VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v avgustu 2015 ............................................................................................................ 3 Razvoj vremena v avgustu 2015 ............................................................................................................... 25 Poletje 2015............................................................................................................................................... 31 Meteorološka postaja Podsreda ................................................................................................................ 46 AGROMETEOROLOGIJA 52 HIDROLOGIJA 58 Pretoki rek v juliju 2015 ............................................................................................................................. 58 Pretoki rek v avgustu 2015 ........................................................................................................................ 62 Temperature rek in jezer v avgustu 2015.................................................................................................. 66 Dinamika in temperatura morja v avgustu 2015........................................................................................ 69 Količine podzemne vode avgusta 2015..................................................................................................... 75 ONESNAŽENOST ZRAKA 80 Onesnaženost zraka v avgustu 2015 ........................................................................................................ 80 POTRESI 90 Potresi v Sloveniji v avgustu 2015............................................................................................................. 90 Svetovni potresi v avgustu 2015 ............................................................................................................... 92 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Prva polovica avgusta je bila vroča; sredi meseca nas je zajela občutna ohladitev s padavinami, ob koncu meseca pa je bilo vreme ponovno naklonjeno dopustnikom. Galeb, avgust 2015 (foto: Marko Clemenz). Cover photo: The first half of August was significantly warmer than on average, the beginning of the second half was rainy and relatively cold, but the end of the month was again sunny and warm. Seagull, August 2015 (Photo: Marko Clemenz). 93 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Urška Kušar, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2015 Climate in August 2015 Tanja Cegnar V dolgoletnem povprečju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato pa se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja. 8 KREDARICA 10 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 12 8 6 4 2 0 -2 LJUBLJANA 6 4 2 0 -2 -4 -4 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 3 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 5 6 4 2 0 -2 8 6 4 2 0 -2 -4 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 8 PORTOROŽ odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) BILJE 6 4 2 0 -2 -4 6 4 2 0 -2 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2015 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, August 2015 Čeprav avgusta nismo dosegli rekordno visoke temperature, je bil mesec po zaslugi dveh vročinskih valov opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Odklon je bil med 2 do 4 °C, le na Goričkem v Prekmurju je bil nekoliko večji. Število toplih in vročih dni je opazno preseglo dolgoletno povprečje. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Izstopala je tudi izrazita ohladitev v začetku druge polovice meseca. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le v manjšem delu države, in sicer v Beli krajini, na Goriškem, v Vipavski dolini in na Krasu. Drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. Manj kot polovico dolgoletnega povprečja padavin so namerili na Koroškem, severnem Štajerskem, na severovzhodu Slovenije in na Letališču Portorož. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, največji presežek je bil na severovzhodu države in na jugu Štajerske, kjer so dolgoletno povprečje presegli za vsaj petino. Na jugu države, v Ljubljanski kotlini in na severozahodu Slovenije odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. Prvi ali drugi avgust sta bila nekoliko hladnejša kot običajno, večina dni v prvi polovici meseca je bila opazno toplejša kot običajno, sredi meseca se je ohladilo in v večjem delu države se je povprečna dnevna temperatura za nekaj dni spustila pod dolgoletno povprečje, nato se je ponovno ogrelo in zadnjih sedem ali osem dni je bilo ponovno toplejših kot običajno, v notranjosti se je vročina stopnjevala zadnje štiri dni meseca. 15 35 KREDARICA 30 25 20 15 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 10 5 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna avgustovska temperatura 22,3 °C, kar je 3,2 °C nad dolgoletnim povprečjem in močno presega dolgoletno povprečje. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povprečju 17,7 °C. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledili so mu avgusti 1992 (23,7 °C), 2012 (23,3 °C), 2001 (22,9 °C), 2011 (22,8 °C), 2013 (22,5 °C), 2009 (22,4 °C), letošnji avgust, 1994 in 2000 (obakrat po 22,1 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 16,7 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa 2003 s 17,7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 28,5 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Še posebej v zadnjih dveh letih se je neposredna okolica merilnega mesta močno spremenila. Tako kot v večjem delu države je bil avgust 2015 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 8,9 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in peta najvišja vrednost od začetka meritev. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povprečno temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4,0 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povprečna temperatura avgusta 2003, z 9,2 °C sledi avgust 2011, 9,0 °C je bilo mesečno povprečje avgusta 2012, na petem mestu je letošnji avgust, sledi z 8,8 °C avgust 2009, v avgustih 1994 in 2001 je bilo 8,6 °C, 8,5 °C pa leta 2000. Na sliki 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Taki dnevi so bili avgusta zabeleženi le na Kredarici, letos je bil tak le en dan. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi še vedno pogosti. V Ljubljani so zabeležili 16 vročih dni (slika 3), kar je toliko kot avgusta 2012. Največ vročih dni je bilo avgusta 2003, in sicer 23, 22 jih je bilo avgusta 1992, 18 pa avgusta 2001. Brez takih dni je bilo od sredine minulega stoletja 11 avgustov. Na Obali je bilo 15 vročih dni, na Goriškem, v Mariboru, Murski Soboti, Celju in Novem mestu je bilo po 16 takih dni. V Ratečah so bili trije taki dnevi. V Biljah je temperatura dosegla ali presegla 35 °C 7 dni, na Letališču Portorož 4 dni, v Ljubljani, Murski Soboti in Mariboru je bil po en tak dan. 25 30 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 20 15 10 20 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število vročih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in August and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in August and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 5. Čebela, Podhom pri Spodnjih Gorjah, 13. avgust 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Honey bee, Podhom, 13 August 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. V Ratečah jih je bilo 18, 19 v Lescah, v Postojni 20. Največ toplih dni je bilo na Obali, kjer so jih zabeležili 28, po 27 jih je bilo v Biljah in Godnjah. Drugod po nižinah so jih našteli od 21 do 25. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani je bilo 23 toplih dni, kar je 6 dni nad dolgoletnim povprečjem; največ toplih dni je bilo leta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. V Novem mestu so jih zabeležili 23, v letih 1992 in 2003 pa so imeli celo po 30 toplih dni. V Celju je bilo 24 toplih dni, največ pa jih je bilo prav tako v avgustih 1992 in 2003, in sicer po 30. Absolutna najnižja temperatura je bila izmerjena 1. ali 22. oz. 23. avgusta. Na Kredarici se je ohladilo na −0,1 °C, v preteklosti so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je živo srebro spustilo na −6,0 °C, sledil je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. To je bila tudi edina merilna postaja, ki je v avgustu 2015 izmerila negativno minimalno temperaturo. 4 20 KREDARICA KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 2 0 -2 -4 17 14 11 -6 8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 -8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 42 14 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 39 11 8 5 36 33 30 27 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 42 12 10 8 6 LJUBLJANA 39 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 36 33 30 27 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) avgustovska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in August and the 1961−1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani je bila najnižja temperatura 11,3 °C, kar je opazno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). V Ratečah se je ohladilo na 6,7 °C, v Postojni na 9,3 °C, v Črnomlju na 10,0 °C, v Slovenj Gradcu na 6,6 °C, v Murski Soboti 10,3 °C. Najvišja je bila najnižja temperatura na Obali, in sicer 13,2 °C. Najvišjo avgustovsko temperaturo so na Letališču Portorož izmerili 7. avgusta, ko je bilo 36,2 °C, dan kasneje je bilo najbolj vroče v Godnjah, dosegli so 36,0 °C. V večini krajev je bilo najbolj vroče 13. ali 14. avgusta. V Murski Soboti so dosegli 35,7 °C, v Mariboru 35,4 °C, na Bizeljskem 35,1 °C, v Biljah 37,3 °C, v Ratečah 31,0 °C in v Lescah 31,5 °C. V Ljubljani je bila najvišja izmerjena temperatura 35,0 °C; rekordno visoka je bila temperatura avgusta 2013, ko je dosegla 40,2 °C, precej višja temperatura kot letos je bila avgusta izmerjena tudi v letih 2003 (37,3 °C), 2012 (37,1 °C), 1971 in 1992 (obakrat 36,5 °C), 2011 (36,0 °C), 2000 (35,6 °C) in 2001 (35,2 °C). Na Kredarici se je najbolj ogrelo 29. avgusta, izmerili so 17,0 °C; v preteklosti so avgusta izmerili višjo temperaturo v letih 2011 (19,6 °C), 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C) ter v letih 1981 in 2000 (18 °C). Tudi v Slovenj Gradcu je bilo najbolj vroče 29. avgusta, izmerili so 33,5 °C. Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka avgusta 2015 od povprečja 1961−1990 Figure 7. Mean air temperature anomaly, August 2015 4°C 3°C 2°C Čeprav se temperatura avgusta 2015 ni povzpela ekstremno visoko, je bila povprečna mesečna temperatura povsod vsaj 2 °C nad dolgoletnim povprečjem. V večini krajev je bil odklon med 2 do 4 °C. Največji presežek so imeli na Goričkem v Prekmurju, kjer je bil avgust več kot 4 °C toplejši od povprečja primerjalnega obdobja. K visoki povprečni mesečni temperaturi sta prispevala dva vročinska vala, prvi in daljši je bil v prvi polovici meseca, drugič pa je bilo vroče ob koncu meseca. Slika 8. Ob nevihti podrto drevo v okolici Šentjakoba, 14. avgust 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Consequences of thunderstorm near Šentjakob, 14 August 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 26 LJUBLJANA 24 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 8 6 4 22 20 18 16 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 28 26 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 24 22 20 18 16 26 24 22 20 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 18 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 26 26 CELJE NOVO MESTO 22 20 18 24 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 24 22 20 18 16 16 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v avgustu Figure 9. Mean air temperature in August Slika 10. Opazovanje na meteorološki postaji Šmartno pri Slovenj Gradcu v času prenove, 7. avgust 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Meteorological station in Šmartno, 7 August 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 40 BILJE KREDARICA 15 temperatura (°C) temperatura (°C) 35 30 25 20 10 5 0 15 -5 10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 35 35 LJUBLJANA NOVO MESTO 30 temperatura (°C) tem peratura (°C) 30 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 40 35 MARIBOR CELJE 35 temperatura (°C) 30 temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 25 20 15 30 25 20 15 10 10 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 40 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 35 35 temperatura (°C) temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 25 20 15 30 25 20 15 10 10 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), avgust 2015 Figure 11. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), August 2015 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 150 mm 100 mm Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2015 Figure 12. Precipitation amount, August 2015 50 mm Slika 13. Višina padavin avgusta 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation amount in August 2015 compared with 1961−1990 normals 125% 100% 75% 50% Avgustovske padavine so prikazane na sliki 12. Največ padavin, in sicer nad 150 mm, je padlo v delu zahodne Slovenije, na Kredarici so namerili 202 mm, v Biljah 177 mm, v Kobaridu 159 mm in v Godnjah 157 mm. V pretežnem delu Slovenije je padlo od 50 do 150 mm. Pod 50 mm padavin je bilo na Letališču Portorož (48 mm), v Slovenj Gradcu (45 mm) in v Prekmurju (v Velikih Dolencih 43 mm, v Lendavi 22 mm in v Murski Soboti 21 mm). 350 500 300 400 višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 PORTOROŽ 250 200 150 100 50 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 350 350 MURSKA SOBOTA 250 200 150 100 50 300 višina padavin (mm) višina padavin (mm) 300 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 NOVO MESTO 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Precipitation in August and the mean value of the period 1961−1990 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dolgoletno povprečje je bilo preseženo le v manjšem delu države, in sicer v Beli krajini (v Črnomlju je padlo 114 % dolgoletnega povprečja), na Goriškem (v Biljah so dosegli 135 %) in v Vipavski dolini ter na Krasu (v Godnjah je padlo 128 % dolgoletnega povprečja). Drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. Manj kot polovica dolgoletnega povprečja je padla na Koroškem (v Slovenj Gradcu 35 %), severnem Štajerskem (Slovenske Konjice 45 %) in na severovzhodu Slovenije (v Murski Soboti 20 %, v Lendavi 24 % in v Velikih Dolencih (43 %) ter na Letališču Portorož (47 %). Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 avgust 2015 200 250 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm avgusta 2015 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 15. Monthly precipitation amount in August 2015 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Soči, in sicer 13, po 11 takih dni je bilo na Kredarici, v Ratečah, Logu pod Mangartom in Kobaridu. Po 10 so jih našteli v Lescah, Biljah in Kneških Ravnah. Le 4 take dni so imeli v Murski Soboti, po 2 pa v Lendavi in Velikih Dolencih. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Število padavinskih dni v avgustu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 16. Number of days in August with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila temperaturo. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2015 Table 1. Monthly meteorological data – August 2015 Postaja NV Brnik Jezersko Log pod Mangrtom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci 384 740 650 487 263 752 722 515 330 345 195 Padavine in pojavi RR RP 74 57 138 75 120 58 140 73 159 79 138 66 77 55 130 97 54 45 22 24 43 43 LEGENDA: RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) SD 8 9 11 13 11 10 7 7 7 2 2 LEGEND: RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals SD − number of days with precipitation NV − altitude (m) Avgusta je v Ljubljani padlo 96 mm padavin, kar je 67 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. 350 LJUBLJANA Slika 17. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1961− 1990 Figure 17. Precipitation in August and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 300 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 18. Bright sunshine duration in August 2015 compared with 1961−1990 normals 120% 110% 100% 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 18 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je preseglo dolgoletno povprečje, največji presežek je bil na severovzhodu države in na jugu Štajerske, kjer so dolgoletno povprečje presegli za vsaj petino. Na jugu države, v Ljubljanski kotlini in na severozahodu Slovenije odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je sonce sijalo 250 ur, kar je 9 % več od dolgoletnega povprečja. Najmanj sončni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sončnega vremena. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena avgusta 2011 (333 ur), med bolj sončne spadajo še avgusti 2012 (329 ur), 1992 (323 ur), 2000 (316 ur), 2009 (315 ur), 2001 (314 ur) in 2003 (306 ur). 400 400 NOVO MESTO KREDARICA 300 število ur število ur 300 200 200 100 100 0 1961 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 400 400 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 300 število ur 300 število ur 1967 200 200 100 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Sunshine duration 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v avgustu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Bright sunshine duration in hours in August and the mean value of the period 1961– 1990 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Z izjemo visokogorja je bilo več jasnih dni kot oblačnih. Na Kredarici in v Ljubljani je bilo 7 jasnih dni. V Ljubljani (slika 23) je bilo od sredine minulega stoletja brez jasnih dni 7 avgustov, največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992 in 2000 ter 2013. Avgusta 2015 je bilo po 9 jasnih dni v Slovenj Gradcu in Kočevju, v Lescah so jih našteli 11, 12 pa v Novem mestu. Na Letališču Portorož je bilo kar 16 jasnih dni, po 15 so jih našteli v Ratečah, Biljah, Godnjah in Celju. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 50 40 12 30 9 20 6 10 0 1 3 5 7 15 LJUBLJANA 12 30 9 20 6 3 10 3 0 0 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 60 15 50 20 5 0 0 3 5 7 40 12 30 9 20 6 10 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 15 MURSKA SOBOTA 50 15 PORTOROŽ 30 9 20 6 10 3 0 padavine (mm) 12 sončno obs. (ure) padavine (mm) 40 0 1 3 5 7 40 12 30 9 20 6 10 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 dan 50 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 15 80 MARIBOR 16 BILJE 30 9 20 6 10 3 0 padavine (mm) 12 sončno obs. (ure) 40 padavine (mm) sončno obs. (ure) 50 sončno obs. (ure) 10 padavine (mm) 40 1 15 NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 3 5 7 12 40 8 20 4 0 0 1 60 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA sončno obs. (ure) 50 Urad za meteorologijo 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) avgust 2015 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2015 Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2015 Table 2. Monthly meteorological data – August 2015 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 19,8 8,9 17,5 23,0 23,7 23,2 20,0 19,3 22,3 21,9 22,0 22,1 20,7 22,2 20,2 22,1 TOD 2,6 3,1 2,7 2,5 2,6 3,9 3,1 2,3 3,2 3,2 3,6 3,0 2,6 3,5 3,4 3,8 TX 26,3 11,6 24,8 30,6 30,0 29,5 27,0 28,0 28,5 29,2 28,4 29,1 28,8 28,9 27,8 29,5 TM 15,0 6,6 11,4 17,2 18,0 17,1 14,3 13,4 16,7 16,1 16,3 15,6 14,6 16,5 13,5 15,9 Temperatura TAX DT 31,5 13 17,0 29 31,0 14 37,3 14 36,2 7 36,0 8 33,2 13 34,3 14 35,0 13 35,1 13 34,3 14 34,8 13 34,5 13 35,4 13 33,5 29 35,7 13 TAM 9,3 −0,1 6,7 12,2 13,2 12,0 9,3 8,0 11,3 10,6 11,3 10,0 9,1 11,3 6,6 10,3 DT 23 22 1 23 22 22 23 23 1 1 22 1 1 1 1 1 SM 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 19 0 18 27 28 27 20 21 23 24 23 24 24 24 21 25 TD 0 304 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 268 188 110 230 102 293 113 304 105 292 270 113 250 109 252 107 268 286 254 288 114 127 114 121 Oblačnost PO SO SJ 4,1 7 11 5,3 10 7 3,8 7 15 3,5 5 15 2,9 1 16 3,1 5 15 3,8 6 14 4,7 8 9 4,7 7 7 3,6 4 13 4,1 7 12 4,0 6 15 4,6 3,7 8 5 9 13 RR 123 202 115 177 48 157 105 76 96 92 61 145 79 67 45 21 RP 85 89 73 135 47 128 82 53 67 87 48 114 61 52 35 20 Padavine in pojavi SD SN SG SS 10 5 0 0 11 7 11 0 11 3 2 0 10 5 0 0 5 8 0 0 8 3 0 0 8 6 3 0 8 4 8 0 8 5 6 0 5 3 15 0 6 4 3 0 7 3 1 0 6 6 1 0 7 0 0 0 7 2 5 0 4 2 0 0 Tlak SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 756,4 921,3 1008,8 1014,5 8,5 15,1 19,0 20,3 982,1 988,2 18,9 17,7 19,7 20,3 19,7 994,5 17,7 18,9 990,6 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka – avgust 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – August 2015 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci T povp 25,8 25,8 23,2 21,0 19,3 21,5 21,5 22,7 24,5 23,8 23,9 24,0 22,5 24,1 24,0 23,6 24,6 Tmax Tmax povp abs 32,5 36,2 33,3 37,2 29,3 32,4 29,5 32,5 26,6 29,9 28,0 31,0 29,2 32,7 29,7 32,9 30,6 33,3 30,0 32,2 30,8 33,3 31,4 34,5 30,5 33,0 31,2 33,5 30,5 33,4 31,4 33,9 30,2 33,2 I. dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp abs povp abs povp 18,9 13,5 17,0 11,5 23,3 18,8 16,6 17,4 14,6 22,8 17,8 12,6 16,1 11,5 19,2 14,7 8,9 12,7 7,5 19,3 12,4 6,7 9,9 3,9 17,2 16,3 9,4 15,0 8,0 19,9 14,6 6,6 13,7 5,7 20,2 15,8 8,1 20,3 18,1 11,3 15,3 9,5 22,0 17,5 11,5 15,7 10,7 21,9 16,8 10,0 15,2 9,0 22,1 17,2 10,6 21,8 15,8 9,1 14,4 7,4 20,8 16,8 9,6 15,4 8,6 22,0 18,0 11,3 22,3 17,0 10,3 8,0 22,1 19,0 15,6 8,5 5,2 22,7 LEGENDA: II. dekada Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs 29,4 35,2 18,5 16,0 17,8 14,6 30,9 37,3 17,7 16,1 16,8 15,4 26,7 33,2 13,6 12,0 12,9 10,8 27,2 34,3 14,7 12,8 12,6 10,7 24,2 31,0 11,9 8,8 9,6 7,0 26,4 31,5 15,8 13,0 14,8 12,0 27,3 33,3 14,3 11,9 13,3 10,6 27,3 33,3 15,3 13,6 28,1 35,0 17,5 15,2 14,9 12,5 27,8 34,3 17,3 15,9 15,7 14,4 28,6 34,8 16,5 14,5 15,4 13,0 28,8 35,1 16,8 15,9 28,3 34,5 15,7 14,3 14,4 12,4 29,3 35,9 16,6 15,2 15,3 13,6 28,9 35,4 17,6 15,7 29,2 35,7 17,0 15,0 28,6 35,1 14,9 4,9 5,7 4,5 T povp 22,0 20,8 18,0 17,8 16,1 18,2 18,9 18,9 20,5 20,5 20,6 19,9 19,1 21,1 20,5 20,7 21,0 III. dekada Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs 28,4 31,8 16,7 13,2 15,1 11,0 28,0 33,0 15,3 12,2 14,4 11,4 25,1 30,8 11,8 9,3 11,0 8,0 27,2 32,6 11,2 8,0 9,4 6,3 23,6 30,2 10,0 6,8 7,9 4,9 24,8 30,5 13,1 9,3 12,1 8,1 27,0 33,5 11,7 7,0 11,1 5,7 26,3 31,4 12,6 8,4 26,9 32,7 14,7 11,6 11,9 10,3 27,4 32,7 14,4 11,3 11,8 8,8 28,0 33,4 13,7 10,5 12,7 10,0 27,7 32,6 14,5 11,1 27,6 32,3 12,5 9,2 10,8 7,9 27,9 33,0 15,4 13,5 13,0 10,8 27,5 32,8 14,2 11,3 28,0 34,0 13,9 11,8 26,9 32,6 14,7 12,0 2,9 0,0 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – avgust 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – August 2015 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2015 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2015 p.d. 1 1 1 2 3 3 3 2 2 2 3 3 3 2 1 2 1 2 p.d. 6 10 11 9 13 11 11 9 11 9 9 12 9 10 8 10 6 5 od 1. 1. 2015 RR 366 741 700 799 726 850 623 685 765 741 706 898 575 699 546 568 446 387 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. avgusta 2015 800 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 15,2 23,4 8,1 2,0 44,1 34,6 14,5 9,8 6,3 5,5 4,7 7,4 3,4 3,1 2,3 13,1 0,5 8,7 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 30,4 4 2,2 1 47,8 43,8 6 109,5 3 176,7 67,1 5 30,3 5 105,5 72,6 6 1,7 1 76,3 55,8 6 14,9 4 114,8 40,5 5 47,4 3 122,5 23,5 6 6,7 2 44,7 20,6 5 43,1 2 73,5 49,5 6 40,6 3 96,4 56,8 5 68,1 2 130,4 53,7 4 2,1 2 60,5 136,9 6 0,8 3 145,1 88,2 5 0,4 1 92,0 69,2 5 6,5 3 78,8 42,2 5 2,4 2 46,9 50,6 5 3,1 3 66,8 18,7 4 1,7 1 20,9 33,7 2 0,2 1 42,6 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) 600 LJUBLJANA 400 200 0 1.jan 17 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor N 3.6 % 1.4 m/s 7.1 % 1.1 m/s 6% 4% 6.5 % E1.5 m/s 2% 1.5 % 1.2 m/s 7.2 % 0.9 m/s 9.9 % 0.9 m/s 0.6 % 0.7 m/s 10 % 8 % N 1.8 % 0.8 m/s 6.2 % 0.5 m/s 0.9 % 0.2 m/s 0.3 % 0.9 m/sW Kredarica 1.8 % 1.1 m/s 7.8 % 0.8 m/s 2.3 % 1.0 m/s 30.3 % 1.1 m/s 3.0 % 0.9 m/s 7.1 % 1.5 m/sW 3.6 % E0.9 m/s 8% 2.5 % 1.2 m/s 7.5 % 1.5 m/s 1.2 % 0.9 m/s 5.0 % 1.1 m/s 16 % Zaradi prenove samodejne meteorološke postaje je podatkov premalo za izdelavo reprezentativne vetrovne rože. 24 % 6.7 % 1.8 m/s 0.8 % 0.4 m/s32 % 6.7 % 1.4 m/s 4.6 % 1.1 m/s S 7.6 % 1.4 m/s 1.2 % 0.7 m/s 4.8 % 1.4 m/s S 10.2 % 1.6 m/s 6.3 % 1.7 m/s 2.0 % 1.5 m/s brezvetrje: 9.1 % Portorož – letališče Bilje 2.2 % 2.5 m/s N 4.4 % 2.8 m/s 1.5 % 2.3 m/s 10.2 % 3.2 m/s 0.4 % 0.8 m/s 1.8 % 2.4 m/s 8.3 % 3.1 m/s 1.3 % 1.1 m/s 1.2 % 2.5 m/s 3.4 % 2.3 m/sW 2.0 % E2.0 m/s 14 % 3.3 % 3.1 m/s 3.6 % 3.2 m/s 13.6 % 2.4 m/s 28 % 0.5 % 42 % 2.5 m/s 39 % N 0.7 % 1.3 m/s 1.7 % 1.3 m/s 26 % 3.6 % 1.6 m/s 7.9 % 1.9 m/s 13 % 3.8 % 1.6 m/sW 36.8 % E1.8 m/s 4.7 % 1.5 m/s 40.1 % 2.8 m/s S Novo mesto 0.2 % 0.7 m/s 20.7 % 1.6 m/s 6.9 % 1.6 m/s 2.5 % 1.8 m/s Zaradi prenove samodejne meteorološke postaje ni podatkov za izdelavo reprezentativne vetrovne rože. 2.8 % 0.8 m/s 4.8 % 1.9 m/s S 1.7 % 0.8 m/s 2.0 % 1.2 m/s 1.2 % 2.0 m/s brezvetrje: 0.0 % Slika 22. Vetrovne rože, avgust 2015 Figure 22. Wind roses, August 2015 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 15 LJUBLJANA LJUBLJANA 10 število dni število dni 12 9 6 5 3 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 23. Število jasnih dni v avgustu in povprečje ob- Slika 24. Število oblačnih dni v avgustu in povprečje dobja 1961−1990 obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of clear days in August and the Figure 24. Number of cloudy days in August and the mean value of the period 1961–1990 mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 10, po 8 takih dni je bilo v Kočevju in Slovenj Gradcu, dan manj pa v Lescah, Ratečah in Novem mestu. Tudi v Ljubljani je bilo 7 oblačnih dni (slika 24), kar je dan nad dolgoletnim povprečjem. Največ oblačnih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer po 11, v šestih avgustih je bil le po en tak dan (1961, 1971, 2001, 2003 in 2009 ter 2011). Slika 25. Prenovljena meteorološka postaja na Kredarici, 28. avgust 2015 (foto: Veronika Hladnik) Figure 25. Meteorological station on Kredarica, 28 August 2015 (Photo: Veronika Hladnik) 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najmanjšo povprečno mesečno oblačnost so zabeležili na Obali, v Portorožu so oblaki v povprečju pokrivali 2,9 desetin neba. Večinoma je bila povprečna oblačnost med 3 in 5 desetinami, večja je bila v visokogorju, na Kredarici kar 5,3 desetine. Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 54 %, severozahodniku in zahodseverozahodniku pa 18 % vseh terminov. Bila sta dva dneva z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 7 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Biljah je vzhodniku s sosednjima smerema skupaj pripadlo 65 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je 26. avgusta dosegel 14,3 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v 23 % vseh terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 14 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema je pihal v 19 % terminov. Najmočnejši sunek je 14. avgusta dosegel 13,0 m/s; v petih dnevih je sunek vetra presegel 10 m/s. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 45 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 24 % vseh terminov. Bilo je 13 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. Na Kredarici je zaradi prenove samodejne postaje premalo podatkov za reprezentativen opis vetrnih razmer, v Novem mestu pa zaradi prenove samodejne postaje še vedno ni podatkov, enako tudi na Rogli in v Parku Škocjanske jame. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, avgust 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, August 2015 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 3,6 4,1 5,2 2,8 3,4 3,2 3,5 3,9 4,2 4,2 3,4 4,2 3,1 4,3 4,0 4,0 5,1 Temperatura zraka II. III. 1,3 2,1 1,9 1,5 1,7 2,6 1,8 2,3 1,9 2,7 2,2 2,6 3,0 3,6 2,1 2,8 2,4 3,1 3,0 2,5 2,6 2,2 2,8 3,1 3,4 3,8 3,7 3,2 2,7 2,5 4,1 3,3 3,9 4,1 M 2,6 2,5 3,1 2,3 2,7 2,6 3,4 2,9 3,2 3,6 3,0 3,2 2,6 3,8 3,5 3,8 4,3 I. 63 59 21 5 98 72 37 26 15 13 11 21 11 8 6 34 1 28 Padavine II. III. 93 5 116 205 188 56 212 3 133 21 127 75 64 13 66 73 135 61 146 127 166 4 442 1 301 1 168 13 131 5 126 6 61 5 117 1 M 47 135 82 53 73 85 35 57 67 97 48 114 87 61 40 52 20 43 I. 117 128 131 Sončno obsevanje II. III. M 78 121 105 87 124 113 85 123 113 110 84 114 102 127 81 139 114 127 77 123 109 118 79 126 107 128 78 137 114 147 139 91 91 146 136 127 121 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina avgusta je bila toplejša kot običajno, večina odklonov je bila med 3 in 5 °C. Večji odklon so beležili v Velikih Dolencih (5,1 °C) in Postojni (5,2 °C), manjšega pa v Kočevju (2,8 °C). Padavine so zaostajale za dolgoletnim povprečjem, najbolj so se mu približali v Ratečah z 98 %, marsikje pa so bile padavine komaj zaznavne. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, v Ratečah so dolgoletno povprečje presegli za desetino, v Mariboru pa kar za 47 %. Osrednja tretjina meseca je bila toplejša kot v dolgoletnem povprečju, večina odklonov je bila med 1,5 in 3,5 °C, večji presežek je bil v Velikih Dolencih (3,8 °C), manjši pa v Portorožu (1,3 °C). Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, v Murski Soboti, Slovenj Gradcu in na Brniku je padlo od 60 do 70 % dolgoletnega povprečja, na Obali so se dolgoletnemu povprečju z 93 % približali, drugod so ga presegli, v Črnomlju je padlo kar 442 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, v Ljubljani je sonce sijalo le 77 % toliko časa kot običajno, v Mariboru in Murski Soboti pa so dosegli 91 % dolgoletnega povprečja. Tudi zadnja tretjina je bila toplejša kot običajno, večina odklonov je bila med 2 in 4 °C, manjši presežek je bil z 1,5 °C v Biljah, večji pa v Velikih Dolencih s 4,1 °C. V Biljah je padlo dvakrat toliko padavin kot običajno, dolgoletno povprečje so za četrtino presegli v Sevnem, drugod je bilo padavin manj kot običajno, kar nekaj krajev pa ni doseglo niti desetine dolgoletnega povprečja padavin. Sončnega vremena je bilo povsod opazno več kot običajno. V Ratečah je bil presežek 14 %, v večini krajev je sonce sijalo od 20 do 40 % več časa kot običajno, v Mariboru je odklon dosegel 46 %. 10 KREDARICA število dni 8 6 Slika 26. Število dni s snežno odejo v avgustu in višina snežne odeje v avgustu 2015 Figure 26. Number of day with snow cover in August and daily snow depth in August 2015 4 2 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 Na Kredarici avgusta 2015 ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 2006 (15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). Avgusta so snežno odejo zadnjič zabeležili leta 2012. Slika 27. Meteorološka postaja Ljubljana Bežigrad in nova zgradba ARSO, avgust 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Meteorological station Ljubljana Bežigrad, August 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Število dni z nevihto je največje junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja. Na prikazanih krajih je bilo število dni z nevihto opazno pod dolgoletnim povprečjem. Na Letališču Portorož so našteli 8 takih dni, na Kredarici 7, v Celju in Postojni po 6. V Ljubljani je bilo 5 takih dni, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja, največ takih dni je bilo v prestolnici avgusta 1969 in 2002, ko jih je bilo po 15, najmanj pa v avgustih 1953 in 1961, po 2 dneva. Po dva dneva z nevihto ali grmenjem so zabeležili v Slovenj Gradcu in Murski Soboti. 20 20 NOVO MESTO LJUBLJANA 15 število dni število dni 15 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 20 20 RATEČE MURSKA SOBOTA 15 število dni število dni 15 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 28. Number of days with thunderstorms in August Na Kredarici so zabeležili 11 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju je bilo 8 dni z meglo, na Bizeljskem 15, v Ljubljani 6, v Novem mestu 3 in v Ratečah 2. 25 LJUBLJANA število dni 20 Slika 29. Število dni z meglo v avgustu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 29. Number of foggy days in August and the mean value of the period 1961–1990 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo manjšemu številu dni z opaženo meglo. Kot je že navedeno, je bilo v Ljubljani 6 dni z meglo, kar je štiri dni manj kot v dolgoletnem povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo pet avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001), po 21 dni pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. Slika 30. Košnja, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 3. avgust 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Mowing, Šmartno near Slovenj Gradec, 3 August 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 31 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvih trinajst dni avgusta je bil povprečni dnevni zračni tlak med 980,7 in 984 mb, nato se je hitro znižal in 16. avgusta dosegel najnižjo vrednost meseca z 973,5 mb. Sledil je hiter porast na 988,0 mb 21. dne. Do konca meseca je zračni tlak ostal nad 980 mb, najvišja vrednost meseca je bila dosežena 29. avgusta z 988,2 mb. 990 24 tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) LJUBLJANA 985 980 975 LJUBLJANA 22 20 18 16 14 970 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2015 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2015 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečen tlak vodne pare je bil prvi dan 16,0 mb in je naraščal vse do 7. avgusta, ko je dosegel 23,1 mb, kar je bilo največ v avgustu 2015. Do 11. dne se je spustil na 16,1 mb, in do 14. dne narasel na 21,8 mb. Najnižja vrednost meseca je bila dosežena 22. avgusta z 14,1 mb. Veliko vodne pare je bilo v zraku tudi predzadnji dan meseca, ko je bil delni tlak vodne pare 22,6 mb. SUMMARY The mean air temperature in August was significantly above the 1961–1990 normals, the anomaly was from 2 to 4 °C, only in Goriško in Prekmurje the anomaly slightly exceeded 4 °C. There were two heat waves in August, one in the first half of August and the other towards the end of the month. A relatively cold period occurred at the beginning of the second half of August. Number of warm and hot days was well above the normals. Precipitation in August 2015 was above the normals only in Bela krajina, Goriška, Vipava valley and on Kras. Elsewhere precipitation was below the normals, less than one half of the normals was reported in Koroška, north of Štajerska, on northeast of Slovenia and on the Portorož airport. Sunshine duration was above the long-term average. On the south of Slovenia, in Ljubljana basin and on the northwest of Slovenia the anomaly was up to 10 %, on northeast of Slovenia and south of Štajerska the anomaly exceeded 20 %. There was no snow cover observed on Kredarica in August 2015. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ( 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 24 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ( 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V AVGUSTU 2015 Weather development in August 2015 Janez Markošek 1. avgust Pretežno jasno, popoldne naraščajoča oblačnost, pozno zvečer prehodno dež in nevihte Nad Alpami je bilo plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je ob šibkih jugozahodnih vetrovih pozno zvečer pomikala prek Slovenije (slike 1–3). Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer se je oblačnost od zahoda gostila. Pozno zvečer se je pas dežja in neviht pomikal od jugozahoda proti severovzhodu. