GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA 480081 NOVOST V NASI LESNI INDUSTRIJI AFRIŠKA HLODOVINA NA ŠKOFLJICI Človek kar ne more verjeti svojim očem, ko vidi samo en hlod, naložen na vagon — Kubatura šestih hlodov je 47 kubičnih metrov Pred meseci je slovensko javnost razburjala novica v časopisih o akciji Slovenijalesa v Centralni afriški republiki. Posebno lesni industrijci smo gledali na to akcijo kaj različno, saj so naši lesni industriji le malo poznane same lastnosti in uporaba lesa tropskega gozda, ki jih je preko 130 vrst in katerih fizikalne in mehanske lastnosti se gibljejo v velikem intervalu. Vemo, da se je lesna industrija v Jugoslaviji močno razvila v zadnjih letih, da je zraslo ali bo rekonstruiranih veliko žag in finalni obratov, ki iz dneva v dan večajo proizvodnjo in so njihove zahteve po lesu vse večje. Kako zagotoviti dovolj kvalitetne surovine, je problem vsega lesnega gospodarstva in istočasno tudi našega podjetja, saj vemo, da segamo v druga območja in s tem povečujemo cene surovini. Če pogledamo podatke FAO o uvozu hlodovine, vidimo, da naš delež uvoza znaša komaj 0,1 °/o od lastne proizvodnje hlodovine iglavcev in listavcev in da je premajhen, če hočemo zagotoviti dovolj surovine ob naraščanju proizvodnje. Del mahagonija, ki so ga na Škofljico pripeljali iz Centralne Afrike V Sloveniji so podjetja, ki skušajo najti zamenjavo za posamezne plemenite drevesne vrste, ki jih je vsak dan manj, in zapolniti vrzeli v proizvodnji in zmanjšati lastno ceno proizvodov. Tudi vodstvo našega podjetja se želi čimprej vključiti in med prvimi osvojiti predelavo in nadaljnjo obdelavo afriških eksot. Na žagi Škofljica smo dobili že prve hlode afriškega lesa vrste Framire in Sipo. Človek kar ne verjame svojim očem, ko vidi samo en hlod naložen na vagon v ogromnih dimenzijah. Dovolj je za predstavo, da povemo, da je kubatura 6 hlodov znašala 47 m3. Ta les, ki je rastel nekje v osrčju Afrike, danes občudujejo ljudje, ki so vajeni mnogo manjših dimenzij naših vrst. Žagarska žilica nam ni dala miru, da se takoj ne spoprimemo s temi orjaki in jim na brenti ob zvoku zob ne vzamemo mere. Ko prodirajo eksote na naš trg, moramo biti zelo previdni in ne s prevelikim apetitom segati po njih, dokler jih dodobra ne spoznamo in dokler jih ne osvojimo. Ne smemo pozabiti naših iglavcev in listavcev, ki so iskani po vsej Evropi in katerih estetski videz prekaša eksote, ki so veliko bolj enoličnega videza. Eksote bodo verjetno le nadomestek za naše drevesne vrste. Pričakovati pa je, da bodo napravila revolucijo v stavbenem pohištvu, če ne bo cena previsoka. Na nas je, da spremljamo njihovo uporabo in se skušamo prilagoditi. V mesecu septembru imamo namen razžagati še 200 m3 eksot vrste Sipo, Framire in Tiama. Kako se bodo te eksote žagale, sušile in o njihovih fizikalnih in mehaničnih lastnostih, pa kdaj drugič. Veliki portalni žerjav na naši žagi na Škofljici ING. CIRIL ŽIVIC NASI USPEHI IN NEUSPEHI V PRVEM POLLETJU LETOS OSNOVA ZA NAŠA HOTENJA Zavestne odločitve za večjo akumulacijo podjetja — Rezultati posameznih obratov so zelo ugodni Uspeh poslovanja podjetja v preteklem obdobju je rezultanta v glavnem dveh faktorjev: 1. še vedno ugodne tržne situacije za nekatere proizvode naših dejavnosti — predvsem stavbeno mizarske in pohištvene, kar je v tesni zvezi z razmahom turističnih, družbenih in privatnih gradenj in 2. v enaki meri odraz porasta ekonomičnosti ter delovne in tehnične produktivnosti. Čeprav