Urbanizacija in moto rizacija nas razdvajata
Eden najstarejših delavcev Satur-nusa je Emil Ščurk, 62-letni vodja remontne delavnice. Piaznovanj 1. maja se je udeleževal že pred vojno v razmerah, ki jih ni primeijati z da-našnjimi. Takrat je delavec moral imeti precej poguma, da je prazno-val 1. maj, saj so to prepovedale oblasti, pa tudi delavci sami so se bali, saj je nad njih glavami stalno visela grožnja odpusta.
Emil Ščiuk: ,,Za 1. maj botn kar doma"
,,Se spomnite, kako ste piazno-vali 1. maj pred vojno? "
,,Kaj se ne bi. Takrat smo delavci prišli na delo v nedeljskih oblekah in . že s tem dali vedeti, da je 1. maj -praznik delavstva. Takrat sem delal v Oljarni in vem, da smo po delu nekateri odšli v gostilne in prazno-vali tam ali pa odšli r.a izlete.
,,Pa so vas oblasti pri tem ovi-rale? "
,,Kot se spomnim, ne. Je pa za vsak 1. maj prišel v tovamo žandai kontrolirat, kdo nianjka. Ker sta bili v bližini tudi Kcmična tovama in Satnntus, Je hodil od ene tovarne do druge in pazil, da se kaj ne pripeti."
,,Kje pa ste praznovali? " ,,Na več krajih. Spomnim se Tomačevega, Dobrove, okolice Dobrunj, enkrat smo bili celo na Veliki planini. Smo se pa iz naše tovarne težko udeleževali teh praz-novanj, ker smo delali v treh izme-nah in že sam način dela ni do-puščal večjih manifestacij. V tovarni je bilo tudi veliko ljotičevcev in ti so ovirali ostale delavce v enotnem praznovanju."
,,Pa ste bili v vaši tovarni sploh kaj organizirani? "
,,V naši tovarni ne. Prvič smo bili zelo razdvojeni, drugič pa nismo s svojimi mezdamr bili toliko potis-njeni ob zid, da bi morali piek štiaj-ka in organizacije iskati boljše po-goje za delo in zaslužek."
.JCakšno pa je bilo razpoloženje delavcev na ta dan? "
,,Ja, precej diugačno kot danes. Danes vsak gleda le to, kako bo iz-koristil prost dan, kam se bo peljal itn. Takiat tega ni bilo. So pa vsi delavci, ne glede na barve, vedeli, da je to delavski dan. Tisti, ki so bili razredno zavednejši, so vedeli, da se bodo s tovariši po delu dobili v go-stilnah ali na izletih in tam dali du-ška svoji tlačeni eneigiji. Proti ve-čeru je imel marsikdo že okajeno glavo in te smo morali miriti, da ni prišlo do konfliktov z oblastmi.
,,Pred vojno je bilo nekaj precej hrupnih in burnih praznovanj 1. maja. Ste bili morda na kateiem od teh? "
,}ie, nisem bil. Kot sem že po-vedal, naša tovarna ni bila oiganiza-cijsko povezana in zato smo bili ne-kako izven delavskih dogajarj. Teh stvari smo se udeleževali le posamič in zato nisem šel na neke oiganizi-rane izlete s povsem političnim povdarkom na prvem maju."
,JCako pa boste praznovali 1. maj letos? "
,,SIabo! Bolan sem in kot kaže, mi letošnje leto ni naklonjeno. Zato bom praznične dni izkoristil za okrevanje in počitek in bom doma."
,4n druga leta?   Kako je bilo? "
,,Verjetno veste, da smo po vojni 1. maj praznovali precej bučno, s patadami vojske in delovnih kolek-tivov pa tudi z množičrumi izleti, po tovamah pa z veselicami in delitvijo dobička. Odkai pa smo zašli v motorizacijo, vse to izginja in za ta dan je vsak prepuščen sam sebi ali pa le majhni družbi v naiavi in na izletu pri čevapčičih."
,,Torej mislite, da se ta dan praz-nuje prevcč mrtvo? "
,,Prav gotovo. Ta dan si piedstav-ljam dtugačnega od ostalih dni v letu. Mislim, da bi ta dan moral za-pustiti neki vtis s poudaikom na de-lavcu in njegovem delu, ne pa da se po končanih praznikih zgovarjajo le, koliko je kdo pojedel in popil in ko-Bko je bilo karambolov. Vidim, da se je ta dan v primerjavi s pred-vojnim popolnoma spremenil. Ima-mo pa delavci tudi danes nekaj po-dobnih težav kot pred vojno, saj je socialna razlika velika in delavec ne more verjeti besedi enakost, to je besedi, za katero se je boriJ."