s Selškimi športnimi društvi, v katera bomo pošiljala naše trenerje in vaditelje, ki bodo mlade dijake usmerjali v .skrivnosti’ malega rokometa. V naših vrstah nimamo namreč pionirjev in prav zaradi tega je treba navezati trdnejše stike z dijaki po šolah, koder bomo lahko na množični osnovi črpali kakovostne mladince in bodoče člane za naš klub. S takim načinom dela pa bi po-
sredno vplivali tudii na vzgojo bodočih odbornikov in gledalcev.
Odncs društvene uprave do rokometnega kluba je pozitiven. De-eižl ni smo vsestranske pozornosti in materialne podpore, ki v glavnem
niči bomo začeli takoj, verjetno pa bomo sodelovali v »zimski ligi«, ki jo bo organizirala »Športna stava« iz Beograda in v katero bodo vključena boljša rokometna moštva na relaciji Beograd-Zagreb-Ljublijana.
Moška ekipa RK Slovana. Na skrajni levi trener tov. Čcšnovar
zadostuje za nemoteno udeležbo v rednih prvenstvenih tekmovanjih. Tudi odnosi do drugih klubov so tovariški.«
Tehnični vodja kluba tovariš Bogdan Sturm: »Glede discipline v
klubskih vrstah, zlasti v moški ekipi, smo v glavnem zadovoljni. Kar zadeva kakovostno rast našega kluba. lahko pričakujemo, da bomo v bodoče imeli večje uspehe, če bomo naše delo zasnovah na širši osnovii. če bomo imeli kvalitetnejše rekvizite (žoge in podobno) in če bomo dobili potrebne naprave na igrišču (razsvetljava in pomočno igrišče). Številne druge nevšečnosti, s katerimi se od časa do časa srečujemo v težnji za dvig kakovosti rokometa pri našem klubu, bomo
To bi bila ugodna priložnost da bi naši fantje pridobili nekaj več izkušenj, kar ie važen pogoj za nadaljnje napredovanje. Pričakujem, da bomo tudi v pomladanskem delu prvenstvenega tekmovanja dosegli enak uspeh kot v jesenskem.«
Trener ženske ekipe tov. Marjan Zaplatil: »V klubu delam že nekaj let in skupaj z ostalim članstvom delim prijetne ure številnih uspehov posameznih moštev. Prijetno je doživljati vidno rast posameznega člana našega kluba, ki iz pionirja in pionirke prerašča v mladinca in mladinko ter člana in članico, pri tem pa tudi vedno napreduje v kakovosti. To je največja spodbuda trenerju za nadaljnje delo. za iskanje novih poti k večjim
LESTVICA MOŠKE LIGE
Odred	9	8	0	i	232:151	16
Rudar	9	7	0	2	147:114	14
SLOVAN	9	6	0	3	155:133	12
Krim	9	1	2	3	140:107	10
Mladost	9	5	0	4	157:167	10
Branik	9	4	1	4	171:157	9
Kovinar	9	4	0	5	117:141	8
Brežice	9	3	1	5	137:170	7
Svoboda	9	2	0	7	131:190	4
Olimpija	9	0	0	9	94:180	0
LESTVICA		ZENSKE			LIGE	
Drava	7	7	0	0	63:25	14
SLOVAN	7	6	0	1	46:29	12
Svoboda	7	5	0	2	52:32	10
Črnomelj	7	3	1	3	37:41	7
Koper	7	2	2	3	46:38	6
Mladost	7	2	0	5	54:37	4
Rudar	7	1	0	6	20:66	2
Storžič	7	0	1	6	26:63	1
sproti odpravljali ter tako skušali ustvariti vzoren kolektiv. Na koncu lahko omenim, da je moška ekipa dosegla letos svoj največji uspeh, za kar ima največ zaslug trener tega moštva tov. Cešnovar. Očitno je, da nas je ženska ekipa tokrat razočarala - njene zmogljivosti so večje, kot so izkazane na razpredelnici.«
Trener moške ekipe tov. Češno-var: »Resnost naših fantov na rodnih treningih, na tekmah in pri ostalem klubskem delu je veliko jamstvo, da bomo tudi v bodoče dosegali uspehe. Z udeležbo na treningih sem zadovoljen, z uspehom v tekočem tekmovanju pa še posebej. Z zimsko vadbo v telovad-
uspehom kluba kot celote. V jesenskem delu tekočega prvenstva so dekleta v prvem srečanju zaigrala precej slabše kot sicer, nato pa so se popravila. Ob zaključku prvenstvenega tekmovanja zanesljivo pričakujem osvojitev prvega mesta, nato pa se bomo resno pripravljali tudi za kvalifikacijsko tekmovanje.«
Tako torej menita oba odbornika in dva trenerja RK Slovan. Nedvomno so še druge težave, ki pa jih bodo sami rešili. Iz izjav izzve. neva velik optimizem, velika napoved za še bolj organizirano delo v klubu, za vidnejšo kakovostno rast itd. Da bi razumeli dosedanje (Nadalj. na 7. str.)
