PoKnlns plačana « gotovini. Leto. VI, žt. 2SQ. V Ljubljani, v e^efa§c 17, novembra 1922. Posem, St. 1 Pln, hipiej Glasil® Sogia§isfic»® stranke Jys®s§awif@9 LUKA PAVICEVIC, Belgrad: * Principi v kos! . . . Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št ll.y59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. V Ljubljani bodo 3. decembra 1.1. občinske volitve. Zdi se. da se za volitve b°lj zanimajo politične grupe kakor prebivalstvo. Brezbrižnosti ljubljanskega bfoletariata do izida volitev gredo najbolj na roko oni. ki so hoteli zbuditi žabje največ zanimanja: zarjani, komunisti bi klerikalci. Da to pojasnimo: v Ljubljani je demokratska stranka najmočnejša, če bi bri občinskih volitvah nastopila vsaka franka samostojno bi demokrati gotovo dobili relativno večino glasov in s tem tudi večino v občinskem odboru. Vse ostale stranke bi dobile samo po nekaj bobornikov in bi se morale zadovoljiti z vmg° opozicije. Gre pa za oblast v občin-ski »nravi! V dosego zmage nad demokrati se ostale stranke in grupe vežejo (koalira-jO'. Najresnejši nasprotnik demokratov je °aliclia med zarjani. komunisti in kleri-9'ci. Torei tri grupe, ki računajo na gla-ove delavstva. Radi tega vidimo na eni » >sti kandidatni listi; Periča. Tokana, VjOlešmka, Mihevca, komuniste Klemen-~}ca. Lemeža in Makuca s klerikalcem Gosarjem in drugimi. Rekli smo da ima ta koalicija za cilj oblast. Dokažimo! Kakor v ostali, imajo tudi v občinski politiki socialisti, komunisti in klerikalci svoje posebne in nespravljive programe. Svoi program more vsaka od teh treh grup izvesti samo te- flQl _ 1 i. ... Nesrečna načela!. Oblast — četudi deljena — je slajša od yas — pojdite v koš!... Vendar pa nastopi v uteho delavstvu ena delavska socialistična stranka samostojno pri občinskih volitvah — t. j. naša stranka, ki jo zastopa »Naprej«. In če bo imela močnejše nasprotnike, t. j. demo-i krate zaiednščarje in zarjansko-komuni-stično-klerikalno koalicijo, ne bo samo »Naprejevcem«, temveč vsemu razredno zavednemu proletariatu Slovenije v čast, da se ie vendar našla proletarska stranka ki ceni višje svoj program, svoja načela in svoio samostojnost kakor oblast, četudi je ta sladka, pa — minljiva. F. U. Poglavje o taktu. Jaz nisem pristaš brezpogojne iavne politike in menim, da eksistirajo vprašanja, o katerih morajo razpravljati odgovorni činitelji vsake resne stranke pri zaprtih vratih. V zadnjem času pa smo proti temu principu toliko grešili, da je zdaj že vse eno in da je postalo potrebno, da spregovorimo na vseh straneh jasno in brez ozirov. »Naprej« naj nam že enkrat neha pisati o nagradarjili, bivših sodrugih in drugih in'podobnih zgodbah, ki gotovo ne osredotočujejo duhov na idejne borbe. Tudi ako je bilo o tem res potrebno pisati — sedaj imamo tega več nego dovolj! Celo dobre jedi se človeku priskutijo, ako jih nosijo kuharice, ki nimajo smisla za okus, vsak dan na novo pre- pokrajinski odbor in na pokrajinski kongres. Naj radi tega nihče ne misli, da nimam smisla za idejno stran borbe, ki se je v, stranki zadnje leto bojevala in menda dobojevala. Če bi bil za vse to sklep, kakor mnogi, bi moral iti tisto pot, kakor oni. Tako pa se tudi meni zdi, da je bila stranka zadnje leto, ko se je borila v obupni borbi sama s seboj, iskajoč ideje socializma, ki je bila zatemnela v plehkem oportunizmu, v frivolni laži in v po-grešeni kalkulaciji pa bodisi da je tipala za njo s še tako nerodnimi koraki, neprimerno večja kakor takrat, ko je uživala baje splošen ugled. Prijatelji, fanatiki ideje, ki ste postali še le zadnje leto prav mogoči v stranki, jaz vem, da odtehta vaš fanatizem in seme, ki sta ga vsejali, sto ugledov — in se ne obračam proti