Mnišivo io upraunittvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
Uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
f-'
Rokopisi se ne vračaj a
Z uredništvom se more govoriti rsrk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
HaroSnliia listo:
Celo leto	......	i2	h
Pol leta	......	6	K
Četrt leta...... 3	K
Mesečno......... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 2.
Maribor, dne 4. januarja 1911.
Letnik III.
Dftnažnja številka obsega radi praznika sv. Treh kraljev 6 strani. — Prihodnja številka Izide v pondeljek 9. t. m.
Ob novem letu.
(Iz krogov razumništva )
Leto je minulo in ne bo ga več nazaj. Sicer pomenja kratka doba 865 dni malo časa v človeškem življenju, še manje v razvoju stranke in skoraj bi rekel ničlo v razvoju človeštva.
Za delavnega človeka, ki izpolnuje svoj poklic: „Ne kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan“, je leto kratko, kakor kresna noč. Človek se „iztegne“ in že trči v novi dan, v novo leto. In vendar se v tej kratki dobi marsikaj izpremeni: visoke nade se zrušijo v prah, hrepeneče želje zginejo v valovih časa in ostanek je — prevara. Vse kar ne temelji na večni resnici, izgine, mora izginiti.
To je v pretečenem letu bridko izkusila Narodna stranka. Njene visokoleteče nade, njene hrepeneče želje so se zrušile ob večni pečini resnice. Ona je. bila prva, ki je hotela osrečiti naš narod z brezdomovinskim liberalizmom in zato je tudi prva, ki se je zrušila v prali.
Stranka, ki opušča svoje liste, je vrgla puško v koruzo, kajti „časopisje je osma velemoč, ki ustvarja pri marsikomu vse njegovo življenjsko naziranje, ki daje smeri javnemu mnenju in povzroča razpoloženje sugestivni moči žurnalistike podvrženih mas.“ In te moči so se liberalci dobro zavedali, sicer ne bi začeli z izdajo „Narodnega Dnevnika“, ki je storil sedaj tako žalostno smrt.
Ustanovitev pokojnega iJNarodnega Dnevnika“ je vzbudila buren aplavz v liberalnem taboru. Vse kar leze ino grede je poskakovalo veselja ob prvi izdani številki in nas so gledali nekako pomilovalno od strani, kakor manjvredna bitja, kakor ljudi druge vrste, ker smo začeli samo s trikratno izdajo „Straže“ na teden. Sedaj pa nas občudujejo in nai tihem spoznavajo, da so zgrešili svoj cilj, ker za, od njih propagirane ideje ni bilo in tudi ne bo prostora niti med našim poštenim narodom, niti med njega poštenim razumništvom.
Od dneva do dneva se Širi bolj to spoznanje in kmalu bode prišel čas, da bodo celo slepci spregledali svoje zmote.
Ako nas ne varajo razna znamenja, je liberalno učiteljstvo najbolj presenečeno o žalostni smrti „Narodnega Dnevnika“, ki je stal takorekoč v njihovi službi. S tem, da se je združil s Slovenskim Narodom“, da so vrgli umirajoče dete v naročje opasno kašljajoči materi, s tem bo našemu učiteljstvu bore malo pomagano. Ono ne ve sedaj ne kod ne kam. „iSlovienski Narod“ jim je ponujal in dajal že take brce, da se ne morejo več sprijazniti z njim. Znana afera zaradi ljubljanskih deželnozborskih volitev jim še leži preveč v kosteh.
„(Učiteljski Tovariš“ je večinoma glasilo kranjskih razmer in Štajerske novice so redki gosti v tem listu. Nekaj vrst in štajerske razmere so odslovljene. Zato smo opazili, da je večina štajerskega učiteljstva opustila „Slovenski Narod“ in da se je z vso vnemo oklenila „Narodnega Dnevnika.“ V svojem nenarod-nem boju zoper delitev štajerskega deželnega Šolskega sveta, v boju za učiteljsko zadrugo na Štajerskem, v boju Peska zoper Krajnce se je ignoriralo takozvano stanovsko glasilo in falirani „Narodni Dnevnik“ je nosil veliki zvonec. Sedaj je izginil tudi ta in Štajersko učiteljstvo stoji brez zaslombe v štajerski javnosti, brez vesla v razburkanem morju.
Morda se bode sedaj izpametovalo, morda pride sedaj, ko vidi popolni polom liberalne, stranke, do spoznanja, da je njegovo stališče ob strani našega slovenskega naroda; morda se bode vsaj del slovenskega učiteljstva streznil, da ne bo več trobil v pogubni liberalni rog, v svoj gotovi pogin.
Tudi drugih inteligentov se je lotila resignacija in vsakdo, ki ima vpogled v razvijajoče se razmere, čuti instinktivno, da med našim narodom ni tal za liberalizem. Najjasnejši dokaz za to je pokojni „Narodni Dnevnik“, za katerega se je delalo z vso silo in brezobzirnostjo. Vsi liberalni listi so preslabi, da bi se ustavljali splošni morilki liberalizma — zdravemu razumu. Zato lezejo počasi v sigurni grob.
Naši listi in naša stranka pa gre mirno in neopaženo svojo pot. Pri nas ni presenečenj, ker zidamo naša poslopja na večno skalo resnice.
Naročite se ob novem letu na „Stražo“! Pridobite novih naročnikov. — „Straža“ naj bo v vsaki slov. gostilni in trgovini!
Središče in ormožki okraj.
(Iz i kraja.)
Trg Središče ob ogrski meji je eden izmed naj-večjih trgov na Spodnjem Štajerskem. Ima popolnoma slovensko prebivalstvo in tudi okolica je čisto slovenska. Žalibog, da Središčani vkljub temu, da se smatrajo za praporščake sedaj v razsulu se nahajajoče Narodne stranke, ali bržkone ravno radi tega, ne delajo vedno narodne politike, ampak se dajo le prevečkrat voditi od lastnih interesov.
Že večkrat nam je bila dana prilika, da bi grajali to početje, ali molčali smo radi ljubega miru in ker smo vedeli, da bi nam nekateri začeli takoj predbacivati nenarodno početje napram takozvanemu narodnemu trgu. Zadnji dogodek v Skoršičevi gostilni v Ormožu pa nas sili, da podamo vendar enkrat nekoliko resnice, posebno ker se je celo „Nar. Dnevnik“ čutil primoranega, da ožigosa postopanje srediških zastopnikov.
Zgodovina tega dogodka v Ormožu je ta-le: Štajerska konjerejska družba je sklicala dne 18. dec. 1910 shod »konjerejcev v Skoršiče.vo gostilno, da se ustanovi konjerejska zadruga za ormoški sodni o-lcraj. Toda namesto ene, sta se po zaslugi Središča-nov ustanovili dve konjerejski zadrugi.
„Narodni Dnevnik“ z dne 20. dec. pripomni k temu sledeče:
„Da je prišlo do tega (do ustanovitve dveh zadrug), j e k r i v taktično zgrešen nastop Središča nov; če ti ne bodo svojega separatizma skoraj opustili, bode pač tam ostalo vse slovensko, narodno (?), a drugo v ormoškem okraju prešlo bo polagoma v nemčurske rok e."
To je resnica in ta stavek podpišemo vsi Slovenci ormoškega okraja z obema, rokama. Skrajni separatizem Središčanov nam škoduje v političnem, Še bolj pa v gospodarskem oziru. Taka „jsama za-se“-politika, kakor jo uganjajo središki mogotci, ne oziraje se na svojo ožjo in širšo okolico, mora postati pogubonosna za lastni trg, za okolico in za ves ormoški okraj. Gospodje pozabijo, da se svet ne suče okrog Središča ob ogrski meji in da se ne dajo vsi ljudje kar tako komandirati meni nič tebi nič. Zaradi tega je prišlo do razpora na shodu konjerejcev in posledica tega je bila ustanovitev dveh zadrug, ena
PODLISTEK.
Kako so nekateri „moderni“ pesniki izvirni.
Pod tem naslovom je spisal že pred leti nekdo esej v „Slovencu.“ Slo je tedaj za biografijo I. P. Jacobsena, ki jo je „Ljubljanski Zvon“ objavil, pač uverjen, da je res izvirno delo, a je bil prav navaden — prepis. V „Času“ štev. 1 in 2, leta 1911, pa je dokazal gospod dr. 'J. B. „{pesniku“ {Voj. Moletu prav vsakdanje plagiatstvo, navrli pa Še zelo Šfarla-tansko, včasih celo smešno nevednost, ki jo je pokazal s svojimi „študijami“ v „Ljubljanskem Zvonu:“
Ne iščemo vsake misli, ki jo je izrekel že kah «lavno umrl veleum, a se ponavlja tudi pri drugih Gotovo je, da mnogokrat ostane v spominu kaka misel, da se vtisne pri branju srcu kaka slika, ki jo pesnik ali pisatelj pozneje porabi, ne da bi vedel, da posnema in ne da bi imel ta namen. — Koliko pa nekateri moderni nadpoetje namenoma porabljajo in izrabljajo tuja slovstva, francoska in druga, tla preišče to, to bo naloga kakega literarnega historika. Sedaj se pišejo celo kritike, oziroma panegiriki, na to, če kdo prav oropa na primer jugoslovansko slovstvo in jo ponuja za svoje izdelke (neka zbirka pesmi iz leta 1910). A o tem danes ne govorimo. Danes pokažemo le en slučaj. V ,„{Slovanu“ šjtev. 5 in Štev. 8 leta 1910 beremo tri pesmice pod naslovom: „Japonski motivi.“ Iste pesmice v Vydrovem „Domačem Prijatelju“1 od dne 1. avgusta 1910 pdd zaglavjem: „(Trije japonski motivi.“ Praktično!
Glasijo se:
L
Prišlo mi je na misel, v	da rože bi hodil brat;
zate, moja ljuba, sem sklonil se tisočkrat!
In vendar še ni pomladi, nikjer Še zelenja ni. Mrzel veter sredi polja sneg mi v lice podi.
O — kako dolga je noč, ki sem prečula jo jokajoč, daljnega v željah te objemajoč —
Zunaj pel ptičev grm je cvetoč,
Ljubi, kak dolga je noč!