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26, na Primorskem do 29 °C. 2. avgust Delno jasno, popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte Naši kraji so bili na jugozahodnem obrobju območja visokega zračnega tlaka. V višinah se je prek Alp pomikalo manjše višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Do jutra je dež povsod ponehal, dopoldne je bilo suho vreme, popoldne in zvečer pa so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 23 do 29 °C. 3. avgust Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal malo toplejši in suh zrak. V noči na 3. avgust so bile še krajevne plohe. Čez dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 30 °C. 4. avgust Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, pozno zvečer na severozahodu nevihte, vroče Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je prek srednje Evrope in Alp pomikala proti severovzhodu in oplazila tudi naše kraje. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Pozno zvečer so bile v severozahodni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 31, na Goriškem do 34 °C. 5.–7. avgust Pretežno jasno, vroče Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, ponekod je pihal šibak veter vzhodnih smeri. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 34, na Primorskem do 36 °C. 8. avgust Pretežno jasno, popoldne in zvečer v zahodni polovici Slovenije krajevne vročinske nevihte V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal zelo topel zrak. Ozračje je bilo nestabilno (slike 4–6). Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer pa v zahodni polovici Slovenije spremenljivo oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 34, na Goriškem do 37 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9.–10. avgust Pretežno jasno, šibak vzhodnik, vroče V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal zelo topel zrak. V spodnjih zračnih plasteh je prevladoval šibak veter vzhodnih smeri. Pretežno jasno je bilo, pihal je šibak vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 35 °C. 11. avgust Pretežno jasno, popoldne vročinska nevihta v Slovenski Istri, vroče Južno od nas se je proti vzhodu pomikalo manjše višinsko jedro hladnega zraka. Pretežno jasno je bilo in vroče, pozno popoldne pa je v Slovenski Istri nastala vročinska nevihta. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 34, na Goriškem do 35 °C. 12.–13. avgust Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, vroče Nad severno in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. Drugi dan se je nad zahodno Evropo nekoliko poglobilo ciklonsko območje. V višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal zelo topel zrak. Pretežno jasno je bilo, le občasno ponekod zmerno oblačno. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 35, na Primorskem do 37 °C. 14. avgust Pretežno jasno, zgodaj popoldne krajevne vročinske nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je s šibkimi južnimi vetrovi pritekal zelo topel in nekoliko bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, zgodaj popoldne so vročinske nevihte nastajale v pasu od Notranjske do Koroške. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 35, na Goriškem do 37 °C. 15.–16. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe in nevihte Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa je dolina s hladnim zrakom iznad severozahodne Evrope segala do severnega in osrednjega Sredozemlja. Nad nami je prevladoval južni do jugovzhodni veter (slike 7–9). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. Že v noči na 15. avgust so bile krajevne plohe in nevihte, dopoldne je bilo povečini suho nato pa so se znova začele pojavljati krajevne plohe in nevihte, ki so se nadaljevale tudi v noč na 16. avgust. Podoben razvoj vremena je bil tudi 16. avgusta. Dopoldne je bilo povečini suho, popoldne pa so v nestabilnem ozračju znova nastale plohe in nevihte. Drugi dan je bilo manj vroče, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28 °C. 17. avgust Oblačno s pogostimi padavinami, ki zvečer slabijo, sveže Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje. Prek naših krajev se je pomikala višinska dolina s hladnim zrakom. Oblačno je bilo s pogostimi padavinami, ki so do večera oslabele in postopoma ponehale. Največ dežja, več kot 60 mm, je padlo na območju Ilirske Bistrice. Sveže je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18.–20. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe in nevihte Nad severno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad Italijo, Jadranom in Balkanom pa ciklonsko območje. Med obema sistemoma se je v bližini naših krajev zadrževala vremenska fronta. V višinah pa se je od zahodna proti našim krajem pomikalo manjše višinsko jedro hladnega zraka (slike 10–12). Prvi dan je bilo sprva delno jasno, nato pa vse bolj oblačno. Od poznega dopoldneva so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki so se nadaljevale tudi v noč in do jutra večinoma ponehale. Drugi dan dopoldne je bilo povečini suho, popoldne, zvečer in ponoči pa je znova deževalo, na Primorskem so bile tudi nevihte. Zadnji dan obdobja je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne plohe, zvečer v zahodni Sloveniji tudi posamezne nevihte. Količina padavin je bila precej neenakomerno razporejena, največ dežja je bilo na širšem območju Celja in sicer do okoli 70 mm. 21. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, na vzhodu suho, drugod krajevne plohe, sveže Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, na vreme pri nas pa je še vplivala bližina manjšega višinskega jedra hladnega zraka. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, v vzhodni Sloveniji je bilo suho, drugod pa so se pojavljale krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24 °C. 22.–23. avgust Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo Nad severno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa se je vzhodno od nas še zadrževalo slabo izraženo jedro hladnega in vlažnega zraka. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, le občasno je bilo ponekod zmerno oblačno. Prvi dan zjutraj je bila po nižinah megla. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 25, na Primorskem do 27 °C. 24.–25. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je ob zahodnih do jugozahodnih vetrovih oplazila tudi naše kraje (slike 13–15). Prvi dan je bilo v vzhodni Sloveniji zmerno oblačno in povečini suho. Drugod je prevladovalo oblačno vreme z občasnimi krajevnimi padavinami, na Primorskem so bile popoldne tudi krajevne nevihte. Drugi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno je deževalo, vmes so bile krajevne plohe in nevihte. Največ dežja je padlo ob nalivih v Idrijsko – Cerkljanskem hribovju. 26. avgust Na Primorskem in na severovzhodu pretežno jasno, drugod oblačno, popoldne in zvečer se jasni Nad Panonsko nižino in zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo zjutraj in dopoldne oblačno, popoldne in zvečer se je jasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 °C v Zgornjesavski dolini do 31 °C ob morju. 27.–31. avgust Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla, vroče Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah se je nad našimi kraji zadrževal zelo topel in suh zrak (slike 16–18). Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33, zadnji dan v Beli krajini do 34 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 8. 2015 Slika 2. Satelitska slika 1. 8. 2015 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 August 2015 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 August 2015 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 8. 2015 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 August 2015 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8. 8. 2015 Slika 5. Satelitska slika 8. 8. 2015 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 8 August 2015 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 8 August 2015 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 8. 2015 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 8 August 2015 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 8. Slika 8. Satelitska slika 16. 8. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 16 August 2015 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 16 August 2015 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 8. 2015 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 16 August 2015 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 8. Slika 11. Satelitska slika 19. 8. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 August 2015 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 19 August 2015 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 8. 2015 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 19 August 2015 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 8. Slika 14. Satelitska slika 25. 8. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 August 2015 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 August 2015 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 8. 2015 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 August 2015 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 8. Slika 17. Satelitska slika 30. 8. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 August 2015 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 August 2015 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 8. 2015 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 August 2015 at 12 GMT 30 POLETJE 2015 Climate in summer 2015 Tanja Cegnar M eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja običajno predstavlja julij, ki je v dolgoletnem povprečju tudi najtoplejši mesec, k visokemu poletju pa prištevamo tudi še prvo polovico avgusta. Letošnje poletje je zaznamovalo več obdobij vročega poletnega vremena, ki so jih prekinjali izraziti prodori hladnega zraka. Sestavek je sicer namenjen pregledu značilnosti poletja kot celote, kljub temu pa na začetku povzemamo glavne značilnosti posameznih mesecev. Prva polovica junija je bila poletno vroča in sončna, dežja je bilo malo. V Ljubljani se je temperatura 6 dni dvignila na vsaj 30 °C, v Murski Soboti, Celju in Mariboru so bili 4 taki dnevi, v Novem mestu 5, v Biljah 11 in na Obali 9. Povprečna junijska temperatura je opazno presegla dolgoletno povprečje primerjalnega obdobja. Na Obali, Kočevskem, v delu Štajerske in Gorenjske je bil odklon med 1 in 2 °C, v pretežnem delu države med 2 in 3 °C, v Postojni je odklon dosegel 3,1 °C. V južni, vzhodni in severovzhodni Sloveniji je padlo od 40 do 120 mm, drugod večinoma od 120 do 200 mm, le v delu Posočja in Julijcev so bile padavine obilnejše. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo na območju, ki se začenja na Goriškem in sega preko spodnjega Posočja proti vzhodu nad Polhograjsko hribovje in severni del Ljubljanske kotline ter širše območje Celja. Drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, v delu severovzhodne Slovenije, ponekod na Dolenjskem, na Krasu in delu Notranjske niso dosegli niti 70 % dolgoletnega povprečja. Osončenost je junija za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajala le v Julijcih, drugod je bilo več sončnega vremena kot običajno; na večini ozemlja je sonce sijalo od 115 do 130 % dolgoletnega povprečja, večina Notranjske pa je dolgoletno povprečje presegla za vsaj 30 %. Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2015 prisotna le 10 dni, tudi debelina je bila skromna, najdebelejša je bila prvi dan meseca s 70 cm. Slika 1. Poletni dan v Jasni (foto: Tanja Cegnar) Figure 1. Summer day in Jasna, Kranjska Gora (Photo: Tanja Cegnar) Julij je bil 3 do 5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Zaznamovala sta ga dva vročinska vala, v katerih se je temperatura večkrat povzpela nad 35 °C. Rekordno veliko je bilo tudi dni s temperaturo nad 30 °C. Prvi julijski vročinski val je Slovenijo zajel v prvi tretjini meseca, iztekel se je z občutno ohladitvijo ob koncu prve tretjine. Drugi julijski vročinski val je bil daljši, zato smo ga težje prenašali. Toplotna obremenitev je bila zelo velika tako med prvim kot tudi drugim julijskim vročinskim valom. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najtežje smo vročino prenašali v urbanem okolju, ker so se stavbe pregrele in se ponoči ozračje pogosto ni ohladilo pod 20 °C. Ob vročem in sončnem vremenu se je zvišala koncentracija ozona, vrednost UV indeksa pa je bila 9 po nižinah in 10 v gorah. Vročinski val je spremljalo ekstremno visoko izhlapevanje. Temperatura morja se je približala rekordni vrednosti. Osvežitev zadnjo nedeljo v juliju je bila težko pričakovana, ozračje se je ohladilo za 10 do 20 °C v primerjavi z vrhuncem vročinskega vala. Ohladitev je bila najmanj izrazita v Primorju. Tako izrazita in hitra ohladitev je nekaterim občutljivim ljudem povzročila težave. Večina dežja je julija padla v zadnji tretjini meseca. Najobilnejše so bile padavine v Julijcih in na Zgornjem Jezerskem, kjer so presegli 180 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu Slovenije, na Letališču Portorož je padlo le 61 mm. Dolgoletno povprečje padavin so presegli le na manjših območjih na severu države, v večjem delu Slovenije je padlo nad 80 % dolgoletnega povprečja, v Slovenj Gradcu in Logu pod Mangartom pa le 66 %. Sončnega vremena je bilo julija več kot običajno, v dobri polovici Slovenije odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja, za 10 do 20 % so običajno osončenost presegli na severu Štajerske, v Posavju, Ljubljanski kotlini, večjem delu Notranjske, na Krasu, Obali in Goriškem. Povprečna avgustovska temperatura je v večini krajev presegla dolgoletno povprečje za 2 do 4 °C. Največji presežek so imeli na Goričkem v Prekmurju, kjer je bil avgust več kot 4 °C toplejši od povprečja primerjalnega obdobja. Čeprav avgusta nismo dosegli rekordno visoke temperature, je bil mesec po zaslugi dveh vročinskih valov opazno toplejši od dolgoletnega povprečja, tudi število vročih dni je opazno preseglo dolgoletno povprečje. Izstopala je tudi izrazita ohladitev v začetku druge polovice meseca. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le v manjšem delu države, in sicer v Beli krajini, na Goriškem, v Vipavski dolini in na Krasu. Drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. Manj kot polovico dolgoletnega povprečja padavin so namerili na Koroškem, severnem Štajerskem, severovzhodu Slovenije in Letališču Portorož. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, največji presežek je bil na severovzhodu države in na jugu Štajerske, kjer so dolgoletno povprečje presegli za več kot petino. Na jugu države, v Ljubljanski kotlini in na severozahodu Slovenije odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. Vsi trije poletni meseci so bili znatno toplejši od dolgoletnega povprečja, najbolj julij, ki je bil v večjem delu države rekordno topel. Povprečna poletna temperatura zraka je opazno presegla dolgoletno povprečje, odklon je bil med 2 in 4 °C, kar poletje 2015 uvršča na 2. ali 3. mesto med najbolj vročimi poletji. Podobno vroče poletje smo imeli leta 2013; rekordno vroče ostaja poletje 2003. Lansko poletje, ki je bolj kot z vročino postreglo z oblaki in dežjem, je bilo po povprečni temperaturi zraka okoli 2 °C hladnejše od letošnjega. Tako vroče poletje, kot je bilo letošnje, bi bilo še pred petindvajsetimi leti rekordno vroče, a ozračje se ogreva in priča smo vse toplejšim poletjem. Rekordno vroče je bilo poletje 2015 tudi v svetovnem povprečju. Z velikim temperaturnim odklonom so izstopali Balkan, Iberski polotok, srednja Evropa, severno Sredozemlje, deli Bližnjega vzhoda, manjši del osrednje Azije in nekatera območja obeh Amerik. Seveda so bili nekateri predeli zemeljskega površja tudi hladnejši kot v dolgoletnem povprečju, a prevladoval je pozitiven odklon. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka poleti 2015 od povprečja 1961−1990 Figure 2. Mean air temperature anomaly, summer 2015 3°C 2°C Dolgoletno povprečje je presegla tudi povprečna najnižja dnevna temperatura (slika 3). Odklon od povprečja se je večinoma gibal med 2 in 3,3 °C, največjega pa so izmerili v Godnjah, kjer je znašal 3,4 °C. K nadpovprečno visoki povprečni poletni temperaturi so bolj kot topla jutra prispevali nadpovprečno topli popoldnevi. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil med 2,6 in 4,0 °C, le v Godnjah je dosegel 4,3 °C. Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1 0 1 2 3 4 Slika 3. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka v °C poleti 2015 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 3. Mean daily minimum air temperature anomaly in °C in summer 2015 -1 0 1 2 3 4 5 Slika 4. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka v °C poleti 2015 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 4. Mean daily maximum air temperature anomaly in °C in summer 2015 V vseh treh poletnih mesecih so bila daljša vroča obdobja, zato je bilo tudi vročih dni neobičajno veliko. Po nižinah smo jih večinoma našteli od 30 do 50, kar je druga do četrta najvišja vrednost v nekaj deset let dolgem merilnem nizu. Skoraj povsod je bilo precej več vročih dni le poleti 2003. V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2015 ter številu toplih in vročih dni. Rekordno visoko se temperatura v poletju 2015 ni povzpela. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C, vroči pa, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. Poleti 2015 je bilo dolgoletno povprečje vročih dni opazno preseženo po vsej državi. V Ljubljani je bilo 43 vročih dni, največ so jih zabeležili leta 2003, in sicer 52. Toplih dni je bilo 68, največ jih je bilo leta 2003 (83). V Ratečah je bilo 13 vročih in 51 toplih dni, le poleti 2003 jih je bilo več. V Murski Soboti je bilo 38 vročih dni, največ jih je bilo leta 2003, ko so jih našteli 51. Toplih dni je bilo 68, največ pa leta 2003, in sicer 84. V Novem mestu je bilo 42 vročih in 67 toplih dni. Med izbranimi postajami je bil absolutni temperaturni maksimum poletja 2015 najvišji v Biljah, kjer je znašal kar 38,0 °C, a v preteklosti je že bilo tudi bolj vroče. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Absolutni maksimum, število toplih dni in število vročih dni poleti 2015 Table 1. Absolute maximum, number of days with maximum daily temperature at least 25 °C and 30 °C in summer 2015 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Absolutni maksimum Št. toplih dni Št. vročih dni 33.5 18,1 32,4 38,0 37,4 37,0 34,5 36,0 56 0 51 81 85 80 59 63 19 0 13 51 47 44 27 39 Postaja Absolutni maksimum Št. toplih dni 36,5 36,6 37,0 35,6 35,4 34,4 35,7 35,5 68 67 71 67 66 60 68 74 Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lendava Št. vročih dni 43 42 43 38 38 28 38 41 V večjem delu države smo glede na dolgoletno povprečje zabeležili padavinski primanjkljaj; marsikje v vzhodni polovici države je bilo padavin mnogo manj, ponekod na zahodu pa tudi precej več od dolgoletnega povprečja. V Biljah pri Novi Gorici je bilo letošnje poletje s 457 mm tretje najbolj namočeno v zadnjih 20 letih, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa je padlo skromnih 252 mm, kar je celo druga najmanjša vrednost od leta 1961. Še manj dežja je bilo v Murski Soboti (207 mm), na Letališču Portorož (181 mm) in v Velikih Dolencih (180 mm). Največ padavin so zabeležili v delu Julijcev, kjer so padavine presegle 640 mm. Najmanj dežja je padlo na Obali, v manjšem delu Notranjske in Dolenjske ter delu Štajerske, v Prekmurju in na Koroškem, namerili so od 160 do 280 mm. Padavine so bile pod dolgoletnim povprečjem na veliki večini ozemlja; na Koroškem in na severovzhodu države ter v pasu od Obale do Novomeške kotline so dosegli le od 50 do 75 % dolgoletnega povprečja. Več padavin kot v dolgoletnem povprečju so namerili na območju od Goriške do Lesc. Slika 5. Padavine poleti 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 v % Figure 5. Precipitation amount in summer 2015 compared to the 1961−1990 normals in % Veliki Dolenjci Lendav a Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Nov o mesto Lisca Bizeljsko Ljubljana Kočev je Nov a v as Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Zg. Jezersko Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Soča Log pod Mangr. 60% 80% 100% 120% Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja sta prikazana na spodnjih slikah. 34 140% Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 640 mm 520 mm 100% 400 mm 280 mm 75% 160 mm 50% Slika 6. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2015 Figure 6. Precipitation amount, summer 2015 Slika 7. Višina padavin poleti 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 7. Precipitation amount in summer 2015 compared with 1961−1990 normals Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno. Na severozahodu države je bil odklon manjši od desetine dolgoletnega povprečja. Na Kredarici so dolgoletno povprečje presegli le za odstotek, v Ratečah pa za dva. Večina Slovenije je bila obsijana 10 do 20 % bolj kot običajno, največ sončnega vremena je bilo na Obali, kjer je sonce sijalo 1008 ur, kar je 15 % več kot običajno. Na treh merilnih mestih je odklon za spoznanje presegel petino dolgoletnega povprečja, to so Lavrovec, Lisca in Maribor, v slednjem je sonce sijalo 834 ur, kar je 121 % dolgoletnega povprečja. Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje 120% Novo mesto Ljubljana 110% Postojna Portorož 100% Bilje Rateče Kredarica 90% Slika 8. Trajanje sončnega obsevanja poleti 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 8. Bright sunshine duration in summer 2015 compared with 1961−1990 normals 100% 110% 120% 130% Slika 9. Sončno obsevanje poleti 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 v % Figure 9. Bright sunshine duration compared to the 1961−1990 normals, summer 2015 in % Štiri slike prikazujejo poletje 2015 v primerjavi s poletji od sredine minulega stoletja v Ljubljani. Povprečna temperatura je znašala 22,4 °C, kar je 3,5 °C nad dolgoletnim povprečjem; letošnje poletje je drugo oz. tretje najtoplejše od začetka meritev. Leta 2003 je povprečna temperatura dosegla 23,4 °C, leta 2012 pa 22,4 °C oz. toliko kot letos. Od sredine minulega stoletja je bilo najhladnejše poletje 1978 s povprečno temperaturo 17,4 °C. Do začetka osemdesetih let minulega stoletja so bile temperaturne razmere dokaj stabilne, nato pa je opazen trend naraščanja, izstopa izjemna povprečna temperatura zraka poleti 2003. Letošnje poletje je bilo že šestiindvajseto zaporedno s povprečno temperaturo nad dolgoletnim povprečjem. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 temperatura (ºC) LJUBLJANA 22 Slika 10. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 10. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961−1990 normals 20 18 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Absolutna maksimalna temperatura v Ljubljani je bila poleti 2015 36,5 °C; od sredine minulega stoletja je bila najvišja izmerjena temperatura v poletju 2013 (40,2 °C). Glede na neprestano širjenja mesta gre del tega izrazito naraščajočega trenda pripisati vse večji urbanizaciji okolice merilne postaje. Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe podnebnih razmer, ki smo jim izpostavljeni prebivalci prestolnice, težje pa izluščimo, kolikšen delež opaženih sprememb je posledica globalnega oziroma regionalnega spreminjanja podnebja. 80 LJUBLJANA število dni Slika 11. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 11. Number of days with maximum air temperature above 25 and 30° C (yellow bar only) and the 1961−1990 normals 60 40 20 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Zelo nazoren pokazatelj temperaturnih razmer je število dni s temperaturo nad izbranim pragom. Podatki kažejo, da je število vročih in toplih dni po državi v zadnjih petindvajsetih letih opazno narašča. Število vročih dni je bilo letos v Ljubljani drugo največje, kar kaže, da smo prebivalci prestolnice v zadnjih treh desetletjih izpostavljeni pogostejši in močnejši toplotni obremenitvi, ki se bo, kot lahko sklepamo iz podnebnih projekcij, v prihodnje še stopnjevala. V prestolnici smo izmerili 364 mm padavin, kar je 87 % dolgoletnega povprečja in v mejah običajne spremenljivosti. Največ dežja je v Ljubljani padlo poleti leta 1975 (541 mm), najmanj pa leta 2001 (228 mm). Prikazan je tudi potek trajanja sončnega obsevanja v Ljubljani od leta 1951 dalje. Sonce je sijalo kar 820 ur, kar je 15 % nad dolgoletnim povprečjem. Največ sončnega vremena je bilo poleti 2000, ko je sonce sijalo 933 ur, poleti 2013 je bilo 923 ur sončnega vremena, poleti 2012 je sonce sijalo 898 ur. Najbolj sivo je bilo poletje 1954 s 583 urami sončnega vremena. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 1000 LJUBLJANA LJUBLJANA 500 400 padavine (m m ) trajanje (ure) 800 600 400 200 300 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 12. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals Slika 13. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals V Murski Soboti je bila povprečna poletna temperatura 21,7 °C; toplejše kot letos je bilo poletje 2003 (23,0 °C), tretja najvišja povprečna poletna temperatura je bila v letih 1992 in 2012 (21,6 °C). Najhladnejše poletje je bilo leta 1978, ko je bila povprečna temperatura 16,8 °C. Absolutni maksimum je znašal 35,7 °C, kar je precej manj od rekordnih 40,1 °C iz leta 2013. V preteklosti je bilo bolj vroče kot letos tudi v poletjih 2007 (39,1 °C), 2003 (38,4 °C) in 2000 (37,9 °C). 24 80 MURSKA SOBOTA 22 20 število dni temperatura (ºC ) MURSKA SOBOTA 18 40 20 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961−1990 normals 60 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 15. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Number of days with maximum air temperature above 25 and 30° C in summer (yellow bar only) and the 1961−1990 normals Sonce je sijalo 846 ur, kar je 17 % več kot običajno in peta najvišja vrednost. Najbolj sončno je bilo z 908 urami poletje 2000, poleti 2013 je bilo 898 ur sončnega vremena, poleti 2003 je sonce sijalo 896 ur, poleti 2012 je bilo 872 ur sončnega vremena, poleti 1992 pa toliko kot letos. Najbolj sivo je bilo poletje 1955 s komaj 607 urami sončnega vremena, le malo več sonca je bilo poleti 1975 (612 ur) in 1966 (620 ur). V poletju 2015 je padlo 207 mm dežja, kar je 68 % dolgoletnega povprečja; najbolj je bila Murska Sobota namočena v poletjih 1965 (450 mm), 2005 (446 mm), 1972 (443 mm) in 1966 (411 mm). Najbolj sušno je bilo poletje 1952 s 128 mm, poleti 1992 je padlo nekoliko več dežja, 137 mm, poleti 2000 146 mm in poleti 2003 151 mm. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1000 600 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 500 padavine (mm) trajanje (ure) 800 600 400 200 400 300 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals Slika 17. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Precipitation in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals Slike v nadaljevanju prikazujejo razmere na meteorološki postaji na Kredarici, naši najvišji merilni postaji. V visokogorju je bilo poletje že šestindvajseto leto zapored toplejše kot v dolgoletnem povprečju (slika 18). Povprečna temperatura je znašala 8,2 °C, najtopleje je bilo leta 2003 z 9,0 °C. Najhladnejše je bilo poletje 1978 s povprečno temperaturo 3,6 °C. Najvišja absolutna temperatura je bila zabeležena poleti 1983, in sicer 21,6 °C. 800 10 KREDARICA 8 600 trajanje (ure) temperatura (ºC) KREDARICA 6 4 200 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 18. Povprečna poletna temperatura od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Mean air temperature in summer from the year 1955 on and the 1961−1990 normals 400 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja poleti v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Bright sunshine duration in summer from 1956 on and the 1961−1990 normals Sončnega vremena je bilo na Kredarici 537 ur, kar je 1 % več od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončno je bilo poletje 2003 s 675 urami, najmanj pa poletje 1999 s komaj 413 urami sončnega vremena. Poletje 2015 je s 606 mm padavin oz. 94 % dolgoletnega povprečja povsem v mejah običajne spremenljivosti. Najbolj skromno s padavinami, odkar deluje meteorološka postaja na Kredarici, je bilo poletje 2013 s 354 mm. Največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo kar 1012 mm, drugo najbolj sušno poletje je bilo s 405 mm leta 1983. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 1250 KREDARICA KREDARICA 50 število dni padavine (m m ) 1000 750 500 40 30 20 250 10 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 20. Višina padavin poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Precipitation in summer from the year 1955 on and the 1961−1990 normals 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of days with precipitation at least 1 mm in summer from the year 1955 on and the 1961−1990 normals Na Obali je bila povprečna temperatura 23,8 °C, kar je 2,6 °C več kot običajno. Najvišjo povprečno temperaturo so zabeležili leta 2003, ko je dosegla 25,0 °C. Sonce je sijalo 1008 ur, kar je 15 % več od dolgoletnega povprečja in četrta najvišja vrednost. Poleti 2012 je bilo 1042 ur sončnega vremena, poleti 2013 1019 ur, poleti 2000 pa 1012 ur. Ker so padavine poleti razporejene zelo neenakomerno, smo poletne padavine od sredine minulega stoletja prikazali tudi za Novo mesto, Rateče, Bilje in Portorož (slika 22). V Portorožu so izmerili 181 mm padavin, kar je le 68 % dolgoletnega povprečja. Najmanj padavin je bilo poleti 2012, ko je padlo le 78 mm. 800 600 NOVO MESTO 700 500 RATEČE padavine (mm) padavine (mm) 600 400 300 200 500 400 300 200 100 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 700 600 PORTOROŽ BILJE 500 500 padavine (mm) padavine (mm) 600 400 300 200 300 200 100 100 0 1962 400 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1960 2010 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 Slika 22. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 22. Precipitation in summer from the year 1951 on and the mean value of the period 1961–1990 39 2008 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Porazdelitev padavin čez poletje je razvidna s slike 23; prikazane so vsote dnevnih padavin poleti 2015 v Ljubljani, Portorožu, Ratečah, Novem mestu, Murski Soboti in Biljah ter dolgoletno povprečje vsote dnevnih padavin. 500 500 NOVO MESTO višina padavin (mm)aaaa višina padavin (mm)aaaa LJUBLJANA 400 300 200 100 0 1.6.2015 1.7.2015 400 300 200 100 0 1.6.2015 1.8.2015 1.8.2015 MURSKA SOBOTA višina padavin (mm)aaaa višina padavin (mm)aaaa PORTOROŽ 200 100 0 1.6.2015 1.7.2015 300 200 100 0 1.6.2015 1.8.2015 500 1.7.2015 1.8.2015 1.7.2015 1.8.2015 600 RATEČE 400 višina padavin (mm)aaaa višina padavin (mm)aaaa 1.7.2015 400 300 300 200 100 0 1.6.2015 1.7.2015 500 BILJE 400 300 200 100 0 1.6.2015 1.8.2015 Slika 23. Vsota dnevnih padavin od začetka do konca poletja 2015 (modro) in dolgoletno povprečje (črno) Figure 23. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2015 (blue) and the average of the reference period (black) Slika 24. Zelenci (foto: Tanja Cegnar) Figure 24. Zelenci (Photo: Tanja Cegnar) 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 KREDARICA temperatura (ºC ) 15 10 5 0 -5 1.6.2015 JUNIJ 1.7.2015 JULIJ 1.8.2015 AVGUST Slika 25. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2015 (tanka črta) na Kredarici. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura Figure 25. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during the summer 2015 (thin line) and the average in the reference period 1961–1990 (bold line) Slika 26. Poletni dan v Jasni (foto: Tanja Cegnar) Figure 26. Summer day in Jasna, Kranjska Gora (Photo: Tanja Cegnar) 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na meteorološki postaji na Letališču Portorož in v Novem mestu je bila vsota dnevnih padavin vse poletje pod dolgoletnim povprečjem. V Murski Soboti je bil primanjkljaj najizrazitejši avgusta. V Biljah je dnevna vsota padavin večino poletja presegala dolgoletno povprečje, največji presežek padavin nad dolgoletnim povprečjem je bil v zadnji tretjini avgusta. V Ratečah so bili odkloni od dolgoletnega povprečja večinoma majhni, nekoliko večji primanjkljaj je bil le na začetku poletja in v prvi tretjini avgusta. V Ljubljani je izstopal začetni primanjkljaj, a proti koncu junija je bilo dolgoletno povprečje izenačeno, julija in avgusta so padavine ponovno zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Temperaturne razmere poleti 2015 so podrobneje prikazane na slikah 25 in 27. 40 Temperatura je v poletju 2015 večkrat izrazito zanihala. Imeli smo pet vročinskih valov, ki so jih prekinili prodori hladnega zraka, ki so ozračje občutno ohladili. Najdaljši in najizrazitejši je bil drugi julijski vročinski val predvsem zaradi toplih noči. LJUBLJANA temperatura (ºC) 35 30 25 20 15 10 5 1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015 40 MURSKA SOBOTA 35 temperatura (ºC) Slika 27. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2015 (tanka črta) v Ljubljani, Murski Soboti in Biljah. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura 30 25 20 15 10 5 1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015 40 BILJE temperatura (ºC) 35 Figure 27. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2015 (thin line) and the average in the reference period 1961–1990 (bold line) 30 25 20 15 10 5 1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015 Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka, so bolj očitni v visokogorju, med našimi merilnimi postajami je to najbolj očitno na Kredarici, tudi zato, ker je tam dnevni razpon temperature precej manjši kot v nižinskem svetu (slika 25). 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Meteorološki podatki, poletje 2015 Table 2. Meteorological data, summer 2015 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Veliki Dolenci NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 308 TS 19,9 8,2 17,9 23,3 23,8 22,9 20,2 19,4 22,4 21,6 22,0 22,3 20,8 21,8 20,0 21,7 21,8 TOD 2,8 3,2 3,1 3,0 2,6 4,0 3,5 2,5 3,5 3,0 3,6 3,1 2,6 3,0 3,2 3,3 3,5 Temperatura TX TM TAX 25,8 14,5 33,5 11,1 5,9 18,1 24,7 11,5 32,4 30,3 17,0 38,0 30,1 17,6 37,4 29,4 16,7 37,0 26,8 13,6 34,5 27,6 13,0 36,0 28,4 16,7 36,5 28,5 15,7 36,2 28,2 15,8 36,6 28,9 15,0 37,0 28,0 14,6 35,6 27,9 16,1 35,4 26,9 13,6 34,4 28,3 15,4 35,7 27,1 15,6 35,1 TAM 6,0 −2,8 3,9 10,3 9,9 10,0 5,5 5,5 9,5 7,9 8,5 6,5 6,7 7,8 5,4 8,0 4,9 SM 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 56 0 51 81 85 80 59 63 68 68 67 71 67 66 60 68 63 Sonce OBS RO 805 537 101 677 102 920 118 1008 115 902 851 119 820 115 801 110 802 834 764 846 110 121 113 117 Oblačnost PO SO SJ 4,6 19 22 6,1 30 9 4,3 17 28 3,9 10 31 3,0 3 39 3,1 9 41 4,0 13 25 4,7 19 20 4,7 16 15 3,6 13 38 4,1 17 34 4,5 15 25 5,0 4,2 3,9 20 15 10 13 26 32 RR 447 606 361 457 181 331 305 296 364 250 233 352 372 236 252 207 180 RP 107 94 79 121 68 94 78 71 87 76 62 98 93 65 61 68 61 Padavine in pojavi SD SN SG 29 16 0 40 27 45 28 15 2 28 19 0 14 18 0 22 11 0 21 23 6 21 7 15 21 19 9 22 13 19 20 17 4 17 15 2 22 27 1 22 12 0 26 12 9 17 10 1 18 5 0 Tlak SS 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SSX 0 70 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 756,1 921,3 1009,1 1014,9 8,7 15,1 18,4 19,1 982,4 18,0 991,1 18,5 988,6 19,1 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX OBS RO PO SO SJ RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin v % od povprečja 43 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 2.6 % 1.3 m/s Kredarica 2.5 % 1.1 m/s 7.2 % 0.9 m/s N N 2.9 % 0.9 m/s 6.1 % 0.8 m/s 0.8 % 0.4 m/s 7.3 % 0.9 m/s 11.4 % 1.0 m/s 0.7 % 1.1 m/s 5.1 % 3.8 m/s 2.3 % 1.5 m/s 7.5 % 1.1 m/s N 11.1 % 4.0 m/s 3.7 % 1.2 m/s 27.7 % 1.0 m/s 2.2 % 2.6 m/s 25.2 % 3.7 m/s 3.5 % 1.1 m/s 2.0 % 2.4 m/s 10.7 % 3.8 m/s 2.0 % 2.4 m/s 12 % 8% 4% 1.7 % 2.4 m/sW 7.2 % E1.4 m/s 7.3 % 1.3 m/sW 4.1 % E1.0 m/s 2.3 % 4.2 m/sW 3.7 % E2.1 m/s 7% 4.3 % 2.2 m/s 9.4 % 1.5 m/s 1.7 % 0.8 m/s 5.4 % 1.2 m/s 14 % 9% 0.6 % 3.0 m/s 10.8 % 2.6 m/s 21 % 6.5 % 1.9 m/s 0.8 % 0.6 m/s28 % 8.2 % 1.6 m/s 4.7 % 1.2 m/s 1.6 % 1.1 m/s 4.3 % 1.4 m/s S 8.6 % 1.3 m/s S 0.4 % 2.6 m/s 10.0 % 1.6 m/s 0.4 % 27 % 1.8 m/s 6.4 % 1.6 m/s 2.7 % 1.4 m/s 18 % 20.1 % 3.4 m/s S 2.6 % 3.7 m/s 0.7 % 2.1 m/s brezvetrje: 4.2 % Portorož – letališče Bilje 1.6 % 2.7 m/s 3.5 % 2.9 m/s N 11.2 % 3.3 m/s 0.5 % 1.2 m/s 1.1 % 27 %2.7 m/s 0.5 % 1.4 m/s 2.0 % 3.6 m/s 18 % N 35 % 1.1 % 1.2 m/s 28 % 1.9 % 1.5 m/s 2.2 % 1.6 m/s 21 % 8.5 % 3.1 m/s 3.3 % 4.3 m/s 9% 4.9 % 2.0 m/s 8.2 % 2.0 m/s 14 % 7% 2.9 % 2.3 m/sW 3.1 % E3.5 m/s 4.4 % 2.9 m/s 25.9 % 2.9 m/s 4.8 % 3.5 m/s 21.8 % 2.8 m/s 2.2 % 3.7 m/s S 1.4 % 3.1 m/s 2.2 % 2.1 m/s 4.5 % 1.8 m/sW 33.2 % E2.1 m/s 4.7 % 1.7 m/s 20.3 % 2.0 m/s 6.3 % 1.9 m/s 2.8 % 0.9 m/s 5.2 % 2.3 m/s S 2.1 % 1.5 m/s brezvetrje: 0.1 % 44 1.6 % 1.1 m/s Slika 28. Vetrovne rože, poletje 2015 Figure 28. Wind roses, summer 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 992 LJUBLJANA tlak (mb) 987 982 977 972 1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015 JUNIJ JULIJ AVGUST Slika 29. Potek zračnega tlaka poleti 2015 in dolgoletno povprečje Figure 29. Mean daily air pressure in summer 2015 and long-term average Na sliki 26 je prikazan potek zračnega tlaka v Ljubljani. Junij se je začel z obdobjem visokega zračnega tlaka, v osrednjem delu meseca se je zračni tlak trikrat za krajši čas spustil pod dolgoletno povprečje. Konec meseca je bil ponovno v znamenju visokega zračnega tlaka. 