temu, kar ste to leto po pravici tako često po- grete na mizo. A če mislimo, da ni taktno pisati o ljudeh, ki so s stranko sklenili svoje ra- udarjali: čune, pa moramo reči, da je vrhunec . ma_uiei j co-ank-P m Ucta breztaktnosti, ako niti aktivno članstvo “a zmagujejo le tiste stranke m tista . oa,uu iv- ne ščiti več pred javnimi napadi v glav- Spanja, ki vedo, ka h0Jej0’ . . , ,V, ce Je na vladi v opoziciji pa samo nem strankinem časopisu, posebno če da zmagujejo le lIsta gibanja in toliko, v kolikor ima moč. da vladajočo piše take napade mlad neizkušen dečko, tiste stranke, ki se podrejajo sklepom m grupo prisili, da pristane na njene pred- ki bi se mu nekoliko pietete pred sivimi J'h izvršujejo, IO£e. lasmi in pred bogato, v socialističnem da srno proletarska stranka, ki mora Ker ima vsaka teh treh strank svoj. gibanju pridobljeno življensko skušnjo meno politiko narekovati razredni inte- drugi stranki popolnoma nasproten komu- prav lepo podalo. res proletarcev: nalni program, pa se združujejo, pomeni Tu mislim na članek v sobotni ste- da so intelektualci tudi za tako to da so se morale že v naprej odreči iz- vilki »Napreja«, kjer piše sodrug A. L. v stranko nujno potrebna vez, da pa ob« ■Vedbi svoiega programa. O tem ne more tistem tonu, v kojem govori o raznih st0;a Vedna nevarnost, da izgube boljše biti nikakega dvoma! bivših sodrugih, tuch o predsedniku De- situirani intelektualci duševno kontinu- Mi razumemo volilne kompromise pri lavske zbornice s. Čobalu, ki ga je nje- ite(;0 s proletariatom in da zavedejo gi Parlamentarnih volitvah. Radi zaščite 2°v smisel za stranko in organizacijo, *-------------------------------------- >- *- ---- ■ vkljub temu. da se s sedanjim vodstvom stranke često ne strinja, vendarle varoval, da bi kazal svojo opozicijo v stranki na enako destruktiven način, kakor smo ga doživeli v žalostnih drugih primerih. Stranka, ki je baje vodilna stranka zgoraj omenjene vrhovne delavske reprezentance, je dolžna drugače čuvati vuiuvaa. Kaai zascue glasov manjšine, da ne padejo v žrelo ve-C1ni; sklepamo kompromise, vendar pa so jfvr§enih volitvah vsi izvoljeni rešeni vseh vezi in vsak. ki je izvoljen, gre v svojo stranko in dela ž njo samostojno. /e bo ljubljanska koalicija zmagala, to ne **> mogoče: če pride do oblasti, mora ostati v koaliciji tudi naprej. Kak bo rezultat te koalicije? Odgovor je priprost: v vsakem slučaju slab! Ako koalicija zmaga, pomeni to odpoved banje na stranska, le njihovi mentaliteti odgovarjajoča pota. Da ste dali v progresivnem davku, ki ste ga zadnje leto toliko poudarjali, dve lepi, za gibanje velevažni ideji: Misel, da je treba vsaditi programatično načelo ekonomske enakosti in njej odgovarjajočih večjih žrtev pri večjih dohod- avtoriteto tistega, _ ki ga. ie .postavila M “g reprezentanci na čelo, zlasti, ako ni za krivil nič drugega, nego to, da ni,vedno *t tep«. a,to.cena in dvakrat ničvred- istih misli, kakor sodrug A. L. jastnega programa in strankinih načel, strankn tpVn Ce pa na fraza, in kaj je težka resnica. alt- T — ----------- :** ”., —v »uaiiKa tega ne razume in ne zna, kako Misel, da je tieba tega preizkusnega “Ko ostane v manjšim — korumpiranje naj zahteva da naj ima njen reprezen- kamna zlasti pri ekonomsko jačjih, da se vohicev in zgubo vere v moč lastne tant pri nasprotnikih tisti ugled, ki ga varujemo prevar m samoprevar-. ranke- mora imeti, in sicer ne v svojem intere- In kakor ljubim ogenj mladine ter, su, ampak v interesu gibanja? . svež naskok novih ljudi in bi mu v nor-To so vprašanja, o katerih podajam malnih časih nikdar ne odrekal polne * Glavni tajnik GRSJ in član glavnega odbora SSJ v Belgradu. javni apel na