III.
Enkrat pridi še, dragi —
Smrt ob ležišču stoji, liip Še — in rdeče lice v njenem objemu zbledi.
Enkrat pridi še, dragi, sladek bo smrtni čas — misel ljubezni na ustnah, v duši tvoj ljubi obraz.
Milan Pugelj.
Vse prav lepo! Le da bi gospod pesnik moral povedati, da so to prevodi. Pod samim „motivom“ razumemo poivsem nekaj drugega. Reclampva ,„iUni-versaJ-Bibliothek“ je izdala pod Štev. 4747 „ Japanische Novellen und Gedichte.“ Verdeutscht und herausgegeben von Paul Enderling. — Tam beremo str. 54 izmed pesmi M i kad a Kivoko Teuno (vladal 885— 887 po Kr.):
Ich habe für dich, du Liebste,
Mich hundertmal gebückt
Und lächelnd der Wakarra Schimmernde Blüte gepflückt.
Und ist doch noch kein Frühling!
Kein Grün sonst weit und breit.
Der Wind zog über die Felder Und Schnee fiel auf mein Kleid.
Str. 68 beremo pod pesmimi pesmice Idzumi Shihibu (okoli 987-1011 po Kr.)
I. Fern von dir.
O wie lang, wie lang war die Nacht,
Die ich weinend und sehnend verbracht:
Immer nur dein, nur dein gedacht Beim Vogelsingen, beim Brunnenklingen.
O, Liebster, wie lang war die Nacht.
II.	Komm einmal noch!
Komm einmal noch, Geliebter,
Am Lager steht der Tod.
Der läßt zu Schnee erbleichen Meiner Wangen Rot.
Komm einmal noch, Geliebter,
So stirbt sich gut und mild:
Ein Liebeswort auf den Lippen,
Im Sinne dein liebes Bild.
Prav čedne stvarce, a lastnina gospoda Milana Puglja niso! In zdi se nam, da tako početje ni v čast našim pesnikom in. ne našemu slovstvu. Saj ima dober prevod tudi nekako vrednost, čemu bi se torej ne povedalo, da je prevod, ko pa je prestava vendar prav dobesedna! Naša uredništva bodo morala biti pozornejša, Če „pesniki“ sami ne marajo skrbeti za svoja dobra imena!
Vigilans.
v Ormožu, druga v Središču. To pa Slovencem v ormoškem okraju gotovo ne bode v korist.
S svojim netaktnim, separatističnim postopanjem pa so Središčani zabili tudi klin med dosedaj gospodarsko združene Slovence ormoškega okraja. In to je ogromna Škoda. Dalekosežne posledice tega raz-pora se niti približno ne dajo določiti za sedanji čas, toda bridko jili bodemo občutili v bodočnosti. Narodna stranka je vedno naglašaia edinost na gospodarskem polju, njeni najgorečnejši pristaši pa delajo o-eiten razpor v domačem okraju. To je vsega obsojanja vredno postopanje.
Kjer se gre za skupne interese in koristi vsega okraja, se morajo zastopniki posameznih krajev postaviti na višje stališče: kar je drugim drago, mora biti meni milo. Potem se da kaj doseči v občni blagor. Kakor hitro pa bode gledal vsak posameznik samo na svoje koristi, potem ne more imeti niti on, niti kdo drugi, niti ves okraj nikake koristi, ker samo v slogi je moč in gospodarska rešitev našega kmeta. Tem nazorom pa so bili Središčani dosedaj popolnoma nepristopni, lasno se je to pokazalo v mnogih slučajih zadevajočih takojzvani zgornji ormoški okraj (Sv. Tomaž itd.) in celo spodnjemu delu tega okraja niso bili naklonjeni, ako ni bilo to ravno izključno v njihovo korist. To je kazalo njih postopanje glede železnice, ki bi naj vezala Ljutomer z Ormožem. V najjasnejši luči pa so se pokazali Središčani sedaj ob priliki ustanovitve konjerejske zadruge za ormoški sodni okraj.
Zato pa kličemo vsem treznejšim elementom v Središču in okolici:	Opustite nesrečni separatizem,
kakor ga propagirajo nekateri in glejte samo na gospodarske koristi ormoškega okraja. Tu je treba edinosti. Kdor pa ni z nami in dela. razpor v naših kmečkih vrstah, tega pa pustimo pri miru — naj o-stane sam za-se!
Iz republike framasanov.
Kakor je videti, nesrečna dežela] portugalska še ne bo prišla do zaželjenega miru. Ko je pred meseci vzbruhnila revolucija in so brezverski framaso-ni ter podivjane in nahujskane mase slavile pravcate orgije, tedaj je šel skoz židovsko-svobodomiselno časopisje vsega sveta šelest velikega veselja. Bolj svetohlinski in prikriti elementi so se sicer nekoliko zgražali radi grozodejstev nečloveških tolp in so jih skušali omiliti ali pa utajiti. Hoteli so se delati dostojne, a ni se jim posrečilo. Izmed vrst ti je zvenel nasproti odurni mefistofelski smeh. Drugi radikalnejši krogi niso hoteli prakticirati v takem hinavskem zatajevainju prekipevajočih čustev in so glasno in brezobzirno dali duška svojemu veselju. Slišali so, da se mori katoliške duhovnike in redovnike, da se hoče uničiti katoliško cerkev in to jim je zadostovalo. Brez ozira na principe humanitete in morale so zapeli frazaste slavospeve krdelom morilcev in požigalcev ter njihovim duševnim inspiratorjem. Ko je potem zavladal mir y deželi, poveličevali so v vseh mogočih akordih izvanredne lastnosti mož, ki so prišli na krmilo. Pričakovati je bilo nekako zlato dobo za razbegano in razburkano deželo. A zlate dobe ni hotelo biti. Nerazsodne mase, katere se je prej podžgalo z nebeško-lepimi obljubami k nasilstvom, so sčasoma postale site pričakovanja. Njihovo razočaranje se je od dne do dne večalo in sedaj se širijo z vedno večjo vstrajnostjo vesti, da na Portugalskem vre, da je stališče sedanje vlade omajano ter gre dežela novim, nevarnim krizam nasproti. Sedanji mogotci se sicer krčevito trudijo, da bi demontirali in utajili
najnovejše dogodke, a se jim bo težko posrečilo. Vsa njihova zatrjevanja o popolnem miru, ki baje kraljuje na Portugalskem, ne morejo že nikogar več prepričati. Vsakdo, ki le nekoliko zasleduje ves razvoj portugalske revolucije in nasprotujoče si sedanje vesti, ve: Es ist viel faules im Staate Dänemark.
*
* *
V, ilustracijo razmer navedemo pristen liberalen, glas o najnovejših dogodkih na Portugalskem.
^Frankfurter Generalanzeiger“ poroča: 'Zakaj si ne more novi režim vtrditi pozicije? Iz priproste-ga vzroka, ker se je rodila republika iz strahopetnosti monarhistov. Republikanci še daleko niso bili tako daleč, da bi si bili upali z lastno močjo vreči kralja. Vstaja vojaštva jim je prišla na pomoč. Iz tega se je pa rodilo takoj veliko težkoč. Armada, ki je. pomagala pri prekuciji, ne tvori prave podlage, na kateri naj bi zidala sedanja, vlada novo stavbo, kajti z vstajo je prenehala vsaka disciplina v armadi in etabliral se je sistem streberstva in klikarstva, ki je moral slabo vplivati na razvoj stvari. Častniki, ki so sodelovali pri prekuciji, se vmešavajo y politične zadeve in pretrgajo s tem vse vezi, ki bi naj družile vojaštvo in monarhijo, če hočejo ti dve organizaciji biti obramba dežele. Upoštevati tudi moremo, da se je dalo mnogo meščanskih in civilnih krogov presenetiti. Novi možje vladajo, kakor so gospodovali prejšnji. Posebno jim je škodilo, ker so nastopali preveč vehementno, akoravno nimajo nobene postavne podlage, na katero bi se opirali." Cela vrsta dekretov, ki jih je izdala nova vlada, je bila prenagljena. Izdal jih je kolegij nekolikih diktatorjev, ki so zamudili pravi čas in niso vprašali takoj po spremembi sistema ljudstva za njegovo mnenje. Ce bi se bilo v onem času sklicalo narodno skupščino, potem bi se bila mogoče republikanska državna ideja krepko vkoreni-nila. Sedaj je pa postalo ljudstvo zelo vznemirjeno in od dne do dne se množijo sovražniki republike. Napravil se je tudi pogrešek, da se je hotelo zvaliti vso krivdo na jezuite. Naprtiti tem vse grehe, je bila bedastoća, ki se sedaj hudo maščuje. S tem se je namreč vzdramilo verni del ljudstva in si na ta način ustvarilo po nepotrebnem nove sovražnike. Kratko rečeno: Velika večina ljudstva ni zadovoljna z vlado, vsaj ne s sedanjo. Mnogim iz ljudstva je državnopravna oblika popolnoma pristrajnska, zadeva, hočejo pa, da se izvedejo koristne in potrebne reforme. Gotovo je, da gre Portugalska težkim časom nasproti in sigurno bo prišlo med volitvami do nemirov, mogoče celo do protirevolucije. Ce se bo potem vlada še vedno lahko opirala na armado, je republika zmagala, če pa ne, je na Portugalskem meščanska vojska neizogibna.
Cesar obolel.
Poročila o cesarjevi bolezni so vedno ugodnejša. Vznemirjenje, ki se je polastilo javnosti po prvih poročilih, se je poleglo, kajti soglasno in odločno se zatrjuje, da ni nikakega povoda, da bi se bilo bati kaj hudega. Cesarjevo stanje je po vseh poročilih zadovoljivo. Osebe, ki so imele priliko priti s cesarjem v stik, vedo povedati, da obstoji cesarjeva bolezen res samo v nahodu in se ne da konstatirati nikakih drugih kataraličnih vnetij; kakor pri vsakem pre-hlajenju, je tudi v tem slučaju cesarjev glas nekoliko spremenjen.
Dne 3. januarja se nam poroča iz Dunaja-.