3. julija je bila dosežena najvišja vrednost poletja 2015 z 990,6 mb. Sledil je hiter in globok prehodni padec zračnega tlaka. Najnižji povprečni zračni tlak tega poletja je bil z 973,5 mb zabeležen 16. avgusta. SUMMARY The average air temperature noticeably exceeded the long-term average, in most of the country the anomaly was between 2 and 4 °C. This summer was marked by five heat waves; one in June, two in July, and two in August. The summer 2003 remains the hottest summer so far. Considering the mean temperature the summer 2015 was comparable to the summer 2013. The highest precipitation was recorded in the Julian Alps where rainfall exceeded 640 mm. Precipitation was modest on the Coast, part of Notranjska, Dolenjska and Štajerska, in Prekmurje, and Koroška, where 160 to 280 mm fell. Most of Slovenia reported less precipitation than on average during the reference period, only over the territory from Goriška to Lesce the normals were exceeded. Sunshine duration exceeded the normals. On northwest the anomaly was below 10 %, most of Slovenia reported the anomaly between 10 and 20 %. Only a few stations observed the anomaly slightly above 20 %. 45 METEOROLOŠKA POSTAJA PODSREDA Meteorological station Podsreda Mateja Nadbath M eteorološka postaja Podsreda je v občini Kozje. Iz državne mreže meteoroloških postaj v občini ni druge postaje. V Kozjanskem gričevju sta poleg omenjene še padavinska in samodejna postaja v Podčetrtku. Na reki Mestinjščici pa je postavljena še samodejna hidrološka postaja Sodna vas, ki meri tudi temperaturo zraka. 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Podsreda (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical location of meteorological station Podsreda (from: Atlas okolja ) Nadmorska višina meteorološke postaje Podsreda je 246 m. Instrument dežemer imenovan tudi pluviometer je postavljen na opazovalkinem dvorišču. V okolici so gospodarski objekti in opazovalkina hiša. Opazovalni prostor je brez večjih premestitev na tem mestu od februarja 1972. Od ustanovitve postaje v Podsredi leta 1949 do sredine januarja 1972 je bil opazovalni prostor postaje pri župnišču. V Podsredi smo z meteorološkimi meritvami začeli oktobra 1949. Prvi meteorološki opazovalec je bil Jakob Zidanšek, ki je opazoval do januarja 1972. Od februarja 1972 pa je meteorološka opazovalka Marija Konečnik, ki to delo opravlja še danes, to je že dobrih 43 let. Meritve višine padavin in snežne odeje ter opazovanja osnovnih vremenskih pojavov potekajo brez prekinitve ves ta čas. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2012, orthophoto from 2012 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1138 mm padavin je v Podsredi letno referenčno2 povprečje; povprečje za letno višino padavin je v obdobju 1981–2010 nižje, 1107 mm. Največ padavin smo namerili leta 1972, 1447 mm, drugo najbolj namočeno leto v obdobju 1961–2014 na postaji pa je leto 2014, izmerili smo 1422 mm padavin. Le 664 mm padavin smo namerili v celotnem letu 2003, kar je v obravnavanem obdobju najnižja letna vrednost (slika 2 in preglednica 1). p ad av in e (m m ) . 1500 1200 900 600 300 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 0 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Podsredi Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (green line) in Podsreda Najbolj namočen letni čas3 v Podsredi je poletje, referenčno povprečje je 349 mm, povprečje obdobja 1981–2010 pa je 323 mm. Od vseh letnih časov pade v povprečju najmanj padavin pozimi, 209 mm je povprečje tako za obdobje 1961–1990 kot za 1981–2010 (sliki 3 in 4). Povprečji spomladanske in poletne višine padavin v obdobju 1981–2010 sta se v primerjavi z referenčnima znižali, zimsko povprečje je enako pripadajočemu referenčnemu, jesensko povprečje pa se je malo zvišalo (sliki 3 in 4). Poleti 2015 smo v Podsredi namerili 315 mm padavin (sliki 4 in 5), kar je 90 % referenčnega povprečja. Največ poletnih padavin je bilo leta 1989, 498 mm (slika 5 in preglednica 1). Poletje 2014, ki se ga še spominjamo kot hladnega in deževnega, se je s 419 mm padavin uvrstilo šele na osmo mesto najbolj namočenih poletij v Podsredi. Poleg že omenjenega poletja 1989 so bila bolj od poletja 2014 namočena še poletja 1966, 1972, 1979, 1986, 2005 in 2008. Najmanj poletnih padavin v obdobju 1961–2015 smo v Podsredi namerili leta 2003, 73 mm, poleti 2013, ki je drugo najmanj namočeno poletje v obravnavanem obdobju, pa smo namerili 158 mm. 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi, to je od leta 1961. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, from 1961 on. 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 47 Agencija Republike Slovenije za okolje 1000 209 800 306 207 209 328 319 349 338 323 274 254 253 600 400 200 1961–1990 1981–2010 400 padavine (mm) padavine (mm) . 1200 poletje summer zima winter 1971–2000 2015 . pomlad spring jesen autumn Urad za meteorologijo 300 200 100 0 pomlad spring 0 1961–1990 1971–2000 1981–2010 Slika 3. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Podsredi Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Podsreda poletje summer jesen autumn zima winter Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter v letu 2015 v Podsredi; zima 2014/15 Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods and in year 2015 in Podsreda; winter 2014/15 400 300 200 100 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 padavine (mm) . 500 padavine (mm) . Slika 5. Poletna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2015 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Podsredi Figure 5. Precipitation in summer (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2015 and mean reference value (green line) in Podsreda 1961–1990 160 140 120 100 1971–2000 1981–2010 2015 80 60 40 20 0 J F M A M J J A S O Slika 6. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2015 v Podsredi Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2015 in Podsreda 48 N D Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mesec, ko lahko pričakujemo v Podsredi največ padavin, je junij, z referenčnim povprečjem 127 mm, junijsko povprečje obdobja 1981–2010 je 128 mm. Junija 2015 je padla ravno povprečna višina padavin (slika 6). Prvi mesec v letu je v Podsredi mesec z najmanjšim povprečjem padavin, 64 mm je referenčno oz. 60 mm v obdobju 1981–2010. Januarja 2015 je padlo 62 mm padavin. Prvih pet mesecev leta ter julija, avgusta in novembra so mesečna povprečja obdobja 1981–2010 v primerjavi z referenčnimi nižja, junija sta povprečji izenačeni, septembra, oktobra in decembra pa so višja od referenčnih povprečnih vrednosti (slika 6). Avgusta 2015 smo v Podsredi izmerili 99 mm padavin, kar je 87 % referenčnega povprečja, ki je 113 mm (slike 6, 7 in 8). V obdobju 1961–2015 smo namerili najmanj avgustovskih padavin leta 2001, 8 mm, največ pa leta 1989, 204 mm (sliki 7 in 9). 200 150 100 2015 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 0 1964 50 1961 padavine (mm) . 250 Slika 7. Avgustovska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2015 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Podsredi Figure 7. Precipitation in August (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2015 and mean reference value (green line) in Podsreda Srednja Bistrica M urska Sobota M aribor Šmartno pri Sl.Gradcu Letališče Portorož Novo mesto Podčetrtek Brnik Celje 20 21 9 14 13 11 32 45 19 48 31 26 61 64 39 74 79 85 57 36 37 43 Lisca Ljubljana Bežigrad Podsreda Cerklje Rateče Bilje Kredarica Rakitovec 96 99 42 106 115 21 69 177 49 202 326 124 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 320 340 padavine (mm) . Slika 8. Dnevna najvišja (temni del palice) in mesečna višina padavin avgusta 2015 na meteoroloških postajah prvega reda (označene z modro), v Podsredi (lila) in na postaji z največ in najmanj padavin (sivo) Figure 8. Daily maximum and monthly precipitation in August 2015 on chosen stations and Podsreda 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Višina padavin avgusta 2015 je bila zelo neenakomerna (slika 8), na severovzhodu države je padlo malo padavin, okoli 20 mm. Sodeč po postaji Letališče Portorož je padlo tudi na Obali okoli 50 mm. Nedaleč stran, ob Kraškem robu, pa veliko več, v Movražu že 157 mm, v Rakitovcu pa kar 326 mm, kar je tudi najvišja višina padavin v državi za avgust 2015. Če bi pregledovali le podatke z glavnih meteoroloških postaj, ki jih je v državni mreži meteoroloških postaj 13, bi bile v letošnjem avgustu Julijske Alpe najbolj namočen del države, sodeč po postaji Kredarica. Če pa glavnim dodamo še 23 podnebnih, 162 padavinskih in 62 samodejnih postaj, lahko bistveno bolje zaznamo raznolikost podnebja Slovenije. 300 274 92 91 89 250 200 150 100 80 77 49 60 53 40 20 0 0 Slika 9. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1961–julij 2015 v Podsredi Figure 9. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–July 2015 in Podsreda 91 60 60 50 J F M A M J J A S O N D 96 87 77 . 204 padavine (mm) padavine (mm) . 100 J F M A M J J A S O N D Slika 10. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1961–avgust 2015 v Podsredi Figure 10. Maximum daily precipitation per month in 1961–July 2015 in Podsreda Dnevna4 najvišja višina padavin je bila avgusta 2015 v Podsredi 43 mm, izmerjena 20. dne v mesecu. V obdobju 1961–avgust 2015 je bila najvišja dnevna višina padavin 96 mm, izmerjena 8. septembra 1982 (slika 10). Do sedaj na postaji še nismo izmerili 100 mm padavin v enem dnevu, našteli pa smo 66 dni, ko je bila dnevni izmerek 50 mm ali več. V obravnavanem obdobju še ni bilo leta, da v Podsredi ne bi bilo snežne odeje5. Najdlje je snežna odeja obležala leta 1969, 90 dni, le dva dneva pa sta bila s snežno odejo leta 1989 (preglednica 1 in slika 11). Referenčno povprečje števila dni s snežno odejo je 47, povprečje obdobja 1981–2010 pa je 41 dni. Leta 2014 je bilo s snežno odejo 21 dni, v prvih dveh mesecih leta 2015 pa 26. Prvi sneg v Podsredi običajno zapade novembra, v 28 novembrih od 54 je snežna odeja obležala vsaj en dan, v 41 novembrih pa je bilo sneženje zabeleženo vsaj v enem dnevu. V obdobju 1961–2014 je bila po en dan snežna odeja že oktobra, v letih 1970 in 2012. Najpogosteje je zadnja snežna odeja marca, v 36 letih od 55, v 9 letih je bila še aprila, leta 1985 pa je bil en dan s snegom še maja. 94 cm je najvišja izmerjena snežna odeja v Podsredi (preglednica 1, slika 11). Najmanj pol metra debelo snežno odejo smo v obravnavanem obdobju izmerili v 76 dneh. 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sončevem času, v poletnem času je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 50 Urad za meteorologijo . . število dni / snežna odeja (cm) Agencija Republike Slovenije za okolje 100 80 60 40 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 20 Slika 11. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in referenčno povprečje (zelena črta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2014 v Podsredi Figure 11. Annual snow cover duration (line) and mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in Podsreda in 1961–2014 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Podsredi v obdobju 1961–avgust 2015 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Podsreda 1961–August 2015 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1447 1972 664 2003 471 1972 85 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 498 1989 73 2003 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 528 1974 175 2011 375 1976/77 69 1974/75 274 okt. 1992 0 jan. 1964, okt. 1965, nov. 2011 96 8. sept. 1982 / / 94 17. feb. 1969 4 23. nov. 1989 90 1969 2 1989 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover SUMMARY In Podsreda is a precipitation station located on elevation of 246 m. It was established in October 1949. Ever since precipitation, total and fresh snow cover and meteorological phenomena have been measured and observed. Marija Konečnik has been meteorological observer since February 1972. 51 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V začetku avgusta je Slovenijo zajel vročinski val, četrti po vrsti v vegetacijski sezoni 2015. Najvišje temperature zraka so se povzpele več stopinj nad 30 °C, na Primorskem celo nekoliko nad 37 °C. Število vročih dni (z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C) se je v avgustu na Goriškem in v osrednji ter severovzhodni Sloveniji povzpelo na 16, na Obali in na Dolenjskem jih je bilo le za dan ali dva manj. Običajno je v avgustu vročih dni za skoraj polovico manj. Tudi mesečna akumulacija efektivne temperature zraka je presegla dolgoletno povprečje, odstopanja so bila najmanjša na Obali, kjer so bili presežki za skoraj polovico in več manjši kot drugod po Sloveniji (preglednica 3). Na primer: akumulacija efektivne temperature zraka (nad 5 °C) je na letni ravni ob koncu avgusta ponekod za skoraj 400 °C presegla dolgoletno povprečje in je bila primerljiva z vsoto, ki je običajno dosežena ob koncu septembra. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, avgust 2015 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, August 2015 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 6,1 5,7 4,3 3,7 3,8 3,8 3,9 4,9 4,1 4,6 3,9 4,1 5,2 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,4 4,0 4,7 4,7 4,8 4,6 3,9 3,8 4,9 4,8 4,6 I. dekada max. Σ 7,6 61 7,0 57 4,6 43 4,5 37 4,4 38 4,5 38 4,5 39 6,8 49 5,2 41 5,5 46 4,4 39 5,0 41 6,1 52 6,2 43 5,0 43 5,1 43 5,4 43 4,9 43 5,0 44 4,7 40 6,0 47 6,0 47 5,5 48 5,2 46 4,8 39 4,6 38 5,6 49 5,7 48 5,1 46 pov. 4,8 4,2 3,1 2,8 3,0 3,0 3,0 3,5 2,9 3,3 2,7 2,8 3,3 3,2 3,4 3,1 3,2 3,0 2,9 2,8 3,5 3,8 3,7 3,4 3,0 2,7 4,0 3,7 3,5 II. dekada max. 7,7 6,7 4,2 4,2 4,2 4,3 3,9 5,6 4,4 4,8 3,9 4,2 4,7 4,9 5,2 5,1 4,6 4,9 4,6 3,9 5,6 6,1 5,0 5,4 4,4 4,2 6,0 5,5 4,8 52 Σ 48 42 31 28 30 30 30 35 29 33 27 28 33 32 34 31 32 30 29 28 35 38 37 34 30 27 40 37 35 III. dekada pov. max. 4,5 5,7 3,7 4,7 3,0 3,7 2,7 3,6 2,8 3,8 2,7 3,5 2,8 3,5 3,1 4,9 3,2 4,4 3,2 4,5 2,7 3,6 2,9 3,7 3,2 4,2 3,4 4,7 3,4 5,2 3,2 4,6 3,2 3,7 2,9 4,2 3,1 4,1 2,9 3,9 3,5 4,5 3,9 5,3 3,8 5,5 3,7 5,8 3,1 4,1 2,7 3,6 3,7 5,1 3,8 4,7 3,6 4,1 Σ 49 41 33 30 31 30 31 35 35 35 30 32 35 38 38 35 35 32 34 32 38 43 42 41 34 30 41 42 39 mesec (M) pov. max. Σ 5,1 7,7 158 4,5 7,0 140 3,5 4,6 107 3,1 4,5 95 3,2 4,4 99 3,2 4,5 98 3,2 4,5 101 3,8 6,8 118 3,4 5,2 105 3,7 5,5 114 3,1 4,4 95 3,3 5,0 101 3,9 6,1 120 3,6 6,2 113 3,7 5,2 114 3,5 5,1 109 3,6 5,4 110 3,4 4,9 105 3,5 5,0 107 3,2 4,7 100 3,9 6,0 120 4,1 6,1 128 4,1 5,5 127 3,9 5,8 121 3,3 4,8 103 3,1 4,6 95 4,2 6,0 130 4,1 5,7 127 3,9 5,1 120 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, avgust 2015 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, August 2015 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota 27,9 28,1 22,3 22,4 23,6 * 25,1 26,3 24,8 Tz5 27,2 28,6 21,9 22,2 23,8 * 24,4 25,7 25,2 Tz2 max Tz5 max 42,1 38,0 31,8 26,1 31,0 * 34,4 37,6 32,5 34,4 37,0 28,7 26,0 29,6 * 29,2 33,2 32,3 II. dekada Tz2 min 18,0 19,3 13,6 16,2 15,2 * 15,6 14,8 15,8 Tz5 min 18,2 19,5 14,7 16,7 16,3 * 17,3 16,1 16,0 Tz2 26,0 26,0 21,7 21,8 22,8 * 22,9 24,6 24,6 Tz5 25,4 26,3 21,5 21,6 23,3 * 22,9 24,9 24,5 Tz2 max Tz5 max 42,0 39,0 31,0 29,8 34,2 * 32,3 37,6 33,8 33,2 37,0 27,6 25,3 31,5 * 27,9 33,5 34,5 III. dekada Tz2 min 19,1 18,3 15,3 18,3 17,5 * 17,8 18,0 18,4 Tz5 min 19,4 18,6 16,2 18,9 18,3 * 19,0 19,2 18,8 Tz2 23,7 23,3 18,8 * 20,9 * 21,7 22,4 * Tz5 23,9 23,5 18,8 * 20,9 * 21,1 22,4 * Tz2 max Tz5 max 35,0 38,5 28,0 * 32,1 * 34,5 35,1 * 31,4 34,6 24,5 * 27,3 * 27,5 32,3 * LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, avgust 2015 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, August 2015 53 mesec (M) Tz2 min 15,2 16,2 13,2 * 15,1 * 16,1 15,4 * Tz5 min 17,4 17,1 14,6 * 16,2 * 17,6 16,6 * Tz2 25,8 25,7 20,9 * 22,4 * 23,2 24,4 * Tz5 25,5 26,0 20,7 * 22,6 * 22,7 24,3 * Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, avgust 2015 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, August 2015 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 258 258 232 210 193 215 215 227 246 238 239 240 225 242 240 232 236 233 228 192 193 172 199 202 203 220 219 221 218 208 220 224 214 221 