Skupni sestanek odbora RK Slovan s trenerjem in kapetanoma moške in ženske ekipe. Z leve proti desni: Janez Virk, teh. v. Sturm Bogdan, trener Cešnovar, predsednik RK Radisavljevič in Marjana Rotar
SLOVANOVI ROKOMETAŠI
na pravilni poti
(Nadalj. s 6. str.)
delo An rast kluba, naj omenimo še tode: Pri Slovanu so začeli 1. 1949 igrati veliki rokomet, 1. 1952 pa je klub prenehal delovati. Sele v sezoni 1955-56 je klub ponovno zaživel, tokrat pa so začeli igrati mali rokomet. Začelo se je v najnižjem razredu _— v okrajni ligi, kjer so dekleta in fantje osvojili v svojih skupinah drugo mesto in se uvrstili v consko ligo. V tej ligi je bila mo. ška ekipa četrta, ženska pa druga in sta se obe uvrstili v republiško ligo. V republiški ligi so dekleta predlanskim osvojila šesto, lansko leto prvo. letos so trenutno druge, moški pa so bili predlanskim sedmi, lansko leto šesti, letos pa tretji. Tekoče prvenstvo je potekalo v znamenju vidnega vzpona moške ter slabšega starta ženske ekipe. Na tekmovalnih razpredelnicah je moči videti prizadevanje obeh vrst.
Na koncu naj omenimo še nekaj
imen zasluženih rokometašev Slovana. Rotarjeva, Stokljeva, Me-gličeva, Anderlelova, Rozmanova in druge igrajo mali rokomet pri Slovanu od svojih malih nog, enako tudi fantje Kampjut, Štrukelj, Virk, Pirc An druga. Nadarjeni vratar prvega moštva Albreht je predlanskim prestopil v najlboijiši slovenski rokometni klub ljubljanski Odred in tam nastopa z velikim uspehom. Eden najzaslužnejših, ki je vložil v RK Slovan mnogo truda, sposobnosti in iznajdljivosti, ki je bil v začetnih korakih kluba hkrati vzgojitelj in igralec, tehnični vodja in odbornik, je nedvomno sedanji tehnični vodja kluba Bogdan Šturm. Delal je povsod in ob vsakem času. zaradi njegove nesebičnosti pri delu pa je kljub hitro preraščal iz majhnega, kolektiva v vzorno organizacijo. V današnjih pogojih je vsekakor .laže delati, saj je klubsko delo v celoti postavljeno na trdnejše temelje.
3 vprašanja dvema kapetanoma
v je
Kje so vzroki uspeha moške in Kdo se je najbolj izkazal kje vzroki neuspeha ženske ekipe senskem delu? v tekočem prvenstvu?	VIRK: »Vsi fantje so se tru
dili, med najzaslužnejše pa sodijo JANEZ VIRK, kapetan moške Djuraki, Bogataj, Pirc ter od mlaj ekipe: »Letošnji uspeh je posledica Golja, Artenjak in drugi.« dolgoletnih in sistematičnih pripra . KOTAR: »Menim, da ima naj v. ki smo jih začeli s trenerjem ve* ?aslug za osvojeno drugo mesto Zaplatilom, dokončno pa izobliko naš trener Zaplati!, Ukrenil je vse vali s Češnovarjem Sedanji trener Potrebno, da bi obdržal enotnost je spretno združil vse razpoložljive "'loS»tva' kar ie bil° ^ujno glede sile in sposobnosti igralcev in mo- cjoi^et0mCnjeno neresnc,st nekaterih štvo je predstavljalo dobro priprav ti en o celoto. Uspehi so zato bili tako rekoč po sebi razumljivi.«
MARJANA ROTAR, kapetan
Katero mesto bo ekipa Slovana osvojila na koncu prvenstva?