Lahki nahod bo skoro gotovo zginil v nekoliko dneh. Cesar je vstal včeraj ob navadni zgodnji uri in
ni popolnoma nič spremenil svojega dnevnega programa. Samo splošne avdijence so morale odpasti, ker je cesar ostal čez dan v Schönbrunnu. Predpoldne je sprejel svoje referente: Š(efa vojaške pisarne generalnega adjutanta Bolfrasa in direktorja kabinetne pisarne Schießla. Popoldne sta bila sprejeta v posebni avdijenci bivši generalni direktor najvišjega privatnega in družinskega fonda baron Chertek in princ Sikst čBourbonski. Ob 3. uri popoldne se je cesar u-deležil dinerja, pri katerem je bil prav dobro razpoložen.
O včerajšnjem dnevu dne 3. t. m. se glase poročila Še (ugodnejše. Boljšanje cesarjevega stanja je stalno. Nahod je staoioneren in indispozicija se nič ne širi. Do popoldanskih ur je .cesar reševal državne akte. Zvečer je obiskal nadvojvodinjo Marijo Valerijo in je ostal v krogu družine, svoje hčere nad eno uro. Ob 8. uri zvečer je legel cesar kakor navadno k počitku.
Na kabinetno pisarno pride vsak dan veliko brzojavnih vprašanj tujih suverenov. Na vsa se dajo točni in daljši odgovori. *
Dvorni ples se je z ozirom na cesarjevo bolezen preložil. Vršiti bi se imel dne 10. t. m. Ker bi se ga cesar rad udeležil, a še ni pričakovati, da bi bil do takrat popolnoma zdrav, se ga je preložilo na 16. t. m.
Politični pregled.
Vlada Bienerth ni.
Baron Bienerth je pričel z vodilnimi politiki pogovore zaradi rekonstrukcije kabineta. Najprej je konferiral z Geßmannom, toda Geßmann varuje popolno tajnost in tudi njegovo glasilo „Reichspost“ se omeji le na konštatiranje dejstva, da je bil Geßmann pri Bienerthu.
Bolj gostobesedna sta voditelja nemškonacionai-ne zveze, Chiari in Groß. Ministrski predsednik jima je označil pravec, kojega se bo držal pri sestavi nove vlade. Zatrdil jima je, da se bodo sicer nekatere osebe spremenile, a da kurz kabineta ostane dosedanji. Ministrski predsednik je izrazil tudi željo, da bi se ohranila dosedanja večina. O osebah, ki pridejo za sestavo v poštev, se ni govorilo.
Z načelnikom Poljskega kola, prof. Glombin-skim, je Bienerth govoril v istem smislu. Profesor Glombinski se je zavzel za močno in širno delavno večino, katera se po njegovem mnenju da ustvariti s parlamentariziranjem kabineta. Zahteval je, da se Cehi na vsak način pritegnejo k večini.
Drugi parlamentarci še do torka inkluzivno niso bili pri Bienerthu. Načelnik Češkega kluba Je sicer že telegrafično poklican, a dala se mu je ura in dan na razpolago. Izmed načelnikov obeh jugoslovanskih klubov še do danes ni bil nobeden pri baronu Bienerthu.
Sestava kabineta bo prišla na vsak način v hitrejši tempo, ko bode jasno, ali se pogajanja na Češkem posrečijo ali ne. Ce se posrečijo, bo gotovo novi kabinet bolj s parlamentarci zaseden kakor če se ne posrečijo.
Nemci se trudijo z vsemi silami, da, obdržijo Hochenburgerja tudi v novem kabinetu. Voditelji nemških strank so hodili k Bienerthu in izpovedali, da uživa HocKenburger njihovo popolno zaupanje.
Na drugi strani pa gre zakulisno intrigiranje Nemcev na to, da se v sedanjem trenutku izvede samo takozvana majhna rekonstrukcija. Stiirgkh bi pri tej prevzel notranje ministrstvo, na mesto Bilinskega
Tiha ulica
(češki spisal Karel de Wetter.)
Ozka in vijugasta se je vila med starimi hišami s čudno okrašenimi ščiti, med sivimi, vedno kakor zamišljenimi domovi malega jnesta. Tlak' je bil stoletni, grčav, poraščen s travo. Večni mrak je vladal med hišami.-	Lili
In tihota, neizmerna tihota je kraljevala tukaj' po noči in po dnevi, pozimi in poleti. Tllie so bile stare koče, še tišje so živeli v njih ljudje, večinoma ubogi ljudje. Tiho in čudno so zveneli njihovi koraki na tlaku, tiho, kakor onemeli so prepevali ptički tukaj na strehah. Tiho in pritajeno se je oglasila tupa-tam melanholična pesem starega instrumenta, flavte ali gosli, kakor bi zvenelo od nekod iz nezmerne daljave, iz popolnoma drugega sveta.
Živelo se je tukaj kakor v prokletstvu, popolnoma drugače kakor v mestu, kjer je bilo veselo, in kjer so bile hiše ob slavnostih okrašene s smerečjem in cvetjem, kjer so plapolale pestre zastave z lin ter segale do zemlje, kjer je bilo vse pozlačeno od soln-ca, kjer so zvenele radostne pesmi ip odmevali zvonovi v jasnem zraku nad hruščem in truščem trgov in živih ulic.
Mrtvaška tihota in večen mrak je vladal v tihi ulici, kakor na ozkem samostanskem hodniku. Kdor j© prišel po ulici, je izgleda! kakor živa senca, kakor strali.
Prebivalci so tam večinoma starejši ljudje, raz-Orhnih lic, tam ni bilo lepih žen niti veselih otrok. Starke so se opirale ob berglje ter rožljale z rožnim vencem. Mlade deklice so bila upadle, nelepe, zgr-bančene od večnega Šivanja, ki je bilo njihovo opravilo dan in noč.
Nekoč pa je prišla tj e. kakor čudežno krasna deklica, najkrasnejša izmed vseh žen v mestu,
Krista, temnolasa krasotica, je rastla v mrtvaški tišini sivih hiši, v prahu in plešnobi bedne izbice, kamor je posvetilo solnce samo ob zapadu z medlim žarkom.
Ona edina je imela v ulici krasno lice, kakor z zarjo obdano, ozko, lepo postavo, čarobne oči in pa zlate lase, v katere se je mogla skoraj celo zavili, kakor v zastor iz temne, dragocene svile.
Ni bila nikoli žalostna, dasi je videla okoli sebe samo senco, solze in bolest. Rajskonežni smeh je igral vedno kakor pomladanski metulj na bledih rožah njenega lica. Sklonjena nad platnom, katerega je u-mela spretno šivati, je prepevala s svojim čistim in srebrnozviokim glasom stare pesmi. Bila je edini u-smev v celi ulici, edini žarek v večni senci.
Nekoč se je razširila v tihi ulici huda bolezen, nevarna kuga, ki je prišla v mesto po vojski Groza in zmešnjava je zavladala v tihih hišah. Ljudje so umirali dnevno, trumoma.
(Mrtvaški zvon je zvonil neprenehoma. Ni bilo v tihi ulici hiše, iz katere bi ne prinesli vsak dan črne rakve. V starih domih tihe ulico so se zapirali ljudje pred belo ženo. Ni bilo nikogar, ki bi oskrboval bolne, tešil umirajoče.
A tu se je pojavila naenkrat Krista. Roditelje je izgubila že davno, ni imela nikogar več na svetu. In med tem, ko se je celo mesto ogibalo tihe ulice, je obiskovala Krista bolnike v svoji prosti sivi obleki kakor usmiljena sestra, dom za domom, ter se ni bala nikake nevarnosti. Služila je bednim in umirajočim. Prinašala je zdravila, oblačila mrtve ter odnašala po noči z grobokopom njihove rakve v skupen grob. In zopet se je vračala v tiho ulico k svojim u-mirajočim.
Stotero rok jo je blagoslavljalo, stotero ust jo neslišno zahvaljalo.
Bolezen ni hotela ponehati. Marsikateri stari dom v tihi ulici je bil popolnoma izumrl, prazen. <— Ulica je postala š,e tišja, mrtvejša. Bilo je slišati samo odmev korakov, ko so odnašali rakev z mrtvim, in jok, ki ga je spremljal.
Nekega dne se je zdelo, da je cela ulica izumrla- Grozna tihota je vladala med zamolklimi hišami, tihota smrti. Nikjer ni odmeval več niti plač, niti molitev, niti otli koraki.
Samo neka senca se je pomikala v mraku med mrtvimi, zapuščenimi đomi — Krista. Pomagala je vsem in vse je pogrebla. Zapuščala je sedaj tiho u-lico, sključena in bolna. Moči so jo zapustile in sedla je na tlak.
Toda naenkrat, kakor bi dobila novih sil, je vstala sveža in močna ter korakala tako možato, kot nikoli poprej. Bilo ji je tako lahko, blaženo. In videla je okoli sebe zopet te stare hiše, toda ne več zamolkle in žalostne, temveč žareče v zlati solnčni zarji, ovenčane z zelenjem in cvetjem.
In iz vseh oken so ji kimale znane glave in iz vseh vrat so jo pozdravljali prebivalci ulice, vsi ti mrtvi, ki jim je izkazala toliko dobrega. Ni videla niti enega žalostnega obraza, niti ene solze.
V belih, svetlih oblekah so korakali možje, žene in otroci, z usmevom večnega blagra na obličju, v rokah polno rož ir. belih cvetlic,, ki so jih sipali na v solneu se kopajočo cesto, kjer je sedaj korakala Krista.	;
Bila je zadnji mrtvec v tihi ulici, kjer so jo našli drugo jutro.
bi naj stopil kak' nemški finančni uradnik, Cehi pa bi naj bili zastopani le v poljedelskem ministrstvu, za koje imenujejo bivšega ministra Brala. Velika predrznost, a zanimivo na njej je, da Nemci sami ne žele več ministrov krajanov. Le radikalci pojejo na to noto, to pa radi tega, ker bi radi svojega nezmožnega voditelja Rafaela Pacherja spravili iz aktivne politike ter mu z asi gurali financielno brezskrbno življenje.