pokrajinsko načelstvo, na možnosti udejstvovanja, sem vendar za ♦o, 'da Ima starejša Izkušnja v kritičnih časih vselej pravico, da sama odloča o usodi gibanja. Poizkusni člani v organizacijskem statutu lahko ostanejo. Mariborčani so to v svojem Statutu črtali, ker se ne zavedajo dovolj živo, da ideia enakosti ne more imeti tega pomena, da bi morali dajati na viharnem morju krmilo ladje, ki je bila s trudom dograjena in ki nam je draga, v roke otrokom, ki nimajo še krmarske šole za seboj. Kjer pa ni nevarnosti za brod, tam je prav, če veslajo tudi tisti, ki še niso dovršili krmarske šole. Za vsemi temi mislimi stojim tudi jaz. A prav zato, ker stojim za njimi, sem moral z vso jasnostjo povedati, da način borbe, ki se b'avl preveč ž osebami, obžalovanjem se mora da borilci r+ Delegati hrvaškega bloka so prfcfl v Belgrad ter so pričeli s pregovo^ ^ ^ idejni borbi ne koristi, ampak škoduje. v ucmrau ici ou u.—• ~ j.-.-«, ce- ugotoviti, nimi ooslanskimi klubi. Po dosrfoil,m « aa ooriict za ideje niso znali ustvariti steh je sklepati, da se o . xkega vedno idejnih, ampak osebne in lokalne pridružil klerikalcem, ros ^ j ... „..i______ rvriH namozneje QO A. krožke in da jim zatemnfuje ljubezen, strah in sovraštvo objektiven pogled in onemogoča trezno sodbo, ki sta edina v stanu pridobivati. Z obžalovanjem se mora ugotoviti, da odseva iz naših časopisnih organov le prečesto borba, narekovana vsaj toliko po malenkostnih osebnih afektih, kakor po idejah. Kako si moreio taki borilci domišljati, da sledimo takim borbam vsi z isto napetostjo, kakor oni sami, in da nas morejo zanje ogreti? Pozor, upokojenci in nižji služabniki! bloka menijo priti najpozneje oo -cembra v Belgrad. k;er se na*J*raLj£ takol udeleževati parlamentarne g ^ + Italijansko delegacijo so-nap na potu iz Moskve v Odeso ter jo lP noma oropali. Ruski ljudski tkom^nikoin delegaciio spremljal je usel raz^0]h za„ skozi okno kupeja. Rimska vla{*f mi( htevala najstrožio preiskavo. Ke. . ate da gre za politično osveto. Laške so namreč neznanci tudi poštenos + Laški krali Je podpisal katerim je izročil fašistovski v a omejeno oblast v roke do konca ■ ^ Vlada je po tem zakonu obvezana.«» Ha marra meseca leta 1924. sporoc a Skrajno predrzno, rekli bi nesramno so začeli nastopati strankarski listi in za judeževe groše kupljene politične, ob volitvah oživele duše — brezvestni agitatorji. ki skušajo še celo zavedne, revne upokojence in nižje služabnike slepiti in vjeti v svoje umazane mreže. Te dni smo čitali v brezplačnem, celo v hribovske vasi pošiljanem »Jutru«, da se je sešlo nekai od judeževih grošev kupljenih agitatorjev pri JDS. ki organiziralo agitacijske odseke za nabiranje glasov pri nižjih služabnikih in upokojencih, katere je pri zadniih volitvah JDS s svoiimi ustmenimi in pismenimi obljubami po svojem kandidatu prof. Reisnerju tako nesramno potegnila in za njihove glasove ogoljufala. Po dobljenih informacijah hodi tudi par z fudeževimi groši kupljenih upokojencev po hišah in pisarnah ter nagovaria svoje bivše tovarše. kateri so primorani na stara leta zaradi tega koruotnega režima kruh si služiti, mesto počivati ter jim obljubljalo seveda pred volitvami vse dobrote. Kritiziralo listo kateri so se upokojenci pridružili, s tem da ni na niei nobenega doktorja itd.! Naravno, da ti plačani agitatorji ne pomislijo, da so upokojencem v meso prirastle — puhle doktor- ske obljube in no volitvah preziranje, če kapitalistični kandidati računajo, da bodo potom judeževih grošev s nar propabca-mi dobili glasove upokojencev, se zelo motijo! Po dobljenih informacijah ie danes razvidno, da bodo vsi upokojenci in nižji služabniki brez razlike službenega razreda in