VIRK: »Ce bomo med zimski
ženske ekipe: »Za naše moštvo .i« ''igralce^1 se*3bomo obdržali M drugo mesto precejšnji neuspeh. V tretjem mestu.« zroki neuspeha so predvsem v ne- ROTAR: »Osvojitev prvega m resnosti nekaterih deklet, ki niso esta je odvisna od več faktorjev, redno hodile na treninge in jih je najvažnejša pa sta temeljite zim bilo treba prositi tudi za nastope.« ske. priprave in resnost deklet.«
Srednješolsko rokometno prvenstvo
Športno društvo VI. gimnazije Sloga se je udeležilo srednješolskega rokometnega prvenstva. Žreb nas je uvrstil v drugo skupino, v kateri so bila še štiri društva. V predtekmovanju smo s hitro in ostro igro premagali vse nasprotnike. Uvrstili smo se v finale; tam pa smo se srečali z ekipo II. gimnazije, prvakom prve skupine.
Z drugo gimnazijo smo ‘se pomerili v deževnem vremenu na rokometnem igrišču v Tivoliju. Moker teren in spolzka žoga sta zalo vpli-
v
vala na dogodke na igrišču. Naše moštvo je bilo tehnično boljše /toda pri streljanju na gol nismo imeli sreče. Vratar II. gimnazije ie nekajkrat odločno posredoval in tako rešil svoje moštvo poraza. Ce bi uspeli realizirati vse tri dosojene sedemmetrovke v našo korist bi lahko zmagali, vednar je tuldi drugo mesto vel:k uspeh v tako močni konkurenci. Tekmo smo. izgubili s tesnim rezultatom 7:5 v korist II. gimnazije.
Športne novice
■ oioacsaoicDio
9 Občni zbor šolskega športnega društva je bil 14. X. 1960.
0 DŠD Slovan je razpisal tekmovanje za srednješoske aktive v košarki, rokometu, malem nogometu in atletiki.
0 V treh klubih DŠD Slovan deluje skupno 14 trenerjev in vaditeljev.
0 V DŠD Slovan so včlanjeni 4 klubi — rokometni, košarkarski, nogometni in kegljaški. Vsi ti klubi tekmujejo z 18 moštvi, včlanjenih pa je 120 članov, 83 mladincev, 22 pionirjev, 28 članic in 42 mladink.
H Pred nedavnim je bil skupni sestanek Sveta za telesno vzgojo in Občinske zveze za telesno vzgojo v Mostah. Na sestanku so razpravljali o številnih problemih telesne vzgoje v občini.
0 Občinski sindikalni svet Ljubljana-Moste je organiziral številna športna tekmovanja v počastitev Dneva Republike. V nogometu tekmuje 7 moštev, v odbojki 7, kegljanju 9, šahu 12, namiznem tenisu 10. Sodeluje skupaj 16 podjetij s 424 tekmovalci.
■ Uprava športnega parka Kodeljevo predvideva izgradnjo vsestransko uporabnega igrišča, na-ka eretn bodo lahko igrali košarko, odbojko, mali rokomet in mali nogomet. V zimskih mesecih bi lahko ta prostor pripravili drsalcem za drsanje na letu. To je vsekakor redkost, ki bi jo lahko posnemala tudi druga društva.
PD Konec oktobra je bilo ustanovljeno na VI. gimnaziji v Mostah novo šolsko športno društvo Sloga.
Ustanovni občni zbor LT
27. oktobra je bil v sejni dvorani ObLO Ljubljama-Moste ustanovni občni zbor Ljudške tehnike za našo občino.
Predstavnik iniciativnega odibora je najprej poročal o že izvršenem
Med razpravo so diskutan/ti poročali o delovanju več društev oz. klubov Ljudske tehnike, ki že obstojajo v meščanski občini. Nekateri so imeli že prav lepe uspehe. Med najaktivnejšimi je avto-moto
V diskusiji je sodeloval tudi sekretar Obč. komiteja tovariš Puhar
delu, nato pa podrobno nanizal naloge, ki stoje pred novim o-dborom oziroma pred celotnim društvom.