Vremenski politični preroki vedo povedati, da bo v soboto ali pondeljek baron Bienerth cesarju predložil nov kabinet v potrjenje.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
V pondeljek dne 2. januarja so se začela v Pragi zopet pogajanja med Cehi in Nemci. Gre se sedaj za to, da se. iznajde formula, pod katero bi Nemci dovolili zasedanje deželnega zbora in limitirano dovoljenje davčnih predlogov. Nemci zahtevajo, da se jim zagotovi na nekak način dosedanji vspeh pri pogajanjih v narodno-političnih zadevah.
Dunajski nuncij demisioniral.
„Giornale d’ltalia“ javlja:	Papeški nuncij na
Dunaju, Granito di Belmonte, je pisal sv. Očetu, da mu iz zdravstvenih ozirov ponuja demisijo. Papež je nunciju odgovoril, da sprejme demisijo, mu izrazil zahvalo za zasluge, ki si jih je pridobil za «cerkev, ter ga zagotovil svoje naklonjenosti.
S tem nepričakovanim Činom je rešena kriza, ki se je začela predlanskim zaradi Wahrmundove a-fere. Granito di Belmonte je kategorično zahteval, da se Wahrmund odstrani, grof Aehrenthal pa se js čutil vslecl tako decidirane zahteve užaljenega. Prišlo je do dipiomatičnega konflikta, kateri je Še le danes z demisijo popolnoma razrešen. Grof Aehrenthal o-sebno z nuncijem ni več občeval in tudi diplomatično je korespondira! naravnost z Vatikanom. Vendar sv. Oče je držal svojega zvestega nuncija. Tako so bile razmere za občevanje med Dunajem in Vatikanom vedno težavnejše. Ko je letos nuncij po leti šel v Italijo na počitnice, bilo je gotovo, da se več ne vrne. Le način odstopa je sedaj javnost presenetil, Januarij Granito Pignatelli di Belmonte je bil rojen 1851 v Napolju, 1879 pa posvečen za duhovnika.
Raznoterosti.
Iz pošte. Tjrgovinsko ministrstvo je imenovalo poštnega nadoficiala Rudolfa Ernstberger j a in poštnega oficiala Ludvika Josseka v Mariboru za poštne kontrolorje. Nadalje je imenovan poštni adjunkt Fr. Rumpf v Mariboru za poštarja na Muti, 'poštni eks-pedijent Wilhelm Friedl v Spodnji Purklji za poštarja ravno tam.
Umrl je v bolnišnici v Badenu na Nižje-Avstrijskem bivši stotnik in nazadnje profesor gospod Igo Kaš. Ranjld je bil rodom Stajerc. Doma je bil v Vojniku. Svoječasno je veliko pisal za leposlovne liste in je imel kaj spretno pero. N. v m. p.!
Ljudsko štetje na deželi. Čudno postopajo o-krajna glavarstva po nekod pa deželi glede ljudskega štetja. Prvotno se je prepovedalo popolnoma, da se ne sme vršiti štetje skupno na enem kraju v občinah1, a sedaj dovoljujejo oblastva vendar posameznim občinam zbirališča. Dogodilo se je, da je smel na primer en občinski predstojnik, oziroma komisar, določiti Števni (lokal v gostilni, ko se v drugi občini v to svrho niti v privatni hiši ne smejo zbirati ljudje glasom uradne odredbe. Zakaj dvojna mera? — Težave imajo komisarji s popisovanjem, zlasti ker ljudstvo večinoma nima pripravljenih potrebnih' krstnih in domovinskih izpiskov. — Tudi se protivijo ljudje mnogokje natančnim izpovedbam, ker se boje, da bo nasledek ljudskega štetja — vojska in večji davki. Zopet dokaz, da ljudstvo »e zaupa mnogo našemu slavnoznanemu birokraškemu šimelnu. — Kako postopajo nemškutarski števni komis ar ii glede označbe občevalnega jezika, se še dosedaj ne zna jasno določiti.
K ljudskemu štetju — poučna epizoda. V neki samostan na Zgornjem (Štajerskem je prišel Števni komisar. Predstojnika slučajno ni bilo doma (dotični gospod *je „ladinec“) in njegov namestnik, seveda Nemec, je vse ude samostana pod rubriko ;,.občevalni jezik“ dal vpisati za Nemce. Po naključju je prišel pisec teh vrstic k tej „ceremoniji“ ter vprašal števnega komisarja, kaj neki je vpisal pod rubriko: občevalni jezik? Seveda vse: „deutsch.“ Se le ,na odločno zahtevanje slovenskega patra vpisal se je dotičnemu in še dvema klerikoma občevalni jezik: „slovenski“, in enemu patru in enemu kleriku: ,„[češki.“ Želimo le, da bi se povsod vsak posameznik odločno potegoval, da se ga vpiše v listo kot takega, kar mu veleva čast in sveta, vestna dolžnost! Slovenec, na dan! fllap-čevanja je bilo dovolj!
Nesramnost. Mariborski liberalci pisarijo v .„[Slovenskem Narodu“ proti Slovenskemu društvu za Štajersko, katero jih pravzaprav nič ne briga, ker je v rokah pristašev Vseslovenske Ljudske. Stranke. Toda nesramnost blatenja leži v; teh-le stavkih': „. . .
pred tremi leti se je na občnem zboru izročilo blagajniku Vrstovšku nekaj nad 800 K društvene imovine. Ker od teg’a časa ni bilo odborovih sej, je dolžnost blagajnikova položiti v javnosti račun. Blagajnica se bode že našla, gospod profesor Verstovšek.“ Nobeno društvo, osobito pa politično, ne polaga javno syojih računov, in Slovensko društvo tega dosedaj že iz načelnih razlogov nikdar ni storilo. Povsod pa se najdejo faloti, ki so v obraz prijazni, za hrbtom pa obrekujejo, in še to samo z namigavanjem, da se jih ne more prijeti za dolga ušesa. Računi v Slovenskem društvu so vsi v najlepšem redu, a mi vemo za neko drugo liberalno organizacijo, kjer je tatvina bila dokazana, a smo jo tudi mi pokrili s plaščem prizanesljivosti. S piscem pa bomo obračunali na občnem zboru, če je sploh ud društva.
Uradni dnevi c. kr. okrajnega glavarstva ptujskega v letu 1911: A, Za sodni okraj ormoški:	V
sredo dne 18. januarja, 1. marca, 12. aprila, 81. maja, 19. julija, 18. septembra, 8. novembra in 20. decembra v občinski pisarni v Ormožu, vsakokrat z začetkom ob 8. uri dopoldne. — B. Za sodni okraj rogaški: I. V Četrtek dne 19. januarja, 2. marca, 13. aprila, 18. maja, 22. junija, 27. julija, 24. avgusta, 28. septembra, 2. novembra in 14. decembra v gostilni „pri pošti“ v Rogatcu, vsakokrat z začetkom ob blO. uri dopoldne. II. V petek dne 23. junija, 28. julija in 25. avgusta v občinski pisarni v zdravilišču Rogatec-Slatina, vsakokrat z začetkom ob 9. uri dopoldne. — V Ptuju se vrše uradni dnevi v prostorih e. kr. okrajnega glavarstva vsako sredo in vsaki petek. Ob drugih delavnikih ter ob nedeljah in praznikih se, izvzemši nujne slučaje, ne posluje s strankami.
„Slov. Straži“ je Marica Travnarjeva iz Braslovč poslala 1100 znamk za novoletno darilo. Lepa hvala!
Učni tečaj za učiteljstvo. Meseca marca se vrši na moškem in ženskem učiteljišču ,v Gradcu po en tritedenski učni tečaj za dotične učitelje, oziroma učiteljice, ki se hočejo izvežbati za poučevanje slaboumnih. Udeležbo je treba naznaniti do 15. januarja okrajnim Šolskim svetom.
Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva ima »svoj 17. letni občni zbor v nedeljo dne 8. januarja 1911 ob 9. uri dopoldne v celjskem Nar. domu. Na vsporedu je razvon običajnih točk tudi predavanje o važnosti tujskega prometa. Predava gosp. Franc Kocbek iz Gornjegagrada. Ker pa najbrž ob tej uri — po pravilih — ne bo dovoljno Število navzočih članov, se vrši istotam drugo zborovanje eno uro pozneje z istim vsporedom. Gostje dobro došli!
Zavratni roparski umor.
Posestnik Danko Jakob v Jarenini je prodal mesarju Celcerju v St. liju v Slov. goricah telico. V pondeljek dne 2. januarja je Danko gnal prodano ži-vinče v iSt. Ilj. Ko se je vračal proti večeru domov, se je v Oekerlovi gostilni blizu Jarenine oglasil in spil merico vina. Trezen kot vedno, je nadaljeval ob 8. uri zvečer pot proti domu.
Kakih 10 minut nad Jarenino je ob okrajni cesti mal gozdiček v bližini gospoda župana Lorberja. Pod tem gozdičem so našli vi jutru dne 3. januarja Dankota mrtvega z razklano glavo. Nesrečnež je imel odpet telovnik: oropan mu je bil denar, okrog 300 K, in žepna ura. Truplo vse krvavo, je ležalo naslonjeno na obcestno grivo. Glava je. bila očividno razklana od sekire — na dva dela. Morilec-ropar je gotovo napadel pbogega Dankota od zadaj in ga je moral z veliko silo mahniti z ostrino sekire po glavi.
Ljudstvo je, ko je zvedelo za nečloveški čin, postalo silno razburjeno; ljudje so v trumah hodili gledat umorjenega. Vse se je zgražalo nad peklensko hudobo, ki je poosebljena v brezvestnem morilcu.
Mislimo si brezmejni strah uboge žene umorjenega, ki je zastonj nestrpno pričakovala vrnitve mo ža — Dankota.
Orožništvo, ki je bilo o žalostnem dogodku takoj obveščeno, je stražilo umorjenega na licu mesta do včeraj dne 3. t. m. proti večeru, ko je prišla na lice mesta sodnijska komisija iz Maribora.
Kdo je morilec ? To je uganka, ki Še dosedaj ni razvozlana, ker manjka vsled novega nočnega, snegu vsaka sled. .Orožništvo in domače ljudstvo skrbno išče onega, ki je brez povoda umoril na tako ži-vinjski način blagega in poštenega vzor-moža. Upati je, da zavratni morilec ne uide roki pravice. Danko je bil splošno priljubljen v domačem kraju in ni imel
sovražnika. Bil je naš vrl pristaš.