panogo obrnili hrbet kapitalističnim listam, oziroma skrinjicam in spustili kroglico v tretjo skrinjico, to ie skrinjico dela. ker nrav dobro vedo. da brez dela ni jela! Tovariši, opominjamo Vas še pravočasno, da pazite na svoje koristi! Nikdo ne sme upoštevati politično strankarske ali društvene razmere, zavedajte se. da niste danes nič drugega kakor od vseh strani zapuščeni in prezirani upokojenci! Ne poslušajte plačanih agitatorev kapitalističnih kandidatov, kateri Vas dne 4. decembra ne bodo več poznali! Zavedajte se svoje svete dolžnosti in pojasnite tudi svojim tovarišem da le v slogi Je moč in zboljšanie Vaših sedanjih neznosnih razmer in bede! Plačanim izdajicam pa odkrito povejte, da boste spustili svojo močno kroglico v tretio skrinjico ter tako koristili sebi in tovarišem sploh. — »Viri-bus unitis«. — Načelstvo konsorcija »Upokojenca«. do marca meseca leta 1924. sdotouum^ lamentu vse svoie ukrene do tega ^ + V Judenburgu ;e prišlo 10. • do težkih izgredov med nobeno »n a ^ stvom. Iz Gradca so odposlali vojaK« žandarmerijo da napraviio red., a strijskem parlamentu je nastal velik prepir. , . . ]e \p + Novega finančnega m nls r volil 14. t. m. avstrijski oarlament. ljen ie bil krščanski socialec dr. s 93 proti 58 glasovom socialnih aen kratov. _.. . „ kfedlt* + 100 milijonov češk h kroji za noddoto brezposelnih ie °d parlament 14. t. m. § vedno + Državne krize v Nemem niso rešili. „ „ +„.,vati kovi- + V Kolnu so pričeli stai pa je naTji. Priredili so shode, na k ^dov prišlo do spopadov s policn°- ., ki mn se je razvilo ropanje do trgo ojačena pa ,ie napravila konec P°* ’ okoji 50 po orožništvu. Izvršen h je .. y pus- aretacii. Do nemirov je pr*5,0 seldorfu. i„hileini ^e' + LJenin je priobčil v J v ka-vilki moskovske »Pravde« o kpm pri-terem pravi, da mora Rysl joseči več hodniih 5 let mirnim potom janiih 5 kakor je z oboroženo silo_1i+!l,p soviet' Jugofašizem se pripravlja za svoj nastop. Te dni se ie sestal v Splitu centralni odbor jugofašistovske »Orjune«. ki ie izvolil dlrektorii centralnega odbora »Orjune«. Soglasno so bili Izvoljeni: dr. Mirko Korolija za predsednika, dr. Paško Tomič za podpredsednika, dr. V. Krstulo-vič za generalnega sekretarja, dr. Marko Nanij za finančnega direktorja ter člro-Cičin-Sama. Paško Fabris in dr. Vladimir Matošič za člane. Direktorji se je odločil sklicati 1. decembra oblastno skupščino delegatov dalmatinskih od- borov in poverjeništev »Orjune«. Jugofa-šisti nameravajo razširiti svoie delovanje K.a&or je l uuuiuivnu .jijug sovi*1 let. Glavne naloge zunanje od nSVob^' ske Rusije moraio biti: popol:n ,. odlo* tev Sibirije od japonskega vm .’ efi* čen nastop proti mednarodnemu t —-..................................... al stičnemu kapitalu in a j predvsem v Dalmaciji, kjer so razmere ameriškimi Zedin!en:mi državami. v najbolj obupne. Svojih namenov jugofaši- 4- 18,630 komun*stov obsoi ^ ^jo sti prav nič ne skrivajo. »Preporod« z Rusn- Kakor poročajo iz Moskve. ..^e dne 14. t. m. piše n. pr. zelo lasno, da se ’-------- ”* ’"vrM,rn moraio združiti vsi »rodoljubni elementi« v borbi proti opozicionalcem katerih »škandalozno vedenie« se je zopet izkazalo Dri glasovaniu treh miliard kron za vojaštvo. Jugofašisti se čutijo že tako močne, da grozijo. Korupcija na Madžarskem. Madžarski ministrski predsednik Bethlen je dal agentu Maksu Rothu kon-cesiio da sme vse žito. ki se melje v bu-dimpeštanskih mlinih, brez carine In davkov uvoziti in Izvoziti. Roth ie dobil od Credit Lyonais 200 milijonov frankov na razpolago. V to najnovejšo afero ie zapletenih cela kopica madžarskih državnih uradnikov.Budimpeštanski posestniki mlinov so se obrnili na Bethlena. naj j m