Program predvideva organizacijo in razvoj tehnične kulture povsod, kjer je to mogoče. V društvih, klubih ali krožkih bi organizirali politično dejavnost na vseh področjih tehnike, primerna strokovna predavanja in seminarje pa bi to dejavnost tudi teoretično dopolnjevala ter poglabljala. Posebna skrb naj bi veljala tehnični vzgoji naše mladine.
sekcija, ki bo postala že letos samostojno društvo. Seveda nastajajo tudi težave: treba je poiskati primerna sredstva za uspešen razvoj, nastaja vprašanje prostorov itd.
Novi odbor čakajo torej važne in odgovorne naloge! Kos jim bo s pomočjo vsega članstva, z mobilizacijo občinske skupnosti in predvsem s svojo iznajdljivostjo m delavnostjo.
B.
Dolga je bila pot
Veliko obmorsko mesto ... Ulice so bile mračne in puste. Le tu in tam je svetila luč. Pesem brzostrelk in ipušlk je nemadno spremenila svojo jekleno&t in surovost. Nič več po načrtu. Igriva in razposajena, kot da se hoče oddahniti od krvavega dela je pisala svojo svinčeno pot kot rdeč žarek v temno nebo. Marsikdo je s strahom in z grozo spraševal: »Kaii je? Se ne bo konca? Spet boj?« Ne, ne, ta pesem je naznanjala konec. Zato so bili streli pušk In brzostrelk brez načrta in razposajeni. Zelja vseh je bila tako močna, da so hoteli izkričati v temno noč z žarečimi žarki: »K o n e c«!
* *
Konec ... Kriki, pehanje napol nagih in sestradanih teles se je gnetlo skozi vrata barak. Nosila jih je nevidna mdč. ven, pod zvezdnato nebo v... Kam? Nihče ni vprašal kam, le ven, svobodno ven, brez ostrih, brezčutnih ukazov z biči in laježev psov. Radost jih je silila v smeh in jok: »Ziv v svobodi!«
Klečal, je in solze so mu polzele po uvelem licu. Iz prs se mu je izvijal stok. Tokrat stok mladega srca, ki je prekipeval. Ni slišal 'krika množice, ni videl rešitelja, ni slišal udarce sekir po bodeči ogradi, ki jim je toliko let zapirala pot. Bil je preslab in utrujen. V to mlado klečeče telo se je bila prikradla zahrbtna bolezen. Vendar misel na konec trpljenja in osvobojeni dom, mu je dvigala moči. »Domov, domov, čimprej domov!« * *
Skrivoma je ogledoval nizke in lahke čevlje kot takrat, ko mu jih je oče kupil za novo leto. Popravljal si je obleko, ker mu je ohlapno visela na telesu. Ni se mogel privaditi, da mu vojaški opasač ne stiska več pasu. Posilil ga je smeh, ko se je zalotil, da mu roke nerodno opletajo. Kam bi z njimi? Kam bi? ... Kakšen utrinek. Poglobil se je v misli: »Kaj sedaj? Odpustili so me iz vojske. Nisem več potreben. Čudno.« Oko mu je zajelo ulico in ljudi. Korak mu je postal trdnejši in hitrejši. »Ne, ne, kje pa. Saj vem. Se ni konec. Samo drugače ...«
* *
Topel dom...
Radost materinega pogleda je kalila skrb. Opazil je to. Odmikal je obraz in skušal zapeti kot nekoč. Glas ni bil trden. Čutil je, da laže njej in sebi.
Dopoldne mu je pri prostovoljnem delu bilo slabo. Zavedel se je, ko mu je tovariš s skrbjo ponujal
okrepčila. Vendar ni mogel on, ki je po kapitulaciji Jugoslavije med prvimi na svojem terenu vodil akcije prav z njim, drugače mu odgovoriti kot: »Nič ni, to je samo tako prišlo. Hvala.«
Prej še ni čutil take tesnobe v prsih. Zakaj to? in ravno zdaj, ko je potrebna pomoč slehernega.
Naslednji dan so ga odpeljali v bolnico.