je naš celotni dohodek glede na isto obdobje leta 1969 precej manjši, si moramo to razliko pravilno razlagati; izvira namreč v dejstvu, da je v celotnem dohodku leta 1969 za približno 15 milijonov N din prenesene realizacije iz leta 1968 (takrat se je namreč spremenil sistem prikazovanja podatkov od plačane realizacije na fakturirano realizacijo); iz istih razlogov je v rezultatih leta 1969 tudi del dobička iz leta 1968. Sam plasma naših proizvodov se je glede na lansko obdobje povečal za V/, — deloma se je povečala 1. količinska proizvodnja (indeks fizičnega obsega proizvodnje je 112 — in to predvsem zaradi a) porasta delovne storilnosti zaposlenih (ki znaša 8 odstotkov) porasta b) tehnične produktivnosti (kapacitete strojev za proizvodnjo so se povečale za približno 370.000 N din ali 3,5 odstotka) in zaradi c) porasta števila zaposlenih glede na isto obdobje lanskega leta (0,5 %), deloma pa zaradi porasta 2. prodajnih cen naših proizvodov (ki znaša že pri prodaji lesa od 14 do 23 %). Porabljena sredstva so glede na skokovit porast nekaterih stroškovnih vrst kot npr. hlodovine in rezanega lesa (hlodovini je narasla nabavna cena za približno 20 %) v zaostajanju z rastjo realizacije — to pa predvsem zaradi močno narastlih pozitivnih razlik med plansko ceno materialov in dejansko ceno, ki smo jo zanje plačali. Tudi delež kooperantskih uslug je glede na lanskoletno realizacijo precej upadel, delež režijskih materialnih stroškov pa je ob porastu proizvodnje skoraj enak. Porast dohodka je sicer veliko hitrejši kot porast realizacije, vendar pa ne smemo pozabiti, da so v njem sredstva za osebne dohodke, ki so pravzaprav strošek proizvodnje, porasla za 26 % — tako smo v pogledu osebnega standarda delavcev napravili precejšen napredek glede na lansko polletje (o tem nas prepriča že podatek o povprečnih mesečnih pre- znašajo 1180 N din, v istem obdobju leta 1969 pa komaj 903 N din). Ker so skladi podjetja tista sredstva, na katera so vezane odločitve o razširitvi dosedanje proizvodnje, je predvsem razveseljiv porast, ki ga beležimo pri tem rezultatu. Če pogledamo razmerje med osebnimi dohodki in skladi po pokritju obveznosti do družbe in dohodka, nam nižja udeležba osebnih dohodkov v letu 1970 govori o zavestnih odločitvah za večjo akumulacijo podjetja. Sredstva za Sredstva za sklade 1969 OD 85 1970 Takšen je položaj podjetja kot celote; po posameznih obratih pa smo dosegli rezultate, ki so razvidni iz naše razpredelnice. Kot je razvidno iz prikazane tabele, so rezultati posameznih obratov zelo ugodni. Predvsem izstopa Mizarstvo II, za katerega je treba povedati, da so pogoji poslovanja bili pred izračunom finančnega rezultata popravljeni tako, da je tudi Mizarstvo II prispevalo v sklade podjetja namesto v začetku leta določenih 3 % od realizacije kar 6 % od realizacije, zaradi česar je akumulacija nad pričakovanji. Tudi Podpeč je ob sicer precejšnji izgubi, a ob upoštevanju nedelovnega dohodka, ki ga ji je prinesla prodaja 49.000 dolarjev deviz matičnemu podjetju po uradnem tečaju (pri čemer smo si prihranili okrog 170.000 N din, ki bi jih sicer plačali za takšno vsoto deviz na pro- novešenju stroškov in realizacije. Morda bi bilo zanimivo še povedati, da se je aku-mulativnost posameznih dejavnosti premaknila v prid Stavbnega mizarstva in Pohištva, medtem ko žagarska dejavnost kaže upadanje zaradi vse manjše razlike med nabavno in prodajno ceno (od razlik med plansko J- dejansko nabavno ceno odpadejo na hlodovine