razjasni skrivnostno podelitev koncesije. Poljska proti Rusiji. Iz Londona prihajajo vesti, da ie spo-ročila PoUska sovjetski vladi v Moskvi, da smatra Besarabijo za del Rumunije. V slučaju da bi rdeče čete to ozemlje napadle. bi bila Poljska prisiljena iti Rumu-niji na pomoč. Besarabija je bila pred re- volucijo priklopljena Rusiji. Rumuni so pa izrabili notranje težave v Rusiji in so to deželo okupirali. Kakor znano so Rumuni tudi med našmi pos’anci razš rjali brošure v katerih hočeio dokazati, da je Besarabija rumunska KUS*J). uaKor porouaju 1 V i^^st doslej 18.630 članov ruske ko^m^ stranke obsoien h radi razlicn ^ ^ Število obsojenih znaša NARODNA SKUPŠČINA. . . 15. nov. Skupščina stoji očitno ^ vtisom, da pride v Be.grad v skllp-vatski blok. Gotovo bi to položaj v .j0 ščini silno izpremenilo. V zboru-« £ka okrog važn:h vprašani kakor p,e. okrog vrele kaše. za kulisami se p<* teio intrige. Dnevne vesti* Na današnji članek sodruga ^ onozariamo vse. ki se zanima o gpra-nizatorična in taktična vprašanja. vite si ga. večkrat se še k n em k0-nemo. danes ga oa priobčujemo u men+aria. , M „.<.-1; sn10 ® Prosimo za pojasnilo. . P‘SJ pri tertl tobaku in poštnih znamkah ter ^ pa izrekli mnenje, da iz POVtSanja javili tobak in poštnino ne bodo uslužbenci nobenih korist!. Zdaj lojalno priznavamo, da smo se zmotili, zakaj državotvorno »Jutro« je bahavo nazna-,r> m so iz povišanja poštnih tarifov izboljšali nižjim uslužbencem osebne araginjske doklade in sicer slugam od 14 na 21 Din in ooduradnikom od 17 na 25 Um dnevno, da to izboljšanje stopi v vezavo s 1. oktobrom t. 1. in da so poviške izplačali že vsem tudi za nazaj. H koncu »Jutro« pristavlja, da sta to izboljšanje smotnega položaja nižjim poštnim uslužbencem izposlovala gg. Reisner in dr. žerjav. — Vemo, kaj to pomeni. Bližajo se občinske volitve v Ljubljani in nižji Postni uslužbenci naj ob tej priliki pokažejo, da znajo biti hyaležni svojima dobrotnikoma. Informirali smo se in izve- se bo vršil v petek. 17. novembra 1922 o° delu (ob 17.) v veliki dvorani »Mestnega doma«. Dnevni red: 1. Dragiča in naše plače. 2. Raznoterosti. Dolž-nost vsakeea delavca in delavke ie. da se shoda gotovo udeleži. Vljudno vabimo ™di druco l»ubIfonsko delavstvo, da se shoda udeleži. — Združeni odbor. Celfe* Iz redne občinske seje celjske dne I4- novembra 1922. Za občinska podjetja pOda g. Rebek daljše poročilo o elektrarni. Poročilo je sestavil g. inženir Turnšek, ki je bil naprošen. da preuči celo tehnično napravo. Nadalje poroča, da so našli pri reviziji gospodarske nedostatke. Mnogo računov ni bilo vkniiženih. manjka tudi cela vrsta prilog. V skladišču je za okoli milijon kron materiala, gospodarstvo so našli v največiem neredu. Za.okoli 3000 žarnic sploh ne vedo. kam so prišle. Povprečno računana izguba znaša samo Dri žarnicah okoli 154.800 K. — Med prilogami so našli tudi potrdila za potne stroške za nastavljence v Ljubljano. Maribor in na Dunaj, ne da bi občinski svet dal komu nalogo da naj na račun elektrarne kam potuje. Že pred tremi meseci ie na neki občinski seii sodrug Koren kritiziral Ln ooozarial odsek za podjetja. da nai se posebno za elektrarno bolj briga. Na njegovo iniciativo ie bilo tudi svojčas sklenjeno, da se nai cela tehnična naprava ter tudi knjigovodstvo revidira. Odsek za podjetja stavi predlog: zadevo naj mestni magistrat preišče. K stvari govori sodrug Koren, ki predlaga, nai se elektrarna reorganizira tako, da bosta administracija in tehnično vodstvo drug od druge ločeni. Sodrug Leskošek se predlogu pridruži in ostro kritizira bivši režim v tem podjetju, ki ie svoičas ljudi, ki so javno kritizirali nedostatke. namesto da bi iih zaslišal in jim