* *
Po predavanjih na fakulteti je vodil sestanek terenskega odbora. Zvečer je sodeloval v razpravi pri masovnem sestanku. Pozabil ie na vprašanje, kaj zdaj. Tok množic in kopica načrtov za delo so ga vsega prevzeli. Nad vsemi je bdela mbel na bližajoče volitve. Te morajo kronati pot začetne borbe za osvoboditev. Razen posameznikov, ki so skrivaj upali, da je slučajen neljub privid, so ljudje kot živa reka strnili svoje želje v en sam utrip. Zdelo se mu je. da je ves narod velika zadruga, kjer vsak po svoji poti in močeh žrtvuje sebe za skupno skrb.
Določili so ga v volilno komisijo.
* *
Se tri dni do volitev.
Nestrpnost so brali tudi v njegovih upadlih očeh. Na vprašanja so mu morali odgovarjati, kar se da živo in nazorno. Zdaj ta, zdaj oni, z zadržanim jokom. Vedeli so, da j eto njegov zadnji utrip. Misel na dom mu je splahnela, ostala je le misel, njemu najbolj živa in trdna, misel o velikem domu, ki mu je zrasla v času njegove loorbe in trpljenja. Drhteča roka je iskala oporo. Dvignil se je visoko nad blazino in z drhtečim glasom zavpil: »Živio Tito!«
Teža telesa je obležala na rokah očeta, matere in sestre.
* *
Kup volilnih listkov se je pred njim nižal, ko je z napetostjo prešteval glasove. Nenehoma so prihajala poročila iz drugih terenov in volišč. Povsod radostne vesti. Na ulici se je oglašala pesem. Skupine ljudi so nestrpno izpraševale o izidu volitev. Dvom jim ni bil v mislih. le nestrpnost. Stopil je na ulico, vključil se v krog plesalcev, ki so si s pesnijo »O Titu« dajali ritem plesu. Pel je na glas, v duši pa mu je sijala misel na republiko,
zmago in lepše življenje.
* *
Ta dan mi je močno ostal v spominu, ker je bil lep, čeprav je nosil tudi pekočo bol v sebi.
Dana Va.ič
Združeno podjetje TEOL-OLJARNA
tovarna pomožnih sredstev, sintetskih pralnih surovin in jedilnih olj. — Ljubljana, Zaloška 54
čestita ob 29. novembru, Dnevu republike
Nudimo po najugodnejših cenah svoje kvalitetne in standardne proizvode, s leaterimi smo osvojili tržišče po vsej naši državi.
Proizvajamo in nudimo vse vrste tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev-kemikalij,, osnovne surovine za proizvodnjo detergentov, medicinalno in tehnično laneno in ricinusovo olje, laneno beljeno olje, Dericin in emulzijsko pasto, lanene in ricinusove pogače ter ricinusove fimeže.
Za kvaliteto naših izdelkov jamčijo naši modemi laboratoriji v katerih svoje izdelke sproti kontroliramo.
Za vsa pojasnila, za brezplačne vzorce, cenike in prospekte se obračajte na komercialni oddelek tovarne ,
Ponosni na dosežene uspehe, sadove zavestnih prizadevanj, in zavedajoč se velikih nadaljnjih nalog, ki jih bomo z nezmanjšanim zanosom še nadalje nesebično izpolnjevali, izražamo
OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE
vsem delovnim kolektivom in drugim delovnim ljudem prisrčne čestitke in najlepše želje v korist naše socialistične skupnosti
tovarna
SATURNUS
Kovinske embalaže, Ljubljana
Združeno podjetje
TEOL-OLJARNA
Ljubljana
INDOS
industrija obdelovalnih strojev, Ljubljana
TOTRA
Ljubljana, Zg. Hrušica 14
JAVNA SKLADIŠČA
Šmartinska cesta 152 a
SATURNUS
TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE - LJUBLJANA-MOSTE, Ob železnici IG — Tel. 33-66S — Žiro rač. pri NB 600-11 1-601 — Br/ojav: Saturnus Ljubljana
Proizvaja:
Raznovrstno pločevinasto embalažo za prehranbeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine — Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce itd. — Dele za avtomobile in bicikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avtoogledala, žaromete, zvonce _ in zgo-ščevalke za bicikle — Elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje — Litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice
SLOVENIJALES
podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov
Ljubljana, Beethovnova 11
TEL. 23-931-40 TELEX: 03-112
čestita vsem delovnim ljudem o5 29. novembru
Izdaja ObO SZDL Ljubljana-Moste. — List izhaja mesečno. — Odgovorni urednik Stefan Trobiš. — Tlaka CZP »Kočevski tisk« Kočevje