samo negativne razlike v višini + 26.333). Za sklep naj povemo: • Ko pregledujemo uspehe in © neuspehe preteklega pol- • letja, je prav, da kritično 9 ocenimo negativne pojave • v poslovanju in pohvalimo • dobre. Poudariti pa mora- • mo, da je dosedanji razvoj ® podjetja dobra osnova za • nadaljnja hotenja, za dose- jemkih; v polletju leta 1970 Skupaj : 100 100 stem trgu), že na poti k urav- ® go še boljših rezultatov. Enota Dosežena cel. realizacija Vrednost proiz. Prispevek v sklade Ostanek po prisp. v sklade Skupni finančni rezultat Podpeč 5.920.843 6.516.603 — 665.754 — 665.754 Polhov Gradec 5.383.049 5.787.271 462.399 349.771 812.170 Mizarstvo II 7.758.177 7.694.681 461.867 370.343 832.210 Rob 1.802.183 1.947.437 192.878 177.186 370.064 Mizarstvo I 3.644.054 3.807.118 309.255 454.268 763.254 Škofljica 5.424.792 5.865.594 548.466 — 348.593 199.873 Velox 11.552 18.704 — — — Tesarstvo 5.640.083 5.537.279 460.058 154.869 614.927 Gradbeni elementi 105.774 189.604 — — 35.831 — 35.831 Uprava 314.352 314.352 — — — »HOJA« 35.993.311 37.846.982 2.434.823 456.259 2.891.193 SVEA ZAGORJE 5.989.614 283.825 283.825 OSEBNE NOVICE • OSEBNE NOVICE • OSEBNE NOVICE • OSEBNE NOVICE NAŠI NOVI SODELAVCI Tesarstvo: Vojinovič Stanko, KV Virak Viktor, KV Handanagič Zuhdija, NK Strupih Jože, NK Velox: Kozole Marjan, NK Mestek Leopold, NK Jovanovič Peter, NK Gorenc Alojz, KV Jankovič Janko, NK Glavina Ivan, NK SVEA Zagorje: Zorec Dušan, NK Juvan Adolf, NK Robar Jože, NK Vozelj Ivan, NK Neterček Stane, KV Mizarstvo II Hrovat Anton, NK Zalar Ivan, KV Milanovič Stane, KV Gradišar Zvonko, NK Groznik Milan, NK Horvat Marjan, NK Uprava Vukšenič Tončka, SŠ Erčulj Justina, NK Peršijn Anica, NSS Trobec Marija, SS Podpeč: Radošljevič Radojka, NK Pavlič Alojz, KV Židanek Janez, KV Rogelj Ana, NK Čuden Ivanka, NK Durašin Pavla, NK Koritnik Ivan, NK Bernik Pavla, NK Polhov Gradec: Setnikar Marija, PK Maček Jože, NK Koritnik Boris, NK Sečnik Marija, NK Zdešar Ana, KV Malovrh Franc, NK Železnik Pavel, KV Koprivec Barbara, NK Justin Franc, KV Mizarstvo I: Lužar Vinko, KV Muren Jože, KV Novak Marjan, NK Knez Alojz, NK Primec Dušan, NK Škofljica: Karabegovič Mujaga, NK Usnik Franc, NK Smodek Blaž, NK Redžaj Slodja, NK Žužek Anton, NK Miljkovič Hasan, NK Rob : Marinšek Franic, NK ODŠLI SO Tesarstvo: Tancek Jože, NK Grmič Jože, NK Vojinovič Stane, KV Velox: Jankovič Janko, NK SVEA Zagorje: Baš Milan, NK Mizarstvo II: Železnikar Leopold, KV Drahič Dorde, NK Velikovič Božidar, NK Gostiša Stane, PK Gradišar Zvonko, NK Uprava: Verbič Ivanka, SŠ Podpeč: Durašin Karolina, NK Peršin Jože, NK Hasanagič Srečko, NK Stojanovič Draga, NK Furlan Darko, NK Hasanagič Senja, NK Ceranja Jana, NK Germek Vojka, NK Orel Ana, NK Vidmar Alojzija, NK Polhov Gradec: Tominc Franc, NK Zdešar Ana, NK Mizarstvo I: Knez Alojz, NK Škofljica: Sipanhodžič Nazif, NK Smodek Blaž, NK Karabegovič Mujaga, NK Cindrič Ivan, PK Rob: Peterlin Anton, NK NA ODSLUŽENJE KADROVSKEGA ROKA Drmastja Jože, Mizarstvo II UPOKOJENI Petrovčič Stane, Mizarstvo II Mohorič Branko, Podpeč Gruden Angela, Podpeč Strle Janez, Rob Delovno razmerje prenehalo V: — poizkusni dobi 3 X — samovoljno 14 X — sporazumno 5 X — po odpovedi delavca 5 X — po določenem času l X NAPREDOVALI SO izpit za KV mizarja sta napravila : Sever Robert, Mizarstvo II in Bizjan Jernej, Polhov Gradec Za strojnega ključavničarja: Rupar Janez, Podpeč. Izpit za PK tesarja so opravili iz obrata Tesarstvo: Hodžič Reso, Keber Jože, Lebar Štefan, Virant