dal priložnost dokazati ali pa jim celo šel na roko. vrgel v zapore in jim na ta način vzel korajžo do nadaljne kritike. GosDod podžupan nami-gava. da bi se to podjetje, ki bi lahko pri dobrem in racionalnem vodstvu kot edino mestno podjetje dalo precej čistega dobička privatiziralo. Tega mnenia ie tudi g dr. Božič, ki pravi da so dunajski socialisti drugega mnenia kakor celjski. Sodr. Koren ga pouči, da to ni točno ter da še do danes na Dunaju niso nobenega občinskega podjetja privatizirali, nasprotno kupuje mestna občina celo deleže privatni podjetij, ki so se spremenila v družbe, tako. da kontrolira tudi te (n. pr. Ankerbrotfabrik). Dr. Božič nadaljuje, da elektrarna ni slabo podjetje, kakršen vtis ie napravilo poročilo temveč daje celo lep čisti dobiček. Dr. Božič predlaga: 1. pred-uiem. ki so ga dobili nastavljenci, se naj ueotovi in eventualno iztirja; 2. prejšnjega obratovodjo se nai pozove, da nai pokrije primanjkljaj: 3. do njegovega odstopa se mora ves primanjkljaj natančno ugotoviti. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Elektrarna izkazuje za leto 1921. 231.957.66 K čistega dobička. Ker bi imel po poeodbi g. obratovodja pravico do 5% nagrade, predlaea sodr. Koren: Nagrado, ki bi šla gosp. obratovodji naj se za čas dokler ne bo dognan natančni primanjkljaj ukine. Predlog ie bil soglasno sprejet. — Po poročilu g. Rebeka o plinarni se razvije živahna debata. Do sedai proda plinarna mesečno okoli 5500 kub. m plina. Plinarna je na novo urejena in iz-kazu e že prvi mesec okoli 4000 K čistega dobička. Odsek predlaga znižanje cene Plinu od 15 K na 12 K. G. prof. Mravljak zahteva., da se natančno dožene. koliko več plina se sedai porabi radi mešanega olina Stranke se pritožujejo, da porabijo sedai mnogo več plina kakor prej. ker ima sedanii plin manjšo gorilno vrednost kakor prejšnji. Sodr. Koren pravi, da je sedanji takozvani mešani plin mnogo slabše kakovosti kakor poprejšnji in bo treba cene znatno znižati da bo odgovarjal DODre šnji vrednosti, sicer bomo še morali računati z rizikom. da bomo manj plma prodali kakor dosedaj. Sprejet Je predlog g. podžupana Žabkarja. 3a se nai napravi za ta mesec poskusna bilanca, tako tudi predlog odseka na znižanje ce-ne plinu. Končno omeni g. referent še. da plinarna ne bo pasivna, če se bo zvišala poraba plina od 5500 na 10.000 kub m (lepa tolažba!). Gospodu Kiirbischu se dovoli v njegovo novo zgrajeno tovarno prenesti električni tok za 10 H. P. le ten dai. če zniža v stari tovarni dosedai do-voljenih 20 konjskih sil na 10. G. obč. svet. Gobec poroča o novem klavniškem redu ki je bil z dodatnim predlogom kj § 8. g. prof. Mravljaka sprejet, ki pravi, da se mora pri klanju živine uporabljati1 naimodernejša sredstva, da se živine barbarsko ne trpinči. Iz stranke. Članski sestanek krajevne politične organizacije SSJ v Ljubljani in Spodnji Š:ški se bo vršil v soboto, dne 18. t. m. ob 19. pri Boletu v Krsnikovi uLci 5. Udeležba dolžnost. — Odbor. • ’ Iz strok, gibanja. Čevljarska obrtna zadruga za Ljub« Ijano in okolico naznanja, da se bo vršila pomočniška preizkušnja v nedeljo, dna 26. novembra t. 1. Priglasiti se je do 22. novembra. Na poznejše prijave se ne ba oziralo, priglasi se sprejemajo v zadruž* nih prostorih. Hrenova ulica štev. 4. *=* Načelstvo. Špediterski delavci tvrdk Uher. Bal* kan in RanzJnger v Ljubljani so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil 17. t. m. točna ob 6. zvečer v svrho razgovora o organi-* zaciji. Sestanek se bo vršil v prostorih! Osrednjega društva živilskih delavcev —* Šelenburgova ulica 6, II. nadstropje, leva — Za Osrednje društvo: Meznarič. Krojači, pozor! Sodruge krojače nuj-« no opozarjamo, nai