*
* *
Govori se, da je peka deklica slišala, kako je neki tuji mož povpraševal Dankota, kam žene telico. Sumi se sedaj, da je ta neznani mož v kaki zvezi z umorom.
Danes dne 4. t. m. nam poročajo iz St. JI j a v Slov. goricah:
„'Morilca, ki je umoril Dankota, so sinoči dne
3.	t. m. prijeli. Uslužbenec je jareninskega peka, neki „gajšic.“ Uro umorjenega je prinesel k urarju, ki jo je spoznal. Našli so tudi denar. Morilca so danes dne 4. t. m. orožniki eskortirali v Maribor.“
Iz tega poročila Še ni razvidno ime morilca. Informirali smo se na tukajšnjem okrožnem oodišču, toda do danes opoldne Še niso dobili nikakih' obvestil.
Štajersko.
„Za pravdo In srce.“ Telovadni odsek Orel v Mariboru vabi na gledališko predstavo, katero priredi dne 6. januarja 1911 v društvenih prostorih Katoliškega delavskega društva v Mariboru, Flösserg. Štev. 4. Igra se „Ža pravdo in srce.“ Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Začetek ob T28. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 147. uri zvečer. Med dejanji svira veteranska godba. Vstopnina:	sedeži
I. vrste 2 K, 2.-5. vrste'1 K, 6.—10. vrste 60 vin., ostale vrste 40 vin. Stojišča 30 vin. Otroci pod 14 leti nimajo vstopa. V dvorani je prepovedano kaditi. Cenjene dame se opozarjajo, da je prepovedano obdržati med predstavo klobuk na glavi.
Maribor. Dne 2. t. m. se je na travniku blizu neke vojašnice v Mariboru s samokresom vstrelil 40-letni pekovski pomočnik Anton Sef. Zadel se je naravnost v srce in je bil takoj mrtev. Sef, kateri je bil doma z Huma pri Ormožu, je bil že delj časa brez dela. Ker je pa rad karte gledal in vedno v krčmi sedel, je prišel v gmotne in denarne zadrege, kojih konečna posledica je bila bržkone samoumor.
Maribor. Mestni vikar častiti gospod Fr. Simonič je nevarno obolel. Priporoča se v molitev!
Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo dne 8. januarja 1911, popoldne po večernicah, priredi tukajšnje bralno društvo v zvezi s podružnico „Slovenske Straže“ v hiši gospoda Jožefa Mačeka na Fobru štev. 8, veselico z gledališčno predstavo ,„ Jeza nad petelinom in kes.“ V odmorih poje mešani zbor. Križevčani in sosedje, kdor se hoče zopet enkrat pošteno pozabavati in nasmejati, naj ne zamudi te priložnosti ter zanesljivo pride k tej lepi prireditvi. Vstopnina znaša 40 vinarjev. K prav mnogoštevilni udeležbi uljudno vabita odbora.
St. Ilj v Slov. goricah. Pri nas se obhaja od L—6. januarja sveti misijon. Vodita ga dva čč. gg. duhovnika iz družbe Jezusove in č. g. P. Kasijan Zemljak iz Maribora. Ljudstvo se z veliko gorečnostjo udeležuje duhovnih vaj za posamezne stanove. Stanovske propovedi ima č. g. P. Kasijan. Ljudstvo, ki je veselo teh verskih prireditev, se zgraža nad predrznim postopanjem gotovih ljudi, ki so skušali preprečiti z lepa ali z grda duhovne vaje katoličanov. Neki nam dobroznani intrigant-denuncijant je pri pristojni oblasti rogovilil proti misijonu. — V seji občinskega odbora občine Cirknica pa je predlagal odbornik-protestant Evald Hempel protest proti verski prireditvi katoličanov z motivacijo, da se bo potom misijona razširila kuga-slinovka po vsej šentiljski župniji. Predlog se je seveda sprejel z večino glasov. Saj je bil celo znani „agrarec“ Reppnigg, znan tudi izza mariborskega š,tajerčijanskega shoda, proti. A Šentiljski katoličani imamo kljub Reppniggu in Hemplu ter njegovim trabantom — misijon!
Ceršak. Bresnik — obupuje. Kar igrajo se ž njim Številke. Veselega obraza in z nekim ponosom je koračil Bresnik po vasi gor in dol, ko je število slušateljev na (univerzi „Zechner“ narastlo na 16. Gor in dol, sem in tje, bi ali nebi, tega procesa se je Bresnik že povsem privadil. Sedaj ima rector zopet 12 gojencev. Imel jih je že J3, 7, 14, 16 itd. Otroci sami imenitno vlečejo šulferajn. Ko dobijo obleko, 0-buvalo in druge reči, pa hajd zopet ven iz Šulfer-ajnske šole. Na ta način se deca vadi korupcije, ki igra pri vsenemških südmarkoveih največjo vlogo.
Hoče. V nedeljo dne 1. januarja 1911 je priredilo naše Katoliško bralno in gospodarsko društvo predavanje pri gospođu Rojku. Udeležba je bila povoljna. Prišli so možje, fantje in dekleta. Govorilo se je o pomenu in važnosti zadružništva, o varčevanju in ljudskem štetju. Spomnili smo se tudi „(Slovenske Straže“ in ji nabrali 10 K.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Bralno društvo vabi vse ude in prijatelje na tretji redni občni zbor v nedeljo dne 8. prosinca po, večernicah. Poročali bodo o delovanju društva: tajnik, blagajnik in knjižničar. Potem bo volitev odbora in sprejemanje novih udov ter poučni govor gospoda dr. Leskovarja iz Maribora. Na mnogoštevilno svidenje!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Se enkrat 0-pozarjamo domačine in okoličane nas zadružni tečaj od dne 9. do vštevši 14. prosinca v Zadružnem domu. Ob enem bo tudi kmetijski tečaj, kjer bodo vsak dan od 8. do 10. ure dopoldne predavanja p raznih gospodarskih in splošnih kmetijskih zadevah. Predavali bodo: zastopnik Avstrijske zadružne zveze iz Dunaja, odposlanec c. kr. kmetijske družbe v iGradcu in gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak iz Maribora. Udeležite se v prav obilnem Številh zanimivih predavanj!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Vabimo na veliko veselico, katero prirede tukajšnja slovenska društva v nedeljo dne 8. januarja 1911 v velikem salonu pri gospodu Kodru (prej Ratej) v trgu. Vapored:	1.
„Strahovi“, enodejanska igra za ženske. 2. Deklamacije: a) Micike KupeČeve „Sestre, zapojmo!“, b) Tre-
Na kraljevo 6. t. m. vsi k predstavi žaloigre „Za pravdo in srce". Vrši se v dvorani Flössergasse št. 4. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
rike Mohorjeve „V srce si glej!“, c) Julije Koglerje-ve „Noč pred poroko.“ 4. Petje. 4. „Osveta.“ Šaljivi prizor po A. Medvedu. 5. „Rudeči nosovi.“ Burka za moške. 6. Šaljivi ribji lov. Začetek ob VS. uri zvečer. Vstopnina za psebo 60 h. Pridite!
Svečina. Čujemo, da se je neki števni komisar izrazil tako-le:	„I berde tajÖ frogen, ti Lajt berden
tajö antworten und i berde si tajö ajntrogen.“ — Ce bodo v vseh peterih občinah v s.večinski župniji vsi Števni komisarji tako delali, potem bo vsa slovenska Svečina v nemšlkem taboru. Kolibo prebivalcev v Svečini — s prav malimi izjemami — nemško zna, in da skoraj vsepovsod med seboj le slovensko občujejo, je pa vsem, ki po sili nemške kraje nad Mariborom poznajo, dobro znano.
Sv. Marjeta na Dravskem polju. Na starega leta zvečer so se zopet enkrat stepli domači fantje pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Kakor je že navada, da. se prepir začne v krčmi, se je tudi tukaj med posestniškima sinoma Janezom Klasincem in Francetom Greifom vnel prepir. Na cesti je potem v temi počakal Greif na Klasinca, ga začel s pestjo po glavi biti in nazadnje ga je s kamnom s tako močjo vdaril po licu, da mu je strl spodnjo Čeljust. Slab konec starega leta!
Sv. Lenart v Slov. goricah. iTo in ono. „šta-jerc“ se grozno zaganja v župane onih občin, ki so protestirale proti javnosti tukajšnje nemške Šole. Pravi tudi, da je ta šola že plačana in da ne bode kmete ta 'šola ničesar veljala. Čudno, zakaj pa je potem 40.000 K še vknjiženih na tej Šoli? Zakaj pa še potem niste vseh voznikov in obrtnikov plačali? Aha, čakate, da bi kmetje to plačali! Le čakajte! — Na dan 23. grudna je odredilo c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru pouk o ljudskem Štetju ter povabilo vse Števne komisarje v gostilno gospoda V. Sarnitza. Toda gospodje Števni komisarji so se proti temu prostoru pritožili in niso hoteli iti v Sarnitzovo gostilno, ker je on edini izmed Šentlenartskih gostilničarjev pri razpravah se potegoval za javnost Šulferajnske Šole. Da, kmetje so spoznali svoje „prijatelje“ ter so jim začeli kazati „fige.“ To je bil pač najboljši odgovor !
Celje. Izobraževalno društvo. Gledališka predstava „Sveti večer“, igra v treh dejanjih, bode na praznik sv. Treh kraljev, popoldne ob 3. uri v vrtni dvorani pri „Belem volu“ v Celju. Med odmori bo petje in igranje na glasovir.
Celje. „.Tagespost“ poroča, da je župan dr. pl. Jabornegg odstopil in odložil tudi mandat mestnega očeta. List dostavlja, da bo odstop vzbudil v širnih krogih gotovo obžalovanje, ker je Cfabornegg splošno priljubljen in spoštovan. V te Širne kroge Slovenci pač no spadamo.	.	.	.. .