Pavel in Zabukovec Jože. KONČNO JE ŽELJA POSTALA STVARNOST V VELOXU SO STEKLI STROJI Kmalu uradna otvoritev naše nove tovarne — Šest plošč v eni minuti Komandno mesto za transport modelov za velox plošče (levo) — Del skladišča velox plošč in vhod v tovarno (v sredini) — Mešalec in polnilnica modelov Nemški in avstrijski strokovnjaki so konec julija pognali v tek nove stroje v Veloxu. Tega izredno pomembnega dogodka se je udeležil tudi generalni direktor podjetja z drugimi sodelavci. V popolnoma mehanizirani proizvodnji so se začeli polniti prvi modeli na začetku proizvodnega procesa, na drugi strani pa so kmalu prihajale na plan prve VELOX plošče. Nestrpno smo pričakovali ta za nas tako pomemben dogodek, zdaj pa so končno želje postale stvarnost. Prijetno zadovoljstvo je bilo gledati strokovnjake, ki so se ukvarjali s tem našim novim proizvodnim procesom. Hiteli so uravnavati mehanizem, da bi postrojenja delala brezhibno. Na vsako minuto naj bi v začetku proizvodnje prišle na piano po 4 plošče, kasneje pa celo po šest plošč na mi- nuto. Seveda sprva ni vse gladko teklo. Tako leseni modeli niso bili precizno izdelani, pa se je zatikalo pri verižnih sistemih- No, do otvoritve te naše nove tovarne, ki bo najbrž v mesecu septembru, bo že vse nared, mehanizmi bodo uravnani in bo proizvodnja stekla tako, kot so si to strokovnjaki zamislili. V lopi pred vhodom v našo novo tovarno so že zložene prve pri nas izdelane plošče. Mnogi si jih hodijo ogledovat. Tako je varčevanje in prizadevanje vsega našega kolektiva pripomoglo, da smo dosegli pomemben delovni uspeh. Seveda, več o tej naši novi tovarni bomo pisali potem, ko bo za nami tudi uradna otvoritev in bo proizvodnja stekla s polno zmogljivostjo. • SKLEP! NAŠEGA DELAVSKEGA SVETA • SKLEPI NAŠEGA DELA V tem času je imel naš delavski svet dve seji (13. julija in 5. avgusta) s katerih povzemamo nekaj najbolj pomembnih zaključkov. • 13. julij To je bila skupna seja sta-rega in novega delavskega sveta. Najprej je poročala volilna komisija o poteku volitev v naše samoupravne organe. Volitve so potekale brez napak na vseh voliščih, razen v vollini enoti SVEA Zagorje. Tam je volilna komisija nezakonite volitve razveljavila in razpisala nove. Vzrok za to je treba pripisati predvsem nepoznavanju sistema volitev in nedovoljnemu angažiranju vodstva enote za zakonito izvedbo volitev. Za novega predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Anton Šuštar, tehnični vodja Mizarstva II., za njegovega namestnika pa inž. Jernej Logar, referent za vzdrževanje. • Za člane poslovnega odbora SVEA Zagorje so bili na seji delavskega sveta izvoljeni: Kovač Jože, generalni direktor, Gregorič Milan, direktor finančnega sektorja in Bajat Danilo, direktor splošnega sektorja. Za člana poslovnega odbora Velox sta bila izvoljena Kovač Jože in Gregorič Milan, za člane poslovnega odbora »Galanterija« Podpeč pa Kovač Jože, Gregorič Milan in Mrak Ciril. • V odbor za samoupravne akte so bili izvoljeni: Bajat Danilo — Uprava, Čebular Franc — Uprava, Žnidaršič Jože — Mizarstvo II, Nartnik Jernej — Polhov Gradec, Šemrl Janez — Mizarstvo I, Ku- rent Ivan — Tesarstvo, Dolanc Branko — PE SVEA Zagorje, inž. Planinc Jakob — Velox, inž. Živic Ciril — Žaga Škofljica, Peček Vinko — Rob, inž. Javornik Rajko — Gradbeni elementi, inž. Brandstater Stane — predstavnik Galanterije Podpeč. V odbor za gospodarstvo so bili izvoljeni: Gregorič Milan — Uprava, Tehovnik Anton — Uprava, Božnar Srečko — Polhov Gradec, Korenčič Janez — Tesarstvo, Šemrl Janez — Mizarstvo I, Bibič Jože — Mizarstvo II, inž. šmuc Karol — SVEA Zagorje, inž. Majcen Anton — predstavnik Galanterije Podpeč. 