nikar ne potujejo Vi Avstrijo, kjer vlada tako pri moških ka-* kor damskih krojačih velika brezposeln nost. — Krojaška stavka v Sarajevu traja že sedmi teden, ker hočejo sarajevski krojaški mojstri izkoristiti valutno špeku-iaciio. da bi iim ne bilo treba zvišati plač. Nadalie hočejo mojstri radi pomanjkanja naročil odpraviti tedenske plače in upe-liati zopet plačo na kos. Ker si pomočniki ne puste vzeti izvoievanih pridobitev traja stavka dalje. Solidarnost pomočnikov ie popolna, radi tega nai nikdo ne po« tuje v Sarajevo. — Mezdno elbanJe v Zagrebu in Belgradu ie končano, pomočniki so dosegli 75%. v Novem Sadu 20%. _____ Centralni odbor oblačilne stroke v Ljubljani. UTRINKA. — V vojni je ljubljanski škof žegnal topove — sedaj bo pa nožegnal Kocmurje-ve in komunistične glasove. * Komunisti so se zvezali s klerikalci zato ker potrebujeta za svojo revolucijo dobnh — strelcev. (Zaloška cesta.) Gospodarstvo. = Vrednost denarja. 1 dolar velfa n- DirJ t "8u-P,n' 1 krona 1.98 D,n 100 avstrijskih kron 8 par. 100 nemških mark 1.03 Din. V Curihu velja 100 naših kron 2.22 švicarskih frankov. Čajne mešanice v srebrnih zavltkihi z znamko »Buddha« so priznano najboljše. Dobe se povsod. Zahtevajte navodila! V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da je naš predobri oče, gospod Jožef Umnik, 39 letni elan tov. Giobotsclmig v Ljubljani, dne 15. t. m. ob pol 8. url zvečer po kratki in mučni bolezni v starosti 63 let, previden s sv. zakramenti mirno preminul. Pogreb nepozabnega se vrši jutri ob 2. h popoldne iz mrtvašnice javne bolnice. Predragega rajnkega priporočamo v blag spomin. ‘ " Žaluloči ostali Upton Sinclair. Ameriška »Prosveta« piše o najnovejšem delu socialističnega pisatelja Sinclaira, katerega dela pridno prestavlja na hrvaščino biblioteka »Svetlost« * na Dunaju, takole: Upton Sinclair, »črna ovca« v ameriški literaturi, ki je slovenskim delavcem dobro znan po svojem »Jirnmie Hlg-ginsu« in »Junglu«, je zopet nasul popra mogočni visoki družbi, da bo lahko precej časa kihala in si mencala oči. Visoka družba si je komaj obrisala potna čela in odpočila od zgražanja nad »Brass Čheckom« in »Sto odstotki«, a že se mora nanovo zgražati; zgražajo se kontrarevolucionarne »Hčerke ameriške revolucijo«, bonde posedujoči »Varnostni li-garji«, okrogli »Rotarijani« in vsi stoodstotni prejemalci 400-odstotnih dividend. Kdo se ne bi zgražal? Upton Sinclair je spisal novo knjigo z gornjim naslovom, ki je zopet zadela v črno; vsa Sinclairjeva dela zadevajo v črno, druga bolj od druge. Užaljeni moralisti, hlapci svete kapitalistične morale, ki ne poznajo satire, ne bodo zlepa odpustili Sinclairju njegovega najnovejšega greha. Sinclair je zopet posegel naravnost v njihova kosmata srca in umazane duše, jih privlekel na dan in obrnil kakor se * Biblioteka »Svetlost« na Dunaju je ravnokar izdala najnovejše delo Uptona Sinclaira: »Car ugalj«, ki stane 24 dinarjev! Delo je tedaj precej drago, toda v primeri z deli buržoaznih pisateljev zelo poceni. Upton Sinclair je namreč bogat idej,^ ki morajo oplemeniti slehernega človeka. V omenjeni založbi so izšle dosedai sledeča njegova dela: Ljubavni hadžiluk, Sto procenata in Car ugalj. Omenjena založba izdaja samo najboljša dela priznanih borcev za socialistični družabni red, zato pa jo najtoplejše priporočamo. Njena izdanja se dobe v vseh knjigarnah, lahko pa se interesenti tudi direktno nanjo obrnejo. Njen naslov je: »Svetlost«, I., Himmelpfortsgasse 13. (Kartnerstrasse) Wien. $TAMPinr jant. Černe LJUBLJANA ! Kovosti I Za danske plašče v veliki izbiri. A.