Studenice. Na praznik svetega Štefana se je vršil pri nas občni zbor bralnega društva. Cez 150 ljudi se je zbralo po večernicah v prostorni sobi samostanskega poslopja. Vspored je bil sledeči:	Naj-
prej pozdravi navzoče gospod predsednik, župan občine Modraže, ter želi občnemu zboru krasnega uspeha. Potem odstopi vodstvo zbora, podpredsedniku, gospodu župniku Jožefu Cede, ki je s kratkimi besedami nagovoril navzoče, pozdravil, iz Maribora do-Šlega gospoda profesorja dr. Franca Kovačiča, nekdanjega tukajšjnjega provizorja, ter mu podal besedo. V navdušenih besedah nam je gospod govornik razložil pomen bralnih društev in njih sadove, če se ljudstvo, posebno pa mladina, pridno zavzema za izobrazbo. Pravil je med drugim, da je potoval pred, tremi leti po Poljskem med našimi slovanskimi brati. Na vhodu v solne votline, ki se nahajajo v Galiciji, je našel sledeči napis:	„jV izobrazbi je bogatstvo.“
Priporočal je, naj bi imelo tudi vsako bralno društvo te besede, za geslo. Potem smo slišali, kako tam, koder se mladina z veseljem poprime branja in se rada .udeležuje poučnih shodov in govorov, poneha pijančevanje, pobijanje in ponočni krik, ker spoznajo mladeniči, da to ni po človeško, da je človek višje bitje. Znajo potem prosti čas boljše porabiti, z branjem in raznimi vajami, po nekaterih krajih tudi s telovadbo itd. Končno je gospod predavatelj še navduševal mladino, naj bi imela več veselja do svoje rodne zemlje ter milega našega materinega jezika, in naj bi nikdar ne silila ,v mesta in druge kraje. Po govoru se zahvali gospod župnik kot voditelj zborovanja, gospodu govorniku v imenu poslušalcev za govor ter ga prosi, naj še pride v našo sredino, kar želijo tudi poslušalci. Nazadnje še tudi on navdušuje navzoče za družabno življenje, ker le z združenjem se veliko doseže. Slednjič se oglasi k kesedi tudi kmet Simon Kitek ter opomni navzoče, naj ne pozabijo tudi na „Slovensko Stražo.“
Šoštanj. Bralno društvo je imelo na novega leta dan svoj redni občni zbor. Izvolili so se v odbor: Valentin Kropivšek, predsednik; Fr. Medved, podpredsednik; Martin Koren, tajniki; Ivana Medved, tajnikova namestnica; Pavlina Ravlen, blagajničarka; 'Jernej Turk in Martin Hrastnik, knjižničarja; Jožef Zajc in Polona Stropnik, odbornika. Na zboru je govoril tudi po Šaleški dolini kot govornik znani mladenič F. Zajc iz Skal.
Iz Savinjske doline. Opozarjamo na predstavo žaloigre „Za pravdo in srce“, ki se vrši na kraljevo dne 6. t. m. v Petrovčah. Kdor hoče imeti izredni u-
žitek in se hoče zatopiti v zanimivo zgodovino naših pradedov in njihove boje, naj ne zamudi te prilike in pride dne 6. t. m. gotovo v Petrovče.
Slovenjgradec. S. K. Z. priredi v nedeljo dne 22. t. m. pri nas politično zborovanje. (Vrši se ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu. Poročat prideta dr. Korošec in dr. Verstovšek.
Slovenjgradec. Trosijo se lažnjive vesti, da namerava izvrstni zdravnik dr. Železnikar, ki vživa vsepovsod največje spoštovanje, oditi iz Slovenjgrad-ca. Poizvedeli smo, da so vse te vesti neresnične. Dr. Železnikar, ki ima jako veliko prakso, ostane vkljub mnogim spletkam njegovih nasprotnikov jn pa nemškutarjev Še nadalje pri nas. Znane popevke: „Ena se tebi je želja spolnila“, si gotovi zavidljive! še ne bodo mogli zapeti.
Bizeljsko. Pretečeno leto je bilo v naši župniji 120 otrok rojenih in sicer: 50 fantičev in 70 deklic. Umrlo jih je 90, izmed kojih je bil najstarejši 85 let in najmlajši eden dan star. poročilo se je 18 parov, izmed katerih je bil eden par Jurij Dernikovič in Neža Pusta k osmi dan od železnice povožen in je umrl.
Koroško.
Velikovee. Na novo leto so vprizorili naši fantje in dekleta „Divjega lovca,.“ Za vaje in priprave je bilo samo en teden časa in vendar se je obnesla igra zelo dobro. Na predvečer so nam nabili paši prijateljčki na društveno sobo lep napis v nemških barvah, s hrastovim listjem, puškio in mečem in z neizogibnim „heil.“ Hvala lepa! Je bilo pač malo več reklame. Prav tiho vam povem, da jih je prišlo veliko samo radi tega. Pa Še drugič! Naposled nam še vabil ne bo treba. Zastonj smo pričakovali gospoda učitelja Hornbognerja. Nekateri ljudje imajo pač preklicano dober nos in tako srečo, da se vsaki nevarnosti lahko izognejo. Liberalci v osebi gospoda dr. Hudelista so se peljali v St. Peter. Treba jih nam tako ni bilo, je bilo drugih dovolj. Kaj ne, drugič bomo pa kričali pri Spilerju, da moramo biti samo Slovenci in nič drugega ? Živio ! Gospoda Ante Bega smo tudi pričakovali. V svojem „katastru“ piše, da se v Velikovcu ne dopuščajo niti najnedolžnejše igre. Mislili smo, da se bo gotovo zanimal, kako smo mogli nastopiti potem s tako igro. Pa, šmenta! Gotovo se je spomnil, da se je na dotičnem mestu zmotil. „Za pravdo in srce“, „Zaklad“, „|Tri sestre“, „Mlinar in njegova hči“, so za njega gotovo prenedolžne igre, da jih kar nič ne omenja, ali pa še vedel ni zanje. Kdor hoče kaj pisati, se mora pač malo ogledati in se ne sme samo zanašati na izjave svojih ,,omejenih"--prijateljev.--Na. vsporedti je bila nova himna koroških Slovencev. Vzbujala, je splošno veselje in navdušenje.
St. Jakob v Rožni dolini. „Mir“ od dne 31. decembra poroča: Poraženi združeni slovenski liberalci in nemški nacionalci. Minolo sredo so se vršile v St. 'Jakobu v Rožu občinske volitve. V tretjem razredu je dobila slovenska narodna stranka 175 glasov, nasprotniki se v tretjem razredu volitve niso'udeležili. V drugem razredu so združeni slovenski liberalci in nemški nacionalci, družba Kobenter-Šuster in kompanija, naskočili z vso silo, pa so propadli, ker so dobili 31 glasov, našj pa 46, vsled tega so izgubili pogum za prvi razred, vrgli puško v koruzo in je naša lista zmagala z 29i glasovi. Osebno so se u-deležili volitve častni občani:	gospod dr. Valentin
Janežič, gospod dr. Jakob Šket, gospod profesor Jožef Apih, gospod poslanec Grafenauer in gospod dr. 'Janko Brejc. Slava jim! Navdušenje na slovenski, strani je bilo veliko; grmeli so topiči, slovenski liberalni in nemškonaeionalni stranki so pa obupana srca bunkala. Živio slovensko-nemšikutairska zveza! Slava zavednim volilcem!
Kranjsko.
Ljubljana. Deželni umetniški svet. Za Kranjsko se je ustanovil deželni umetniški svet. Dne -3. t.
m.	je bila prva seja deželnega umetniškega sveta. Deželni umetniški svet se je konstituiral tako-le: predsednik deželni glavar pl. Suklje, prvi podpredsednik knez Hugon Windisch'graetz, drugi podpredsednik dr. Mantuani. Izvolil ge je izvrševalni odbor: predsednik dr. Lampe, podpredsednika ravnatelj Šubic in dvorni svetnik Rühling, zapisnikar Dostal. — Obravnavalo se je o uporabi kredita, ki ga ima deželni odbor kranjski za nabavo umetnin in podporo umetnikom.
Književnost in umetnost.
„Mentoi\“ III. letnik. Zvezek 4. — Vsebina: Silvester. F. S. Finžgar. — Crna liska. Prof. Fr. Pengov. Dalje. — Radovan. Žaloigra v štirih dejanjih. Josip Logar. Dalje. — Homer in njegova pesem. Dr. J. Gnidovec. Dalje. — Literarni pogovori. Prof. L. Arh. — Ureditev koledarja. Prof. J. Kržišnik. — Navod za Šahovo igro. A. Uršič. Dalje. — Drobiž: Naše slike. Novo leto pri Rimljanih. Naše slike. Kristusova zgodovinska osebnost. Na Kalvarijo!. Izra-
elski koledar. Kako se gibljejo Esperantisti ? Naše slike. Za kratek čas. Uganke.
„Slovenski Učitelj.“ Štev. 12. Letnik XI. — Vsebina: Djakovski tečaj. Poroča katehet A. Čadež. Konec. — Spomini z dunajskega tečaja za pouk slaboumnih. Učiteljica Anica Lebar. Konec. — Nemški pouk v ljudski Šoli. S posebnim ozirom na Sclireiner-dr. J. Bezjakove nemške vadnice. Konferenčno poročilo c. kr. učitelja J. Novaka. Konec. —■ Šolski voditelj. Piše nadučitelj Ivan Štrukelj. Dalje. — Katehetski vestnik: Katehetsko gibanje. Katehetske beležke. Zgledi, uporabni pri katehezi. — Vzgojni utrinki. — Učiteljski vestnik. — Raznoterosti. — Slovstvo in glasba.
Važno socialno vprašanje.
(Ameriško pi.mo,;
Pogajanja takozvane odgovornostim komisije, k» jo je imenoval guverner Deneen, so bila dosedaj v toliko brezvspešna, ko niso spravila na dan nobenih skupnih predlogov. Komisija je bila sestavljena iz zastopnikov delodajalcev in delojemalcev. Sicer so se ujemali glede potrebe, da se napravi in sprejme zakon odgovornosti, ampak o njegovih posameznih določbah so bila mnenja različna. rIn ker niso mogli tudi zastopniki delavskih zvez staviti nobenega složnega predloga, zato so nastale v komisiji tri. skupine s prav toliko mnenji.