Tef > 0 °C III. M 242 228 198 195 177 201 208 208 226 226 226 219 210 232 226 225 228 734 714 621 599 543 615 625 638 691 683 686 678 643 694 689 672 685 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 44 77 98 72 84 82 104 90 100 114 96 99 82 118 109 91 118 208 208 182 160 143 165 165 177 196 188 189 190 175 192 190 182 186 183 178 142 143 122 149 152 153 170 169 171 168 158 170 174 164 171 187 173 143 140 122 146 153 153 171 171 171 164 155 178 171 170 172 578 560 466 444 388 460 470 483 536 528 531 523 488 539 534 516 530 44 77 98 72 84 82 104 90 100 114 96 99 82 118 109 91 118 158 158 132 110 93 115 115 127 146 138 139 140 125 142 140 132 136 133 128 92 93 72 99 102 103 120 119 121 118 108 120 124 114 121 Tef > 10 °C III. M 132 118 88 85 67 91 98 98 116 116 116 109 100 122 116 115 118 424 404 311 289 233 305 315 328 381 373 376 368 333 384 379 362 375 Vm 44 77 98 72 82 82 104 90 100 114 96 99 81 118 109 91 118 Tef od 1.1.2015 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 3757 3616 2907 2753 2359 2851 2821 2956 3353 3257 3371 3238 3069 3289 3220 3144 3175 2573 2475 1876 1797 1525 1859 1852 1969 2284 2218 2323 2189 2045 2234 2169 2106 2139 1617 1545 1108 1047 835 1104 1109 1204 1452 1408 1484 1365 1253 1420 1356 1310 1344 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm * − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 5 °C Tef > 10 °C 54 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V večjem delu Slovenije je na dan izhlapelo povprečno od 3 do 4 mm vode, na Goriškem do 4,5 mm, na Obali do 5 mm. V vročih dneh se je izhlapevanje na Primorskem povzpelo celo čez 7 mm vode na dan. Skupna mesečna količina izhlapele vode je v skrajnem jugozahodnem delu Slovenije presegla 150 mm, na severovzhodu se je gibala med 120 in 130 mm, v osrednji Sloveniji pa je bila okoli 120 mm (preglednica 1). Izračuni mesečne vodne bilance so pokazali največji primanjkljaj vode na obalnem območju ter na severovzhodu države. Tudi drugod je bilo stanje vodne bilance negativno, vodni primanjkljaji pa so bili različni, v delu osrednje Slovenije do 25 mm, v večjem delu vzhodne polovice države so se gibali med 50 do 75 mm. Le na skrajnem jugovzhodu in na severozahodu Slovenije je bila mesečna vodna bilanca pozitivna s presežki med 25 in 50 mm (slika 3 levo). V primerjavi s povprečjem so bili primanjkljaji vode v avgustu v večjem delu Slovenije večji, na Goriškem, v Vipavski dolini in v Beli Krajini pa manjši (slika 3 desno). Vodna bilanca za celo vegetacijsko obdobje je bila povsod po državi negativna. Na Goriškem, v osrednji Sloveniji in na Celjskem so bili primanjkljaji manjši od 100 mm, na novomeškem in mariborskem območju so bili med 100 in 200 mm, na severovzhodu nekoliko nad 270 mm. Zdaleč največji vegetacijski primanjkljaj vodne bilance pa je prizadel obalno območje, meril je kar 513 mm (preglednica 4). PORTOROŽ MURSKA SOBOTA, RAKIČAN Slika 2. Kumulativna vodna bilanca od 1. 4. do 31. 8. 2015 v Portorožu (slika zgoraj) in v Murski Soboti/Rakičanu (slika spodaj) Figure 2. Cumulative water balance from April 1 to August 31, 2015 presented for Portorož (figure above) and Murska Sobota/Rakičan (figure below) 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Obali je bilo močno pomanjkanje padavin prisotno vso vegetacijsko obdobje, vegetacijski primanjkljaj pa je v primerjavi z dolgoletnimi podatki (1971–2000) dosegal celo vrednosti, ki označujejo stanje ekstremne suše (kumulativni primanjkljaj vode, ki je določen s 95-tim percentilom vrednosti obdobja 1971–2000). Kumulativni vodni primanjkljaj se je ekstremnim vrednostim občasno približal v severovzhodni Sloveniji in tudi drugod po državi. Na splošno pa je bilo stanje drugod po Sloveniji večinoma bližje vrednostim ki označujejo zmerno sušo (75. percentil vrednosti obdobja 1971–2000) (slika 2). Preglednica 4. Dekadna in mesečna vodna bilanca za avgust 2015 in obdobje vegetacije (od 1. aprila do 31. avgusta 2015) Table 4.Ten days and monthly water balance in August 2015 and for the vegetation period (from April 1 to August 31, 2015) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v avgustu 2015 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec Bilje −33,4 1,8 68,6 37,0 Ljubljana −40,0 16,9 5,6 −17,5 −66,5 Novo mesto −37,8 19,7 −35,5 −53,6 −117,9 Celje −43,6 34,3 −31,8 −41,1 −34,7 Maribor, letališče −45,4 −9,5 −40,7 −95,6 −195,9 Murska Sobota −48,4 −21,1 −39,3 −108,8 −273,9 Portorož, letališče −45,5 −17,4 −46,8 −109,7 −513,6 (1. 4. 2015–31. 8. 2015) −88,7 Slika 3. Vodna bilanca v avgustu 2015 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povprečja 1971–2000 (desno). Figure 3. Water balance in August 2015 (left) and anomalies from the longterm average (1971–2000) (right). Na Primorskem se je povprečna mesečna temperatura tal v globini 2 in 5 cm gibala med 25 in 26 °C. Za stopinjo nižje so bile temperature tal na mariborskem območju, drugod po Sloveniji pa so se gibale med 20 in 23 °C. V sončni pripeki se je površinski sloj tal na Primorskem segrel celo do 42 °C. Tudi drugod po Sloveniji so maksimalne temperature tal za več stopinj presegle 30 °C, pod to vrednostjo pa so ostale le ponekod v hribovitih območjih. Dnevne minimalne temperature tal so bile večji del meseca nad 15 °C, razen v začetku in ob koncu meseca, ko sta deževni fronti ohladili površinski sloj tal do okoli 15 °C (preglednica 2). Kmetijske rastline je v avgustu poleg sušnega stresa ob vročinskih valovih obremenjeval še močan vročinski stres. Sončne ožige smo lahko opazili na plodovih sadnega drevja in na plodovkah. Tako kot vso poletje sta sušni stres in vročina tudi v avgustu slabila gozdove iglavcev. Škoda zaradi lubadarja se je še povečala. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In August the heat wave, the fourth in the summer season affected the whole Slovenia. About sixteen days with the highest air temperatures over 30 °C were recorded. In Goriška region the highest temperature record reached even 38 °C. Heat extremely intensified evapotranspiration, in Primorje region the highest daily evapotranspiration exceeded 7 mm. Soil moisture deficit provoked intense water stress in the southwest of the country. Heat stress affected the growth of summer crops and provoked sun burns by crops, vegetable, and fruits. The most seriously was affected the Primorje region, where water deficit reached the values of extreme drought. In most other regions in Slovenia extreme drought conditions were recorded temporarily, but in general, water balance situation depicted moderate drought condition. 57 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JULIJU 2015 Discharges of Slovenian rivers in July 2015 Igor Strojan J ulija je bila vodnatost rek podpovprečna (slika 1), visokovodne konice in mali pretoki rek so bili manjši kot navadno (slika 3 in preglednica 1). Prve dni julija so bili pretoki rek večinoma mali in so upadali. 8. julija se je vodnatost rek povečala predvsem v severnem delu države, kjer so bili pretoki prehodno tudi veliki. V naslednjih dneh so se pretoki zmanjševali, nato pa zopet predvsem v severnem delu države ponovno zmerno povečali. Krajevni nalivi niso povzročali večjih porastov manjših vodotokov. Ponekod, predvsem na jugozahodu države, so bili pretoki rek manjši od običajnih za ta letni čas. Korita nekaterih presihajočih rek so bila suha. Ob koncu meseca so pretoki v večjem delu države ponovno nekoliko porasli, na jugu in jugozahodu so se mali pretoki rek ohranili. Manjši vodotoki ob krajevnih nalivih niso poplavljali. Zadnji dan julija so se pretoki rek povečali v večjem delu države (slika 2). GORNJA RADGONA 0,61 VIDEM RADOVLJICA 0,50 0,37 BORL+FORMIN 0,82 SUHA 0,76 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,59 0,70 8 SOLKAN 0,66 DOLENJE VELIKO ŠIRJE 0,52 PODROTEJA - RAKOVEC 0,34 MOSTE 0,48 PODBOČJE 0,53 ČATEŽ 0,67 0,45 CERKVENIKOV MLIN 0,55 RADENCI 0,47 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek julija 2015 in povprečnimi srednjimi julijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the July 2015 mean discharges of Slovenian rivers compared to the July mean discharges of the long-term period SUMMARY Most of the July the discharges of rivers were low and mean. The high and low peaks of discharges were lower as usual in July. 58 Urad za hidrologijo in stanje okolja 600 70 500 60 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) Agencija Republike Slovenije za okolje 400 300 200 100 50 40 30 20 10 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 250 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 35 30 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 200 150 100 25 20 15 10 50 5 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 HRASTNIK 29 1 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 SUHA ČATEŽ 160 23 25 PODBOČJE 30 140 25 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 120 100 80 60 20 15 10 40 5 20 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v juliju 2015 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in July 2015 59 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3,0 2,0 1,0 Qnp julij 2015 SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK G O RN JA BO RL +F O RM IN RA D G O N A 0,0 D O LE N JE PO CE D RO RK TE V EN JA IK O V M LI N RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qnp julij 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 1,0 Qsr julij 2015 SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK G O RN JA BO RL +F O RM IN RA D G O N A 0,0 D O LE N JE PO CE D RO RK TE V EN JA IK O V M LI N RAZMERJAPRETOKOV 5,0 Qsr julij 1971 - 2000 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 Qvk julij 2015 RA DE N CI SU H A ŠI RJ E RA K OV EC RA D OV LJ IC A ŠE NT JA KO B HR A ST NI K V EL IK O VI DE M BO RL +F O RM IN G OR N JA RA DG O NA 0,0 M O ST E SO LK A N DO LE N JE PO CE DR RK O VE TE N JA IK O V M LI N RAZMERJA PRETOKOV 7,0 Qvk julij 1971 - 2000 Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki julija 2015 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in July 2015 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki julija 2015 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in July 2015 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Julij/July 2015 m3/s dan 86,0 198 2,4 9,6 1,2 8,3 30,5 62,0 87,0 6,3 13,0 7,9 10,0 20,0 1,6 — 0,9 79,3 121 1,0 4,7 0,0 8,3 20,0 37,0 62,5 2,5 8,3 3,5 7,2 14,4 1,0 1,3 0,4 128 215 3,6 15,0 1,60 22,8 44,2 61,6 118 5,9 16,7 8,0 14,6 35,9 2,0 1,9 0,9 227 445 7,6 28,0 3,2 41,2 94,0 76,9 245 17,3 41,6 12,6 32,4 71,9 3,0 3,0 1,8 Qs nQs sQs vQs 125 296 4,9 20,3 2,0 15,9 43,8 83,4 141 9,3 17,7 10,2 15,5 45,9 2,7 — 1,1 Qvk 108 231 1,5 10,7 0,9 18,5 31,2 46,4 77,4 3,5 12,6 7,7 12,7 26,6 2,0 1,6 0,6 nQvk 204 362 9,7 38,9 5,9 43,4 74,4 119 209 12,3 33,1 21,5 32,2 69,6 5,9 4,1 2,1 sQvk 460 548 38,3 79,9 20,9 80,5 133 215 442 32,3 83,1 62,4 73,7 150 9,5 9,3 5,4 vQvk 181 336 5,7 17,2 1,7 42,0 77,5 111 161 11,0 25,0 11,2 25,1 69,6 3,8 2,0 1,0 476 841 55,8 234 44,5 138 243 439 638 72,1 94,6 134 117 325 30,6 34,8 14,9 1205 1534 228 853 264 313 758 1091 2003 250 255 490 289 1075 59,3 159 58,5 302 521 11,0 59,0 8,6 63,0 128 193 221 20,0 26,0 15,0 25,0 144 5,8 — 1,8 17 19 20 21 13 25 26 22 30 19 22 22 24 13 22 — 10 nQnp sQnp vQnp Julij/July 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 9 8 31 31 31 31 31 31 31 30 2 20 1 30 9 — 9 61 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in - a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period PRETOKI REK V AVGUSTU 2015 Discharges of Slovenian rivers in August 2015 Igor Strojan A vgusta se je podpovprečna vodnatost na slovenskih rekah nadaljevala. V povprečju je po koritih rek preteklo okoli 30 odstotkov manj vode kot običajno v tem mesecu. Visokovodne mesečne konice so bile več kot polovico manjše kot v primerjalnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). Mali in ponekod srednji pretoki rek so v prvi polovici meseca večinoma postopoma upadali. Po 18. avgustu so se pretoki rek prehodno povečali. Visokovodne konice niso bile velike, pretoki so se hitro povrnili na prejšnje nizkovodno stanje. GORNJA RADGONA 0,71 VIDEM RADOVLJICA 0,53 0,40 BORL+FORMIN 1,11 SUHA 0,80 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,65 0,85 8 SOLKAN 0,89 0,46 RAKOVEC 0,80 MOSTE PODROTEJA DOLENJE VELIKO ŠIRJE 0,53 PODBOČJE 1,03 nip ČATEŽ nip 0,92 CERKVENIKOV MLIN nip RADENCI 0,82 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek avgusta 2015 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the August 2015 mean discharges of Slovenian rivers compared to the August mean discharges of the long-term period SUMMARY Most of the August the discharges of rivers were low and mean. The high and low peaks of discharges were lower as usual in August. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 450 40 400 35 30 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 350 300 250 200 150 25 20 15 10 100 5 50 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 GORNJA RADGONA 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 140 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 100 90 120 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 80 100 80 60 40 70 60 50 40 30 20 20 10 0 0 1 3 5 7 9 11 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 HRASTNIK 29 1 31 3 5 7 160 80 140 70 120 60 100 80 60 11 13 15 17 19 21 23 25 PODBOČJE 50 40 30 40 20 20 10 0 9 SUHA ČATEŽ PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) RADOVLJICA 13 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v avgustu 2015 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in August 2015 63 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 2,0 1,0 Qnp avgust 2015 SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK G O RN JA BO RL +F O RM IN RA D G O N A 0,0 D O LE N JE PO CE D RO RK TE V EN JA IK O V M LI N RAZMERJAPRETOKOV 3,0 Qnp avgust 1971 - 2000 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 Qsr avgust 2015 SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK G O RN JA BO RL +F O RM IN RA D G O N A 0,0 D O LE N JE PO CE D RO RK TE V EN JA IK O V M LI N RAZMERJAPRETOKOV 7,0 Qsr avgust 1971 - 2000 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 Qvk avgust 2015 SO LK A N D O LE N JE PO CE D RK RO V TE EN JA IK O V M LI N M O ST E SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 R A D EN C I 1,0 V ID V EM EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H R A ST N IK RAZMERJAPRETOKOV 9,0 Qvk avgust 1971 - 2000 Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki avgusta 2015 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in August 2015 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki avgusta 2015 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in August 2015 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Qnp nQnp sQnp vQnp Avgust/August Avgust/August 1971–2000 2015 3 m /s dan m3/s m3/s m3/s MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 76,4 194 1,5 7,1 1,4 9,7 31,2 51,6 — 5,2 12,5 6,3 8,4 18,9 1,6 — — Qs MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Explanations: 59,4 71,9 0,6 6,5 0 8,7 19,1 32,8 50,8 2,1 7,0 3,9 5,7 17,4 1,5 1,2 0,2 nQs 107 165 3,1 12,1 1,1 14,7 35,2 53,0 91,0 4,7 13,3 6,5 10,3 25,3 2,0 1,7 0,8 sQs 180 328 8,1 21,6 2,1 32,3 62,7 71,3 139 9,1 25,8 11,0 21,1 49,8 2,0 2,4 1,7 vQs 112 307 3,7 13,2 3,2 12,3 36,7 67,6 — 7,2 26,9 14,5 12,1 42,1 3,5 — — 82,2 185 1,4 11,7 0,8 15,5 26,5 43,2 59,2 3,1 9,7 5,8 8,3 27,0 2,0 1,8 0,4 157 277 7,1 28,8 4,1 30,9 56,4 79,9 156 9,0 26,2 17,7 22,8 47,6 3,8 3,7 1,7 300 464 26,1 80,5 19,0 74,2 133 96,5 319 32,2 56,4 48,6 74,0 168 7,2 16,1 11,3 Qvk nQvk sQvk vQvk vQnp največji mali pretok v obdobju 896 1285 193 868 142 561 915 627 1993 269 257 720 240 1844 103 154 118 vQnp the maximum small discharge in a period 182 424 10,3 35,0 22,4 23,0 56,2 113 — 15,4 90,0 68,4 25,8 135,6 12,0 — — 30 30 28 31 28 15 20 16 — 14 14 15 13 5 14 — — Legenda: 18 7 20 20 20 5 2 26 — 26 20 21 26 26 26 — — 120 272 2,3 20,3 1,1 35,4 59,1 103 78,6 11,7 21,5 8,2 20,6 62,7 6,0 2,3 0,8 370 609 41,8 230 28,6 120 242 264 578 69,7 99,6 183 107 298 29,1 36,3 14,2 65 Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in - a TEMPERATURE REK IN JEZER V AVGUSTU 2015 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in August 2015 Mojca Sušnik T emperatura opazovanih rek avgusta 2015 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem za stopinjo višja. Najbolj je odstopala Sava v Šentjakobu, ki je bila dve stopinji Celzija toplejša, Soča v Solkanu pa je imela enako temperaturo kot v primerjalnem obdobju. Blejsko jezero in Bohinjsko jezero sta imela v primerjavi z obdobjem 1981–2010 enako oziroma podobno povprečno mesečno temperaturo. Temperature vode večine opazovanih rek so v začetku meseca naraščale do 8. avgusta, nato so imele precej ustaljene temperature do približno sredine meseca, ko je sledila ohladitev. Po ohladitvi, med 21. in 22. avgustom, so se temperature rek do konca meseca ponovno dvigovale. Temperatura vode Blejskega jezera je podobno kot temperature rek naraščala do 8. avgusta, sledilo je obdobje ustaljenih temperatur do sredine meseca. Od sredine meseca se je temperatura Blejskega jezera zniževala in se od 27. avgusta spet nekoliko zvišala. Nihanje temperature Bohinjskega jezera je bilo nekoliko drugačno. Temperatura jezera je do 10. avgusta naraščala, nato je padla in 15. avgusta ponovno narasla. Po tem je bilo nihanje temperature Bohinjskega jezera podobno nihanju temperature Blejskega jezera. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, avgustu 2015 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average August 2015 and longterm 1981–2010 temperature in °C postaja / location AVGUST 2015 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - G. Radgona 18,3 17,0 1,3 V. Krka - Hodoš 19,2 Drava - Ptuj 19,0 Bohinjka - Sv. Janez 20,5 Sava Radovljica 14,3 13,0 1,3 Sava - Šentjakob 17,0 15,0 2,0 Sava - Jesenice na Dol. 22,6 Kolpa - Metlika 21,8 Ljubljanica - Moste 17,1 16,9 0,2 Savinja - Laško 19,4 17,9 1,5 Soča - Solkan 15,8 15,8 0,0 Vipava - Dolenje 11,5 Nadiža - Potoki 17,8 Bohinjsko jezero 19,4 19,4 0,0 Blejsko jezero 23,0 22,6 0,4 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 26.0 26.0 24.0 24.0 22.0 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 28.0 20.0 22.0 18.0 20.0 16.0 18.0 16.0 14.0 14.0 12.0 10.0 12.0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 24.0 26.0 22.0 24.0 20.0 Sava Jesenice na Dol. Temperatura (°C) Temperatura (°C) 28.0 Sava Šentjakob 18.0 22.0 16.0 20.0 14.0 18.0 16.0 12.0 14.0 10.0 8.0 12.0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust Savinja Laško Soča Solkan Ljubljanica Moste 28 26.0 26 24.0 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 28.0 22.0 20.0 18.0 Vipava Dolenje 22 20 18 16.0 16 14.0 14 12 12.0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust Nadiža Potoki Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Slika 1. Dnevne temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v avgust 2015 Figure 1. Daily temperatures of main Slovenian rivers and lakes in August 2015 67 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v avgustu, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in August in °C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in August were higher as compared to the long term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bled and the Bohinj Lake were similar as in the long term average. 68 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V AVGUSTU 2015 Sea dynamics and temperature in August 2015 Igor Strojan V avgustu je bilo plimovanje morja 13 cm višje kot v primerjalnem obdobju 1960–1990. Srednja temperatura morja 25,5 °C je bila za dobro stopinjo višja kot navadno. V drugi polovici meseca je bilo morje dokaj vzvalovano, vendar srednje višine valov niso presegale 1 metra. 360 40 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs 32 31 30 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v avgustu 2015 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in August 2015 69 29 31 Globalno sevanje (W/m2) Temperatura (°C) Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v avgustu 2015 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in August 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Avgusta je srednja mesečna višina morja 227 cm presegla dolgoletno povprečje za 13 cm (preglednica 1). Morje avgusta ni poplavljalo. Gladine morja so bile najbolj povišane sredi meseca ter 24. in 25. avgusta. Residualne višine morja niso presegle 40 cm (slika 3). 360 20 20 320 280 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 10 0 -10 0 -20 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10 240 0 -10 -40 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30 1 31 3 5 SMV NVVV A 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni zračnih pritiskov Legenda/Explanations: Mareografska postaja/Tide gauge: Koper SMV 11 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v avgustu 2015 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in August 2015 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v avgustu 2015 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of August 2015 and the reference period NVVV NNNV 9 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v avgustu 2015. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in August 2015 Avgust/ August 2015 7 Avgust/August 1960–1990 cm 227 Min cm 202 Sr cm 214 Max cm 226 298 146 151 263 110 153 278 134 144 297 154 143 70 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v oktobru 2015. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in October 2015. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Glede na dostopne podatke je bilo morje avgusta večkrat, a le v manjši meri, vzvalovano. Srednja polurna višina valov ni presegala 1 metra, najvišji izmerjeni val je bil 16. avgusta okoli polnoči visok okoli 1,2 metra. Valovi so najbolj pogosto prihajali iz smeri tretjega kvadranta. Meritve so pred 6. avgustom zaradi vzdrževalnih del izostale. 400 4,2 4 3,8 350 3,4 3,2 300 Smer valov (stopinje) 3 2,8 250 2,6 2,4 2,2 200 2 1,8 1,6 150 1,4 1,2 100 1 0,8 Višina valov (m), Perioda valov (s) 3,6 0,6 50 0,4 0,2 Smer valov Perioda valov . . .8 30 . .8 .8 28 29 . . .8 27 . .8 .8 25 26 . . .8 .8 23 24 . . .8 22 . .8 .8 20 21 . . .8 .8 19 18 .8 . . Srednja polurna višina valov 17 . .8 .8 15 16 . . .8 14 . .8 .8 12 13 . . .8 .8 11 9. 8. 10 7. 8. 8. 8. 6. 8. 5. 8. 4. 8. 3. 8. 2. 8. . 1. 8. .7 31 .7 .7 30 29 . 0 . 0 max višina valov Slika 6. Valovanje morja v avgustu 2015. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Pred 6. avgustom so zaradi vzdrževalnih del podatki meritev izostali Figure 6. Sea waves in August 2015. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. During the maintenance work before 6th of August the data are absent Slika 7. Roža valovanja v avgustu 2015. Visokih valov iz smeri burje je bilo malo, največ valov je prihajalo iz tretjega kvadranta. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in August 2015. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Avgusta je bilo morje bolj toplo kot običajno. Srednja mesečna temperatura morja je bila 25,5 °C, najvišja temperatura v mesecu pa 28,7 °C. Za dobro stopinjo sta bili preseženi srednja mesečna temperatura in najvišja mesečna temperatura (preglednica 2). Sredi avgusta se je morje pričelo prehodno ohlajati. Srednja dnevna temperatura morja, ki je bila nekaj več kot 28 °C, se je do 22. avgusta znižala na manj kot 22 °C. Morje je bilo v Tržaškem zalivu več kot stopinjo Celzija hladnejše kot v drugih delih severnega Jadrana (slika 10). 29 28 27 Temperatura (°C) 26 25 24 23 22 21 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v avgustu 2015. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in August 2015. Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v avgustu 2015. Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in August 2015. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v avgustu 2015 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in August 2015 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Avgust/ August Avgust/August 1981–2010 2015 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 20,9 21,2 22,3 23,0 Tsr 25,5 23,2 24,2 24,9 Tmax 28,7 25,0 26,2 27,2 SUMMARY In August the average sea temperature 25.5 °C was higher than usual. The highest monthly temperature 28.7 °C was one of the highest in the long time period 1980–2010. The average monthly sea level was 13 cm higher if compared to the long-term period 1960–1990. There were no high waves in August. Due to the maintenance work at the oceanographic buoy VIDA near Piran there are no sea waves data before 6 August. 74 KOLIČINE PODZEMNE VODE AVGUSTA 2015 Groundwater quantity in August 2015 Urška Pavlič A vgusta smo v medzrnskih vodonosniki večji del meseca spremljali zniževanja vodnih gladin. Trend zmanjševanja je predvsem na severovzhodu države trajal vse do konca meseca, v ostalih medzrnskih vodonosnikih pa se je trend ob padavinah v zadnji dekadi avgusta ustavil. V prodno peščenih vodonosnikih je prevladovalo običajno in nizko stanje vodnih gladin. Zelo nizke vodne količine so prevladovale v vodonosnikih Vipavske doline, Sorškega, Vodiškega in Čateškega polja, mestoma pa so bile zabeležene tudi drugje po državi. Izdatnosti kraških izvirov so nihale v območju normalnih in nizkih vrednosti tega letnega časa. Predvsem v drugi polovici meseca so vodne količine mestoma presegle običajne vodnatosti tega obdobja, do tedaj pa smo, podobno kot drugje po državi, v teh vodonosnikih spremljali zmanjševanje količin podzemne vode. Avgusta je bilo napajanje z infiltracijo padavin večine vodonosnikov po državi podpovprečno. Najmanj padavin je padlo na območju medzrnskih vodonosnikov na severovzhodu države, v Murski kotlini so zabeležili okrog eno petino, v Dravski kotlini pa le eno četrtino padavin, značilnih za ta mesec. Na krasu je najmanj padavin prejelo območje Kočevskega krasa. V zaledju izvira Bilpe so zabeležili približno eno polovico padavin, značilnih za avgust. Nadpovprečno količino obnavljanja z infiltracijo padavin je avgusta prejelo območje medzrnskih vodonosnikov Vipavsko Soške doline, kjer je padlo za približno eno tretjino dežja več, kot je značilno za avgust, in kraško zaledje izvirov Krupe in Dobličice, kjer je presežek dolgoletnega napajanja znašal približno eno šestino običajnih količin. Večina padavin je padla v drugi polovici meseca. Slika 1. Rimski vrelec, izvir mineralne vode pri Kotljah, avgust 2015 Figure 1. Rimski vrelec, mineral water spring near Kotlje, August, 2015 Avgusta smo na območju medzrnskih vodonosnikov v primerjavi z mesecem julijem spremljali upad podzemne vode. Največje znižanje vodne gladine je bilo s 174 centimetri zabeleženo v Cerkljah na 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Kranjskem polju, kjer gladina podzemne vode niha v odvisnosti od dotokov iz zaledja Kamniških Alp. V Mostah na Kranjskem polju je znižanje znašalo 90, v Preserjah v dolini Kamniške Bistrice pa 69 centimetrov vodnega stolpca. Največji upad podzemne vode v relativnem smislu je bil avgusta izmerjen v Kamnici v vodonosniku Vrbanskega platoja, kjer je vodonosnik umetno reguliran. V Medlogu v vodonosniku spodnje Savinjske doline je bil avgusta zabeležen največji relativni upad podzemne vode. Znižanje vodne gladine je na tem merilnem mestu znašalo 14 % razpona nihanja na merilni lokaciji. Dvigi podzemne vode so bili avgusta zabeleženi izjemoma. Največji absolutni dvig je bil s 13. centimetri izmerjen v Šempetru v vodonosniku Mirensko-Vrtojbenskega polja oziroma z 9 % razpona nihanja na merilnem mestu Vipavski Križ v vodonosniku Vipavske doline. V začetku avgusta smo v kraških vodonosnikih mestoma spremljali običajno, mestoma pa nizko stanje vodnih količin. Izdatnosti kraških izvirov so se v prvi polovici meseca zmanjševale, v drugi polovici pa je večji del države prešla fronta s padavinami, ko se je podzemna voda pričela obnavljati. Količine podzemne vode kraških vodonosnikov Slovenije so bile kljub obnavljanju ob koncu druge dekade meseca na območju kraške Ljubljanice in severne Primorske še vedno nižje od običajnih za ta letni čas. Ob koncu meseca so imeli kraški izviri jugovzhodne Slovenije nizke izdatnosti, podpovprečne vodne količine smo v tem času spremljali tudi na nekaterih izvirih kraške Ljubljanice. Na zahodu se je podzemna voda na krasu ob koncu meseca obnovila do normalnih količin tega letnega časa. Količinsko stanje podzemne vode se je zaradi znižanja vodnih gladin v plitvih prodno peščenih vodonosnikih avgusta v primerjavi z julijem poslabšalo. Slika 2. Slap Peričnik, avgust 2015 (Foto: Albert Kolar, Sokol ARSO) Figure 2. Peričnik waterfall, August 2015 (Photo: Albert Kolar, Sokol ARSO) Količine podzemne vode so bile avgusta pred enim letom bolj ugodne kot v istem mesecu letos. Pred enim letom v vodonosnikih severovzhodne Slovenije prevladovalo visoko do zelo visoko vodno stanje. Tudi kraški vodonosniki so bili avgusta pred enim letom bolj vodnati kot avgusta letos. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje Zgornje Krapje - Mursko polje 100 140 100 80 120 80 100 60 60 80 40 60 40 0 20 20 % 20 % 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Skopice - Krško polje 200720082009201020112012201320142015 Preserje - d. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 200720082009201020112012201320142015 Trgovišče - Ptujsko polje % % Tezno - Dravsko polje 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Britof - Kranjsko polje 200720082009201020112012201320142015 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % % 0 -20 % % 40 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v avgustu glede na maksimalni avgustovski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in August in relation to maximal August amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 77 0 100 176 200 141 300 140 139 400 138 500 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Jan-15 Apr-15 Jul-15 Oct-15 137 Vipavska dolina - Šempeter Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Jan-15 Apr-15 Jul-15 Oct-15 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 600 Nivo podzemne vode (m n. m.) 142 243 500 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 245 600 Padavine (mm) 175 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Jan-15 Apr-15 Jul-15 Oct-15 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Jan-15 Apr-15 Jul-15 Oct-15 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 Oct-15 Apr-15 Jul-15 Jan-15 Jul-14 Oct-14 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 46 Apr-12 600 Jan-12 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2012, 2013, 2014 in 2015 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2012, 2013, 2014 and 2015 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater levels in alluvial aquifers decreased in August. Normal and low water levels prevailed. Karstic springs discharged below longterm average in the first half of the month. In the second half of August western part of the country received considerable amount of precipitation which caused groundwater level rise in that area. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Krško P 90 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Postojna P 75 Novo mesto P 25 P 10 Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu avgustu 2015 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in August 2015 79 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V AVGUSTU 2015 Air pollution in August 2015 Tanja Koleša O nesnaženost zraka v avgustu je bila na ravni julijske. Koncentracije onesnaževal so dosegle najvišje vrednosti ob koncu 11-dnevnega obdobja lepega poletnega vremena, ki je trajalo od 4. do 14. avgusta. V začetku meseca avgusta se je prek Alp pomikalo manjše višinsko jedro hladnega zraka in je prve dni meseca prineslo nekaj dežja tudi našim krajem. Sledilo je obdobje precej stabilnega in vročega vremena. Najvišje temperature so bile na Primorskem tudi nad 35 ºC. Sredi meseca se je dolina hladnega zraka spustila v Sredozemlje in prešla tudi naše kraje. Precej nestanovitno vreme je trajalo do 26. avgusta. Nad južno in deloma srednjo Evropo se je potem začel krepiti greben visokega zračnega tlaka, od zahoda pa je dotekal k nam topel in suh zrak. Območje visokega zračnega tlaka je ostalo do konca meseca. Precej jasno je bilo in vroče, najvišje temperature so bile tudi nad 30 ºC. Koncentracije ozona, ki so v tem času najbolj aktualne, so povsod prekoračile ciljno 8-urno vrednost, opozorilna urna vrednost je bila presežena le na Primorskem in na merilnem mestu Sv. Mohor. Koncentracija delcev PM10 je v avgustu presegla mejno dnevno vrednost 50 µg/m3 štirikrat v Ljubljani Center in po enkrat v Žerjavu in na Vnajnarjih. V Zagorju ter na merilnih postajah Ljubljana Center in Gaji v Celju je bilo do konca julija število prekoračitev mejne dnevne koncentracije že več kot 35, kolikor jih je dovoljeno v celem letu. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Občasno so se sicer pojavljale nekoliko povišane koncentracije na višje ležečih krajih okrog TE Šoštanj, vendar so ostale pod mejnimi vrednostmi. Povprečna mesečna koncentracija dušikovih oksidov je bila kot navadno najvišja na prometnem merilnem mestu v centru Ljubljane, prav tako je bila na tem merilnem mestu izmerjena tudi najvišja urna vrednost. Pod dovoljeno mejno vrednostjo je bila kot običajno onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom in benzenom. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Delci PM 10 in PM 2,5 Avgusta se je nadaljevalo obdobje razmeroma nizkih koncentracij delcev PM10. Izmerjenih je bilo nekaj prekoračitev mejne dnevne koncentracije na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (4krat). Po enkrat je bila dnevna mejna vrednost presežena v Žerjavu in na Vnajnarjih. Zaradi resuspenzije so bile na vseh merilnih mestih v obdobju med 4. in 14. avgustom, ko je prevladovalo stabilno in vroče vreme, izmerjene višje koncentracije delcev PM10. Vsota prekoračitev od začetka leta je že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, v Zagorju ter na merilnih mestih Gaji v Celju in Ljubljana Center. Koncentracija delcev PM2,5 je na mestnem merilnem mestu v Mariboru dosegla 70 % dovoljene povprečne letne vrednosti. Izračun povprečne koncentracije v avgustu za merilno mesto Ljubljana Biotehniška fakulteta je le informativen, ker zaradi težav z merilnikom delcev PM2,5 manjka več kot polovica podatkov. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3, iz katerih je lepo razvidno naraščanje koncentracij v obdobjih brez padavin. Ozon Najvišje 8-urne koncentracije so povsod prekoračile ciljno 8-urno vrednost (preglednica 3 in slika 4). Opozorilna urna vrednost pa je bila prekoračena le 14. avgusta v Kopru (dvakrat) in v Novi Gorici (enkrat). Visoke koncentracije ozona so bile izmerjene od 4. do 14. avgusta ter po 27. avgustu, ko je prevladovalo stabilno in vroče vreme. V tem času so prevladovali šibki vetrovi vzhodnih smeri. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila, z izjemo običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij v krajih vplivnega območja TE Šoštanj, nizka. Najvišja urna koncentracija 143 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Veliki vrh (vpliv TEŠ). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Tudi koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Najvišje 8-urne koncentracije niso dosegle 10 % mejne vrednosti. Ogljikovodiki Koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je avgusta na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center dosegla približno polovico te vrednosti. Na ostalih merilnih mestih so bile koncentracije nižje. Povprečne mesečne koncentracije so prikazane v preglednici 7. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v avgustu 2015 3 Table 1. Concentrations of PM10 in µg/m in August 2015 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 100 UT 100 UB 97 RB 77 UB 74 SB 94 UT 100 UB 100 UB 100 RB 97 RI 100 UB 100 UB 100 UB 100 UB 97 UT 99 RI 94 RI 97 SB 99 SB 95 SI 99 RI 85 RI — RI — UB 100 UB 100 RB 100 RB 96 Cp 23 23 22 24 19 21 22 21 22 17 21 24 21 22 20 35 25 17 27 21 14 25 — — 26 22 15 18 Dan / 24 hours Cmax 38 38 38 38 33 33 34 35 40 31 64 39 36 41 37 56 51 42 43 37 23 39 — — 40 38 29 31 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 4 1 0 0 0 0 0 — — 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v avgustu 2015 3 Table 2. Concentrations of PM2,5 in µg/m in August 2015 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB Center Iskrba LJ Biotehniška Vrbanski plato Podr. UT RB UB UB % pod 100 97 45 100 Cp 17 12 13* 16 Cmax 24 ur 27 24 23 25 *Zaradi okvare merilnika je premalo veljavnih meritev, zato je podatek le informativen. 82 >MV ∑od 1.jan. 21 22 32 18 9 31 36 13 5 0 4 15 10 28 7 39 1 1 8 0 0 0 — — 42 2 5 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 3. Koncentracije O3 v µg/m v avgustu 2015 3 Table 3. Concentrations of O3 in µg/m in August 2015 MERILNA MREŽA postaja mesec/ month podr % pod LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor MO Maribor Pohorje UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI RI UB RI RB RB 99 100 99 100 100 100 99 100 99 97 100 96 99 99 100 89 95 100 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 52 60 64 71 47 51 55 98 98 113 51 75 90 102 66 103 84 108 169 154 157 181 145 142 149 183 157 168 146 165 148 165 151 165 193 162 0 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 134 142 147 157 133 130 138 167 148 153 133 156 142 154 139 156 154 156 8 9 13 12 2 3 6 16 11 15 11 12 62 60 28 80 59 60 >CV ∑od 1. jan. 39 27 30 63 20 13 31 75 51 88 36 52 13 15 8 14 14 16 3 Preglednica 4. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v avgustu 2015 3 Table 4. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in August 2015 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato UB UT UB RB UB SB UT UB UT RI RI RI SB RI RI RB UB UB 45 100 100 99 100 99 100 100 99 99 99 95 95 89 81 100 100 95 23 24 18 9 16 13 15 13 30 7 20 4 4 3 1 0 4 19 75 73 68 29 86 41 45 60 96 24 36 44 48 15 21 10 38 68 83 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29 40 25 10 21 21 25 15 48 7 27 5 6 4 1 2 14 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 5. Koncentracije SO2 v µg/m v avgustu 2015 3 Table 5. Concentrations of SO2 in µg/m in August 2014 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor AMP Gaji % pod UB 99 UB 100 SB 100 UT 100 99 UB 99 UT 99 RI RI 99 SI 98 SB 100 RI 99 RI 100 RI 100 UB 100 SB 100 SB 100 RI 89 RI 71 RB 67 RI 74 RB 100 UB 100 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 3 3 5 2 3 1 5 3 4 8 2 9 6 6 4 8 8 10 4 9 5 3 18 17 19 16 20 10 25 24 23 36 30 143 25 22 7 24 23 26 31 27 15 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 7 6 4 6 3 9 7 6 17 7 20 12 10 6 15 14 17 11 19 8 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 6. Koncentracije CO v mg/m v avgustu 2015 3 Table 6. Concentrations of CO (mg/m ) in August 2015 MERILNA MREŽA DMKZ Podr UB UT SB RB LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Mesec / Month %pod Cp 100 0,3 100 0,3 100 0,3 97 0,2 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,4 0 0,5 0 0,6 0 0,2 0 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v avgustu 2015 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in August 2015 DKMZ Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava Medvode OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode *Podatkov za avgust ni. Podr. UB UT UT RI SB %pod. 100 100 83 99 * Benzen 0,4 0,4 2,2 0,0 * 84 Toluen 3,1 1,3 5,0 0,2 * Etil-benzen 0,5 0,2 0,4 — * M,p-ksilen 1,7 0,8 4,1 0,1 * o-ksilen 0,5 0,2 0,4 − * Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v avgustu 2015 Figure 1. Mean PM10 concentrations in August 2015 with the number of 24-hrs limit value exceedances Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v avgustu 2015 3 Figure 2. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in August 2015 3 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v avgustu 2015 3 Figure 3. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in August 2015 3 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije O3 v avgustu 2015 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value of O3 in August 2015 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v avgustu 2015 Figure 5. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in August 2015 with the number of 1-hr limit value exceedences 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v avgustu 2015 Figure 6. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in August 2015 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 40 (MV) 25 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Relatively low air pollution continued in August. The longest period of dry and quite hot weather, when concentrations of ozone reached the highest values, lasted from 4 to 14 August. The limit daily concentrations of PM10 were in August exceeded 4-times at Ljubljana Center and once at monitoring sites Žerjav and Vnajnarje. At the monitoring sites Zagorje, Ljubljana Center and Gaji in Celje the yearly allowed number of exceedences has been exceeded. Ozone in July exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold was exceeded in Primorska region (Koper and Nova Gorica) and at Sv. Mohor. NO2, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest nitrogen oxides and BTX values were as usually measured at traffic site Ljubljana Center. 89 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V AVGUSTU 2015 Earthquakes in Slovenia in August 2015 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v avgustu 2015 zapisali 183 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 25 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v avgustu 2015 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, avgust 2015 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, August 2015 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2015 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, August 2015 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Področje 2015 8 9 9 55 45,86 15,87 7 1,2 Jablanovec, Hrvaška 2015 8 10 1 6 45,79 15,21 10 1,2 Šentjošt 2015 8 11 16 5 45,97 15,41 11 1,0 Črešnjice nad Pijavškim 2015 8 12 16 20 45,92 15,88 10 1,3 2015 8 14 17 44 46,53 14,00 12 1,0 2015 8 15 9 33 46,12 15,23 10 1,0 Brstovnica 2015 8 16 14 11 46,46 13,26 15 1,3 Dogna (Dunja), Italija 2015 8 16 17 51 45,48 14,17 14 1,5 Starod, meja SlovenijaHrvaška 2015 8 17 0 15 46,46 13,25 18 2,4 Dogna (Dunja), Italija 2015 8 17 14 40 45,31 14,55 11 1,2 Krasica, Hrvaška 2015 8 20 8 6 45,49 15,90 7 1,9 Aguštanovec, Hrvaška 2015 8 22 10 17 45,25 15,29 8 2,1 Tounj, Hrvaška 2015 8 23 13 5 46,12 14,93 12 III 2,2 Golče 2015 8 23 20 44 46,10 14,46 11 III 1,5 Dvor 2015 8 24 14 2 46,24 15,62 12 1,1 Topole 2015 8 26 18 14 45,92 16,04 4 1,8 Planina Donja, Hrvaška 2015 8 27 9 47 45,78 15,26 11 1,3 Gabrje 2015 8 29 18 47 46,32 13,61 7 3,9 Kal - Koritnica 2015 8 29 18 50 46,32 13,60 9 1,0 Kal - Koritnica 2015 8 29 18 59 46,32 13,60 7 1,0 Kal - Koritnica 2015 8 29 19 29 46,32 13,60 8 1,6 Kal - Koritnica 2015 8 29 20 49 46,31 13,61 8 1,4 Kal - Koritnica 2015 8 31 3 19 46,32 13,61 8 1,3 Kal - Koritnica 2015 8 31 6 35 46,32 13,61 7 1,0 Kal - Koritnica 2015 8 31 16 36 46,32 13,60 7 1,0 Kal - Koritnica V Oborovo Bistransko, Hrvaška Rosenbach (Podrožca), Avstrija Avgusta 2015 so prebivalci Slovenije čutili 3 potrese z epicentrom v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Prebivalce zahodne in osrednje Slovenije je prestrašil potres pri Bovcu, ki se je zgodil 29. avgusta ob 18.47 po UTC. Lokalna magnituda potresa je bila 3,9, največja intenziteta pa V EMS-98. Seizmologi Urada za seizmologijo in geologijo smo opravili terenske oglede, ki so pokazali le nekaj lasastih razpok v posameznih objektih v nadžariščnem območju (v krajih Soča, Lepena, Volarje, Kobarid). V Lepeni je bilo nekaj manjših skalnatih podorov. Posamezni prebivalci Pirana so čutili tudi potres, ki se je 18. avgusta zgodil pri Bellunu (Italija). Magnituda tega potresa je bila 3,7. 91 SVETOVNI POTRESI V AVGUSTU 2015 World earthquakes in August 2015 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2015 Table 1. The world strongest earthquakes, August 2015 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati širina dolžina Magnituda Globina Mw (km) Št. žrtev 1 Območje 7. 8. 1:25 2,15 S 28,89 E 5,8 11 10. 8. 4:12 9,35 S 158,06 E 6,6 15 Salomonovi otoki Demokratična republika Kongo 12. 8. 18:49 9,33 S 157,88 E 6,5 6 Salomonovi otoki V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v avgustu 2015. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2015 Figure 1. The world strongest earthquakes, August 2015 92 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V avgustu 2015 poročamo o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru. Zabeležili smo cvetni prah 24 različnih skupin rastlin. Največ cvetnega prahu je bilo v zraku v Mariboru, in sicer 4.113 zrn, v Ljubljani smo našteli 2.081 zrn in v Izoli 1.986 zrn. Na vseh merilnih postajah so dobro polovico vsega cvetnega prahu prispevale koprivovke, ambrozija in konopljevke pa od 9 % do 12 % vsaka vrsta. Cvetnega prahu trav je bilo v zraku od 5 % do 6 %, trpotca in pelina od 3 % do 5 %. Letošnja obremenitev zraka s cvetnim prahom v avgustu je bila nižja od lanske za 40 % v Ljubljani in za 20 % v Mariboru. V Izoli smo namerili za 14 % več cvetnega prahu kot lanskega avgusta. 300 Izola Ljubljana Maribor 250 Število zrn/m3 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, avgust 2015, za Maribor manjkajo podatki od 21. do 23. avgusta Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2015 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani in Mariboru, avgust 2015 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, and Maribor, August 2015 Izola Ljubljana Maribor Ambrozija Pelin Konopljevke 11,2 9,1 11,1 4,0 5,4 5,4 11,2 11,1 12,4 Metlikovke/ Amarantovke 2,9 2,7 2,8 Trpotec 3,3 4,6 4,9 Trave 6,8 5,2 5,5 Koprivovke 52,4 55,7 52,1 Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) je enoletna vetrocvetna košarnica. Je ena od najbolj invazivnih tujerodnih rastlin v slovenski flori. V nižinah je splošno razširjena, le redko in za zdaj prehodno se pojavlja nad 600 m nad morjem. Avgusta 2010 je stopila v veljavo odredba o ukrepih 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki določa, da morajo lastniki zemljišč, na katerih raste, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Prijave najdb rastišč ambrozije, kjer se odredba ne izvaja, lahko oddamo pri pristojni fitosanitarni inšpekciji Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ambrozija v Evropi povzroča dodatne stroške v kmetijstvu in veliko gospodarsko škodo zlasti pri ekološki pridelavi in posevkih, kjer ni mogoče njeno kemično zatiranje. Vpliva tudi na zdravje ljudi. Cvetni prah vsebuje alergene z visokim alergijskim potencialom, ki pri preobčutljivih posameznikih izzovejo simptome sezonskega alergijskega rinokonjunktivitisa (seneni nahod) in pelodne astme, redkeje alergijskega dermatitisa. Na območjih celinske Slovenije in v Primorju, kjer je rastlina razširjena na manjših površinah, predvsem ob prometnicah, je obremenitev zraka najvišja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. V predelih Slovenije, kjer so z ambrozijo porasle večje površine ali na območjih, ki mejijo na taka območja v sosednjih državah, obremenitev zraka že konec julija in ves avgust ter prvo polovico septembra presega vrednost 20 zrn/m3 zraka. Ta obremenitev pri večini oseb preobčutljivih na ambrozijo izzove simptome bolezni. V letošnjem avgustu je bilo v Brežiški kotlini 22 takih dni, v Mariboru 8, Novem mestu 10, v Izoli so bili štirje; v Ljubljani nismo zabeležili tako visoke dnevne obremenitve. Največ cvetnega prahu ambrozije smo namerili v Brežiški kotlini, 1.643 zrn, najmanj pa v Ljubljani, le 189 zrn v celem mesecu. V letošnjem letu je bil mesečni indeks za ambrozijo na večini postaj nižji kot v letu 2014, v Ljubljani je znašal le 55 % lanskega. Izjema je bila postaja v Izoli, kjer smo zabeležili 3,5-krat večji indeks kot v letu 2014. Preglednica 2. Mesečni indeks za avgust 2014 in 2015 Table 2. Monthly index for August 2014 and 2015 2014 1.731 3.588 5.133 Izola Ljubljana Maribor 2015 1.986 2.081 4.113 350 300 Število zrn/m3 250 200 150 100 50 0 Brežice 1 3 5 7 Izola 9 11 13 15 Ljubljana 17 19 21 Maribor Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, avgust 2015 Figure 2. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2015 94 23 25 27 29 Novo mesto 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 Izola Ljubljana Maribor 20 TRAVE Število zrn/m3 16 12 8 4 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, avgust 2015 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, August 2015 175 Izola Ljubljana Maribor 150 KOPRIVOVKE Število zrn/m3 125 100 75 50 25 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, avgust 2015 Figure 4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2015 20 Izola Ljubljana Maribor TRPOTEC Število zrn/m3 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, avgust 2015 Figure 5. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, August 2015 95 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 Izola Ljubljana Maribor PELIN Število zrn/m3 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 23 25 27 29 31 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina, avgust 2015 Figure 6. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, August 2015 100 Izola Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m3 KONOPLJEVKE 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu konopljevk, avgust 2015 Figure 7. Average daily concentration of Hemp family (Cannabaceae) pollen, August 2015 16 Izola Ljubljana Maribor METLIKOVKE AMARANTOVKE Število zrn/m3 12 8 4 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk in amarantovk, avgust 2015 Figure 8. Average daily concentration of Amaranth/Goosefoot family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, August 2015 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V avgustu se v zraku pojavlja cvetni prah konopljevk, cvetita hmelj in konoplja. Alergenost njunega cvetnega prahu je nizka in le redko povzroča zdravstvene težave. Cvetni prah obeh rodov je po obliki in velikosti zelo podoben, zato ga pri aerobioloških analizah določimo do kategorije družine. Letos je bilo v zraku 11 do 12 % tega cvetnega prahu. Avgust se je začel z dokaj hladnim in večinoma sončnim vremenom, le na Dolenjskem je bilo nekaj več oblačnosti. Manj sončnega vremena je bilo 2. avgusta, ko je bilo tudi nekaj padavin. V Ljubljani in Izoli smo zabeležili nizke obremenitve zraka s posameznimi vrstami cvetnega prahu, nekoliko več zrn smo našteli v Mariboru. Na vseh postajah je bilo v zraku največ cvetnega prahu koprivovk, na celini predvsem koprive, z navečjimi obremenitvami v Mariboru. V Primorju sta bila iz družine koprivovk prisotna v zraku cvetni prah koprive in krišine. Na vseh postajah smo zabeležili prva zrna ambrozije. Začenjal se je pojavljati cvetni prah konopljevk. V manjših količinah je bil prisoten cvetni prah trav in trpotca ter posamezna zrna pelina. Sledilo je vroče in sončno obdobje vse do 15. avgusta, ko se je postopoma pooblačilo, začele so se pojavljati padavine. V času lepega vremena se je obremenjenost zraka s cvetnim prahom povečevala, v Ljubljani in Mariboru je bila najvišja obremenitev izmerjena štirinajstega, v Izoli pa petnajstega v mesecu. Osmega avgusta je obremenitev s cvetnim prahom ambrozije v Brežiški kotlini presegla koncentracijo 20 zrn/m3 zraka prvič v tem mesecu, dva oziroma tri dni kasneje tudi v Mariboru, Izoli in Novem mestu. Sezona cvetnega prahu pelina je dosegla svoj višek v Mariboru 12. avgusta, na ostalih dveh merilnih postajah izrazitega viška ni bilo. V zraku je bil tudi cvetni prah trav, trpotca in metlikovk. Sledili so dnevi z zelo nestalnim vremenom, ko so nebo večinoma prekrivali oblaki, pogosto je deževalo. Izrazito hladnejši zrak je Slovenijo preplavil 17. avgusta. V nestalnem vremenu se je obremenitev zraka na splošno močno znižala, vendar smo v Krški kotlini in v manjši meri tudi v Novem mestu od tega datuma naprej beležili rast obremenitve z ambrozijo do konca meseca. Opazna so bila večja nihanja obremenitve. Šele 22. in 23. avgusta je ponovno povsod prevladovalo sončno vreme, ki je prineslo porast koncentracije cvetnega prahu ambrozije. 24. in 25. avgusta je bilo večinoma oblačno s padavinami, ki so bile obilnejše v osrednji Sloveniji in na Goriškem. 26. avgust je bil sončen, le v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem so se oblaki počasneje trgali, ponovno smo izmerili povečano obremenitev z ambrozijo. Do konca meseca je bilo nato sončno in vroče. 29. in 30. avgusta je bila izmerjena za ambrozijo največja obremenitev meseca, v Brežiški kotlini smo namerili 335 zrn/m3 zraka, zadnji dan v mesecu je bila obremenitev nižja. S koncem avgusta se je iztekla tudi sezona pojavljanja cvetnega prahu trav. SUMMARY The pollen measurement has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast, and in Maribor. In August two additional measuring sites were operated on the board of the region with the highest concentration of Ragweed pollen, they are Novo mesto and Maribor. The article presents the most abundant airborne pollen types in August: Ragweed, Mugwort, Hemp family, Amaranth/Goosefoot family, Plantain, Grass family, and Nettle family. 97 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2014 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.