&E. Skabemš Ljubljana, Mestaii tpg HO. obrne, srajca pr! pranju. Zdaj stoje razgaljeni in se tresejo srda . . . V Los Angeles je prišel nov tujec. Prišel ie naravnost iz cerkve, kjer je stopil z okna tak, kakršen je stal leta m leta naslikan na stekleni šipi: v dolgi, beli halji, gologlav, dolgih las, kratke brade, malih oči in simpatičnega obraza. Prvemu, s katerim je prišel v dotiko, je dejal, da so ga nekoč klicali za Tesarja in to hoče biti še danes. In kam gre tujec Tesar? Naravnost na glavni stan delavske unije, kjer se seznani s člani, ki imajo opraviti s stavko. Nekateri sumljivo gledajo tujca v »spalni srajci« in si šepetajo, da je nov verski šarlatan v mestu, nov prerok. Slede sitnosti in skrbi: Tesar ni le opazovalec, temveč na glas pove. kaj misli o razmerah, ki jih je našel. Našel pa je veliko starega. _Po ulici koraka četa vojakov z nasajenimi bajoneti. '-Evo jih! Ali jih nisem videl v Judeji pred 1900 leti, ko so korakali s približno enakimi ‘•ulicami na ramah?« vzklikne Tesar. Nove sitnosti. Reporterji so mu za netami in časopisi prinašajo o njem hujskajoča poročila. »Kdo je ta novi agitator, ki se odeva v haljo religije0 Kdo je ta šarlatan, ki je najbrž v zvezi z boljševiki? Ko’ deia policija, da ga ne prime?« — Intrige, zarote, zli naklepi. Vanj se ?;agleda kmoigralska kraljica, ki prejema mUijcn dolarjev plače na leto. Nova Magdalena! Magnat filmov lazi za njim in mu p’*mr:?n: Tesar je govoril na ulici množici s ?vkarjev in strašno ošteval hinavske p-digarje, njegove »namestnike < v katoliiki, baptivski in drugih krščanskih \r»Kvalu Imenoval jih je farizeje, ki mu n so novi. »Rim, Rim, stari Rim še živi!« — To je bil »zločin«. Brž v ječo ž njim! Pisatelji ga skušajo rešiti, toda on jim uide, kajti »on ni prišel na ta svet, da se reši.« Prišel je v pesti legionarjev, kukluskanovcev, in stoodstotnežev, ki so napravili proces. Pretepli so ga, vozili po in na sramotnem vozu in končno bi^ *»a čali, ne na križu, kakor je bil Prvič si pač pa na ameriški način, toda Tesar je hitro zaključil, da je bilo dovolj en umreti za grešnike vsega sveta. Izmili se jim je in hitro odšel nazaj v cerkev, kjer se je prilepil na svoje s mesto na steklu na oknu. To je doz tesarjev sin Jezus, ko je prišel na s * in sicer v Ameriko — v drugi staP,:j ’ Cela stvar je mojstersko obd< in bogata na perečem sarkazmu, s kršnim se odlikujejo vsa Sinclairjeva Q * la. Edino, kar mogoče kazi knjigo, so p gosti in dolgi citati iz svetega pisma, to- da pisatelj se jih ni mogel izognit'- je sarjev sin pač mora govori« v jeziKu svojega časa in ta jezik je samo bibliji.«_________________________________________________________- Repertoar nar. gledališča v Ljubljani* Drama. Četrtek, 16. nov. »R. U. R.« R^ Petek. 17. nov. »Svatba KrečmsKe ga«. Red B. Opera. Četrtek 16. nov. »Madame flv«. Gostovanje gospe Ade PoUaK Odgovorni urednik : Anton PodbevSek-Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljana Kožuihovlng sviSa, Riodni nakiž, pred* pašniki, spodnja krs,a po aiaigagsili ceflgjl pri A. masi. K. SO S iv 11 LSuhljana, MestrJ Vam prenovi in strokovno sbr«n preko liffl ob malenkostni pristojbin* tvrdka J. Gore* CSos.s.sveiska cesta 1 I———————a——l——!—■ iin mi m ii inr~n m mi — m i r | ||i n i 11 up u okroglo*K * /MSO—. | | El |f P ?1 IS || \ |f K Sprejema vloge na knji- I. J || g g I J ji4 «1 11 j žice in tekoči račun proti ^ w o S*!l & MS BIH $g? g Št M iirrn/]nonin______ •___ ----------proti ugodnemu obrestovaniu. prodaja sre«k razredna loterija. Kupuje in prodaja v e e vrsto vrednostnih papirjev, financira erarične dobava in fiovoljnje — vsakovrstne kredite. — Brzojavni naslov: Banka. Telefon št. 261 in 413. ¥ Ljubljani. - Podružnice: Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in -v:,.o UCftiMUMIH,LI ——M Brežicah-