Dočim so zastopniki delodajalcev zahtevali sprejetje tako zakona odgovornosti kakor tudi zavarovalnega zakona, so se izrekli govorniki čikaške delavske zveze {Chicago Federation of Labor) zadovoljne samo z zakonom odgovornosti. Zakaj se upirajo zoper ponujani jim nadaljni zakon v korist delavcem, je težko umeti; morda se boje, Ida tiči v ponudbi kaka skrita past. Kakor je videti, si zastopniki delavcev Še niso na jasnem glede oblike delavskega zakonodajst-va. 'To je obžalovati, a ni čudno, kajti tudi med po klicanimi strokovnjaki v narodnem gospodarstvu in pravoznanci so mnenja o tem različna. Samo izkušnja je tu v stanu dati merilo in zato bi bilo pač tudi umestno, ako bi se tako delodajalci kakor zastopniki delavcev malo bolje poučili o dotičnem zakonodajstvu takih dežel, na primer Nemčije, ki so na tej poti že nekoliko napredovale,
V tem oziru so se zastopniki delodajalcev v toliko potrudili, da so si mogli o vzrokih nesreč v o-brinijskih obratih na Nemškem predložiti naslednjo, leta 1908 tičočo se razpredelnico:
Krivda delodajalcev . . . ,..................16.81
Krivda delodajalcev in delavcev . . . . .	4.66
Nemarnost sodelavcev	....................5.28
Prirodni pojavi , ............................1,31
Krivda delavcev............... 28.89
Vzrok obratni drzni poskus . . . ... 42.05
Tukaj se zatrjuje,	da	bi	bil	zakon	odgovorno-
sti, po katerem bi bil delodajalec odgovoren tudi za nesreče, ki jih povzročajo obratni drzni poskusi, krivičen.
Sicer delavec lahko	tirja	odškodbo,	če se
ponesreči, ampak v ponajveč slučajih mora dolgo čakati, preden dobi zadoščenje za izgubljene ude in za izgubljeni delavni čas. In potem mora odškodnino deliti z odvetniki in posredniki.
Iz poročila je nadalje razvidno, da so bile zapuščene družine s svojimi odškodninskimi tožbami vspešne samo v 18 slučajih izmed 43 slučajev s smrtnim izidom. Zapuščenci so prejeli skupaj 30.105 dol., alivsak 1672 dol. Po predlogih komisije bi dobili zapuščenci 54.000 dol., ali v drugem slučaju 3000 dol.
Vsekako je zakonu, ki odreja za gotovo nezgodo gotovo odškodnino in odpravlja dolge sodne obravnave, dati prednost pred dosedanjim pravnim postopanjem, h kateremu so odškodovanci prisiljeni.
Prebivalstvo ruskega carstva.
Prebivalstvo ruskega carstva. Statistični urad ruskega ministrstva za notranje stvarij ( je izdal podatke o zadnjem splošnem ljudskem Štetju r na Ruskem leta 1908. Po teh podatkih je Štela Rusija dne 1. januarja leta 1909 160 milijonov prebivalcev (L 1858 74 milijonov, leto 1897 126 milijonov). Na evropsko Rusijo, t brez Poljske in Finske, odpada 116,505.300 prebivalcev, f na Finsko ,3,015,700, Poljsko 11,671.800, na Kavkaz 11,392,400, na Sibirijo 7,878,500, na srednjeazijske provincije 9,631,300, in na baltiške provincije 2,641,600 prebivalcev. Po narodnosti je bilo 65.6 odstotkov Ruoov, 10.6 odstotkov Tiartarjev, 6,2 odst. Poljakov, 4.5 odstotkov finskih narodov, 3.9 odstotkov Židov, 2.4 odstotkov Litvinov, Nemcev in Švedov 4.6 odstotkov. Po veri je bilo 69.9 odstotkov f pravoslavnih, 10.83 odstotkov mohamedancev, 8.9 odstotkov katolikov, 4.85 odstotkov protestantov, 4,05i odstotkov Židov, 0.96 odstotkov drugih kristjanov in 0,5 odstotkov drugih nekristjanov. Citati in pisati jih je znalu: na Poljskem 30,5 odstotov, v evropski Rusiji 22.9 odstot., na Kavkazu 12,4 odstotkov, y Sibiriji 12.3 odstotkov, v srednji Aziji pa 9.3 odstotkov. V baltiških gubernijah jih zna čitati in pisati 71 do 80 odstotkov prebivalcev:.
Listnica uredništva.
„Združene pivovarne . Samoumevno, da pridejo za zvezo sedaj pivovarne na vrsto. Brez strahu odkrijte svoje imel
W Ali ste obnovili naročnino ?
Narodno gospodarstvo.
Pognojite travnike! Ce se je nakosilo na primer na površini 1 ha travnika v enem letu 80 met. stotov sena in otave, odtegnilo se je zemlji s tem 17 kg losforove kisline, 64 kg kalija, 62 kg dušca in 38 kg apna. Kdor noče torej, da bi travnik opešal in da -bi seno na dobroti zgubilo, naj ga po končani košnji pognoji. Da bi se zamogel pognojiti travnik s hlevskim gnojem, ni vselej mogoče, ker ga navadno niti za gnojenje njiv ni dovolj. Ce se njiva pognoji, se hlevski gnoj podor je in zboljša se s tem zemlja ne le glede rodovitnosti, ampak tudi drugače, na travniku se'pa gnoj ne more podorati, ampak le raztrositi po vrhu, sicer se travna ruša uniči. Najvažnejši rastlinski redilni snovi, ki prideta v poštev pri travnikih, sta fosforova kislina in kalij, apno pa le tedaj, ee ga travniška zemlja ne vsebuje v zadostni množini, a dušečnata gnojila samo pri pustih travnikih, kajti metuljnice in trave sprejemajo dušeč naravnost iz ozračja. Ako se pognoji ha travnika na jesen s 400 do 500 kg kalijsuperfosfata, dobi se nato 50—70 meterskih stotov sena in otave več in v takem slučaju se gnojenje gotovo izplača. Poskrbi naj torej vsak kmetovalec, da svoje travnike še pravočasno in dobro pognoji z umetnimi gnojili!
Kako naj se oskrbuje breja svinja. Kakor hitro se uverimo, da je ostala svinja breja, loči naj se od prašičev, namenjenih za pitanje, kajti krmiti in oskrbovati se mora drugače, kakor pitanec. Ce je le mogoče, naj se pusti breja svinja pa prosto, da se razhodi, a krmi naj se tako, da bo dobro rejena, pa ne debela, kajti drugače težko stori. Kisle ali skisane krme se; brejim svinjam ne sme pokladati, posebno ne, kadar doje. Najboljša krma za brejo svinjo je ječmen. Odrasli svinji naj se da vsak dan po 6 do 7 kg krompirja in 1.5—2 kg ječmenia. Ce imaš po zimi kaj s dene klaje, kakor pese ali korenja pri rokah, daj ji tudi tega, ker doječi svinji jako koristi. Kakor odvisi množina mleka pri kravah od prirojene mlečnosti, pa tudi od vrste krme, ki se poklada, in od dobrega oskrbovanja, tako je seveda tudi pri svinjah. Ce krmiš kravo, ki molze, s tako krmo, da se z njo opita, krava mleko polagoma zgubi, še bolj pa moraš gledati pri svinji na to, da ne postane preveč debela., kajti doječa svinja mora imeti kolikor mogoče veliko mleka. Pokladaj torej doječi svinji le tako klajo, ki gre v mleko, in ne takšno, po kateri se odebeli in ki jo preveč segrele.
lanene tropine. Že zdavnej znano, toda pre malo uvaževano močno krmilo so lanene tropine. Veliko njihovo redilnost, okusnost in zdravilnost pozna skoraj vsakdo, in vendar jih živinorejci pokrmijo le toliko, kolikor se jih izdeluje v deželi. To je pač zelo malo. Dobre lanene tropine imajo povprečno 254-krat toliko beljakovin in tolšče v sebi, kolikor jih ~ imata oves in koruza, dvakrat toliko, kakor pšenični in rženi otrobi, trikrat toliko, kolikor dobro seno. Koliko kmetovalcev daje teletom po odstavljenju napačno krmo! Koliko odstavljenih telet vsako leto pogine, koliko jih zaradi nedostatne krme slabo rase, ti a vedno ostanejo mršava! Kar se zamudi in zagreši v tem času, se pozneje ne da več nadomestiti in popraviti. Skoraj vsi živinorejci to vedo, drugače pa vendar-le ne ravnajo. 'Ta prilika je tudi najugodnejša za uspešno porabo lanenih tropin. Rabijo se najbolje na ta način, da se najprej ovlaži rezanica, na njo se. pa potresejo lanene tropine z nekoliko drugih močnih krmil ter se vse skupaj dobro premeša. Z ozirom na starost in velikost telet se daje enemu po 'k do 54 kg, enoletnim po 54 do 1 kg lanenih tropin na dan. Posebno dobro vplivajo lanene tropine na molzne krave, če jih dobivajo v pijači 14 dni pred otelit-vijo in 14 dni po nji. Ta zelo okusna in lahko prebavna pijača tako krepi živali, da navadno lahko prestanejo otelitev, pa tudi pozneje ne zbole tako lahko (na primer za telečjo vročnico). Pa tudi sicer so lanene tropine zelo dobre za vse živali, če hočemo dobro storiti slabotnim, bolehnim in zdelanim živalim ter jih okrepiti. V tem oziru lanene tropine največ izdajo, če jih pokladamo dalj časa.
Zrakoplovstvo.
Sijajen v s p e h slovenskega z r a kopi o v c a.
Iz Zagreba se poroča o sijajno vspelem zrako-plovnem vzietu Slovenca Edvarda Rusjana. Ker se slovenska javnost gotovo živo zanima za nepričakovano veliki vspeh slovenskega aviatika, priobčujemo v naslednjem obširnejše poročilo:
V Zagrebu sta se hotela producirati dva zrako-plovca — Francoz Simon in Mažar Szekely — toda nobeden ni imel sreče: Simon je pri prvem letalnem poskusu ponesrečil ter zapustil Zagreb z razdejanim zrakoplovom, Szekely pa se s svojim zrakoplovom niti v zrak ni mogel dvigniti. Zato so bili Zagrebčani precej skeptični tudi nasproti Rusjanovemu letalnemu poskusu.
Prvi javni Rusjanov vzlet je bil določen na pondeljek dne 26. decembra popoldne. Dasi ni bilo vreme posebno ugodno, se je vendar zbralo na vojaškem vežbališču okrog 4000 gledalcev. Vežbališče so stražili orožniki, za mir in red pa je skrbela me-
stna policija. Ob 2. uri popoldne so potegnili zrakoplov iz hangarja. Rusjan je Še večkrat preizkusil konstrukcijo in motor zrakoplova ter se prepričal, da funkcionira vse v najlepšem redu.
Ob 548. uri popoldne je Rusjan zasedel svoj zrakoplov in pritrdil na ramah krmilni aparat, na kar je začel motor funkcionirati. Aeroplan je držalo šest oseb. Ko se je jel propeler vrteti z nad 1000 obrati v minuti ter motor škripati, so se gledalci boječe umaknili iz bližine zrakoplova.
V tem trenutku je Rusjan zamahnil z roko in dal znamenje, naj zrakoplov izpuste. Kakor blisk je zrakoplov zdršal po mokrih tleh ter se po zaletni razdalji kakih 28 metrov veličastno dvignil v zrak. Vedno višje in višje se je dvigal kakih 130 do .140 metrov nad zemljo ter se sigurno zibal v ozračju.
Navdušenje občinstva je bilo velikansko. Iz tisoč grl je zaorilo „živio“ in pretresalo ozračje. Množica je frenetično ploskala in mahala z robci. Rusjan se je z zrakoplova neprestano zahvaljeval za o-vacije. Zrakoplov je frčal okrog vežbališča. Ko je v drugič letel preko hangarja, so započele znova ovacije. Kakor velika ptica se je aeroplan zibal v zraku ter švigal z neverjetno brzino semterja. Na severni strani vežbališča je napravil smel obrat, se o-brnil na desno ter poletel v nasprotni smeri preko glav gledalcev. Rusjan se je dvignil včasih višje, včasih se je spustil nižje, šinil je sedaj na levo, sedaj na desno, obkrožil že dvakrat vežbališčej ter se nato mirno spustil na tla.
Med gledalci je nastal vihar navdušenja. Vse je drlo k vrlemu zrakoplovnu ter mu stiskalo roko čestitajoč mu k sijajnemu vspehu.
Ožji Rusjanovi prijatelji so ga v silnem navdušenju objemali in poljubovali. Športno društvo je podarilo zrakoplovcu krasen lovorjev venec s hrvaškimi trakovi, množica pa je Rusjana dvigala na rame ter ga zmagoslavno nosila po vežbališču.
Rusjan je bil ginjen do solz. Ko se je splošno navdušenje poleglo, so zrakoplov: zopet spravili v hangar. Ljudje, ki so videli vzlet znanega francoskega aviatika Bleriota v Budimpešti, zatrjujejo, da je bil Rusjanov vzlet glatikejši in sigurnejši kakor Blerio-tov.
Rusjan priredi drugi javni vzlet prve dni tekočega meseca. Drugi dan pravoslavnega božiča se bo Rusjan produciral že v Belgradu, odkoder se na to odpravi Še v Sofijo, Bukarešt in Carigrad.
Kakor javljajo hrvaški listi, gradita Rusjan in Mereep, ki financira Rusjanovo podjetje, nov dvo-krilni zrakoplov. Ta zrakoplov je v gradnji v Gorici, kamor sta se zrakoplovea te dni napotila.
Razgled po svetu.
Srbska gimnazija v Skoplju, Pretekli teden so v Skoplju položili temeljni kamen za zgradbo nove srbske gimnazije. Poslopje bo dvonadstropno in se zgradi na dvorišču sedanjega srbskega gimnazijskega penzijonata.
Velik mraz. Na daljnem vztoku je velik mraz, eelo 20 stopinj pod ničlo, in oster, severni veter. V Vladivostok prihajajo ladije popolnoma pokrite z belim ledom.
Mati 50 otrok. Gospa Wykova iz Tjransvala (okraj Kronstadt) je sedaj stara 77 let in je mati 50 otrok, ki vsi žive. Omožena je bila šestkrat in je sedaj zopet vdova. Prvič se je omožila v svojem 18. letu in je prvemu soprogu rodila 1 otroka, drugemu 7, četrtemu 4, petemu 10, in Šestemu 4 otroke.. Tretji, četrti, peti in šesti mož so bili vdovci in so jej privedli v zakon 24 otrok. Vseh teh 50 otrok naziva gospo Wykövo mater. Poleg tega ima gospa 70 vnukov in vnukinj, ki jo tudi vsi složno nazivljajo kot svojo babico.
Otroci oboleli na živinski kugi. V 'Olomucu je več otrok obolelo na znakih živinske kuge, ki so popolnoma slični goveji kugi na gobcu in na parkljih. Dognali so, da so pili otroci mleko krav, obolelih na goveji kugi.
„Mi smo iz opice!“ Neki učenjak je nekoč govoril svojim učencem o stvarjenju prvega človeka. Sin visokega uradnika se oglasi in pravi: ;„(Moj oče trdi, da smo mi nastali iz opice!“ Učenjak pa odgovori: „Pozdravi doma svojega očeta in mu povej, 'da vaše rodbinske razmere mene nič ne zanimajo.“ In prav je imel! Ce kdo hoče na vsak način biti opičin potomec, naj pa. Do.
Ženini 3« neveste, 3« svatje
k
Janko Artmanu
v Št. Jur ©is juž. žel. po svatovsko obleko
in druge na bo*o nabavljene svatovske 981	potrebščine.
Veletrgo vina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da knpnje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito šahe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in snho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za naknp vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemn občinstva zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in naj nižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 2T0, droben po K 1-40 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovora. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrše, prediva vsako množino se kapi kakor tadi sabata vreče.
gxxxx Restavracija XXXX*
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinare c, bizeljean, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljor Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Q	Lojzifca Leon.	Q
*XX>OOCXšOOaQOQQOOQQOOf
W Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to
ko spadajoča dela po najnižji ceni.
=== Jfgčrf® In proračune na razpolago. =r

In pleskaiT^
Ceikvtni In sobni slikar
Franjo Horvat
HV A RIB O R, Kasinogasse štev. 2:
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemn občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
w Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Cv».-...............

Slovenci!	Slovenke!
Agitirajte za nove naročnike! Straža naj bo v vsaki gostilni in trgovini na razpolago!
o
o
IsS
o
o
xe
0
Edina špecijalna tvrdki za katoliška društva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Broše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislay Mrkwicka Dunaj VII.
Zieglergasse 67.
i
j5
S
-Q
a
O.
>
>00
0
'oQ
O
S
M
>
%š&IfifS 2F«SMBA* 8* ohranite! Slabosti in bfiečine minejo. Vaše oči, živci bodo krepkejši, spanje zdravo. Vaše stanje se bode zboljšalo, če rab;te Felleijev fluid z
znamko „Elsa Fluid“. Dvanajsterica za poskušajo 5 K franko, izdelovatelj lekarnar Feiler v Stubici, Elsaplatz št. 264. (Hrvaško).
registrovana zadruga z neomejeno zarezo,
lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4ys% brez Posojila na zemljišča po 5°/0 do 51/,' odbitka rentnega davka.	'n z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin.
p]agn0	Osebni kredit na menice in v 'ekočem
„	..	‘ . ....	,	,	. ■■■■■;	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vknjižamh dolgov z m kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	Šimi stroški.
= Oskrbi^je svojim članent litcrjeranje	terjate?
Brezplačno reševanje vseh zadev.
:: :: rjuh zelo debele in :: :: po 2 m 14 K, po 2’/* m po 16 E, is domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2‘/4 m 20 E, razpošilja franko narodna veletrgovca hiša
Stran 6;
Naročite Stražo!
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne.škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po niskih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Monice
80 Slovanska obrt.
O vo izšlo
v Tisk. sv. Cirila
v Maribora:
Prošnje za domo-vlnstvo.
Tedensko poročilo O nalezljivih boleznih.
Velika zaloga
dobro snaženega
posteljnega perja
po vsaki ceni priporoča tvrdka
Jožef Ulaga, Maribor
Tegetthof. cesta 21.
**********
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Slavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstva svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna.
•• •• •«
Trgovina špecerijskega blaga
fllllan ffočevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka roma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nndim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob časn setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtrove.
Tndi priporočam raznovrstnih, voščenih in drugih sveč, kadilo in olje.	177
Kaj pomaga dobra kuba, Če si bolnega trebnha I Na želodca ni bolan
Ta, ki vživa
Najboljše krepčilo želodca.
Sladki hf grenki.
Ljndaka kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2’40. * i 4 80.
Naslov za naročila: „FLORIAN11, Ljnbljana.
Hotel Trabes Inger v Celovcu s
lfelikovška cesta št. 5
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus
se priporoča
potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje.
Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvoranelza shode (n veselice.
Lastnik: Ivan Millenig.
Etilna staj. narodna sftekiürofca trgovina
na debelo in n« drobno
frane Strupi s Celje
6raška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode* svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe,
Privzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah, liaisolidnejša in točna postrežb«»

Išče se
tajnik za posojilnico
v mesta na Sp. Štajerskem. Nastop 1. februarja 1911. Plača po dogovora. Prošnje z zahtevki plače se naj pošiljajo na naslov Vlad. Pušenjak, nadrevizor vMariborn. 196
J¥A.Srm GOSVOIPM&JAM
priporočujemo priznano najboljši pr idatek z m jkavo „ZA G REB bK1 pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
§Ur&r, očalar
in zlatar
ESBureš
Maribor
Tegethofova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d..
(tI*4! mnfnn A ? slovenskimi ploščami, čistim in UIclluUlUUC jasnim glasom iz najboljših tovarn.
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila so točno in hitro izvršujejo.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, pvceiana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Napravo z» kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kofoseas- štedilniki in manj vfčdni izdelki _______ naj se vrsčajo. Ceniki zastonj.