9 V odbor za kadre so bili izvoljeni: Jurman Benjamin — Uprava, Gabrovšek Janez — Uprava, Schvvarzann Ivanka — Uprava, Čebular Franc — Uprava, Bedenk Janez — Mizarstvo II, Sešler Jože — SVEA Zagorje, Kos Andrej — predstavnik Galanterije pod-peč. © V odbor za varstvo pri delu so bili izvoljeni: Curk Anton — Uprava, Kogovšek Miha — Mizarstvo I, inž. Jože Peršin — Tesarstvo, Škof Jernej — Polhov Gradec, Grum Stane — Škofljica, Kovačevič Emil — Mizarstvo II, Rančigaj Ivan — SVEA Zagorje, Možek Ivan — predstavnik Galanterije Podpeč. © V odbor za narodno obrambo so bili izvoljeni: inž. Kovač Jože — generalni direktor, Curk Anton — Uprava, Bajat Danilo — Uprava, Nartnik Jernej — Polhov Gradec, Žnidaršič Jože — Mizarstvo II, Kurent Ivan — Tesarstvo, inž. Brandstatter Stane — predstavnik Galanterija Podpeč. Dosedanji predsednik delavskega sveta je na seji poročal o enoletnem delu DS in pri tem ugotovil, da je bilo delo pestro in plodno. Podobnega mnenja je bil tudi generalni direktor Jože Kovač, ki je pri tem povdaril da za poglavitne uspehe v minulem obdobju velja predvsem omeniti izgradnjo nove tovarne Velox, ki je prav te dni začela poskusno obratovati. Nadalje velja omeniti še izgradnjo nove tesarske hale, ki je že pod streho, pa še vrsto drugih dobro opravljenih poslov. O vsem tem je v minulem obdobju razpravljal in sklepal delavski svet. Seveda so vsi ti in še mnogi drugi uspehi pripomogli tudi k višjim osebnim dohodkom. Ob zaključku sta se predsednik delavskega sveta in generalni direktor zahvalila članom za sodelovanje, ter vsem tistim, ki jim je potekel mandat izročila knjigo kot skromno priznanje za opravljeno delo v tem našem samoupravnem organu. • 5. avgust Delavski svet je na tej seji obravnaval in ugotovil, da je polletna bilanca poslovanja -našega podjetja ugodna. (O tej bilanci objavljamo daljši prispevek v tej številki našega glasila!). Ugodno je sprejeto poročilo direktorja komercialnega sektorja, ki je povdaril, da so vsi obrati za nekaj mesecev naprej preskrbljeni z delom. Za izobraževanje v letu 1970 je namenjenih 190.000 dinarjev. Zavrnjena je potrditev po-slovno-tehničnega sodelovanja z Invest-birojem iz Kopra, generalni direktor pa je pooblaščen, da prične razgovore z drugimi tovrstnimi podjetji. Sklepano je o popravku pogodbe o dolgoročnem poslov-no-tehničnem sodelovanju med HOJO in Galanterijo Podpeč. DEJAVNOST ODBORA ZA KADRE Štipendije in predavanja 190.000 dinarjev za izpolnitev obširnega programa — 490 delavcev na predavanjih Za novega predsednika odbora za kadre je bil izvoljen dipl. industrijski psiholog Jurman Benjamin. Spreet je bil program izobraževanja za leto 1970. Na osnovi plana naj bi se udeležilo strokovnih predavanj okrog 490 delavcev. Dopolnilno naj bi se izobraževalo v srednjih, višjih in visokih šolah ter raznih tečajih blizu 70 članov kolektiva. Imeli naj bi 20 štipendistov, na delovnem mestu pa na bi izobraževali okrog 300 članov kolektiva. Sprejeli naj bi 24 novih vajencev. Organizirali bi 4 izlete na lesne seme, katerih naj bi se udeležilo okrog 500 članov kolektiva. Za realizacijo tega plana bi potrebovali 190.000 din. V uk so bili sprejeti 3 vajenci za mizarje in 1 za strojnega ključavničarja. Podeljene so bile štipendije: 4 prosilcem za TSŠ — lesni odsek, 3 za gozdarsko fakulteto — lesna smer, 2 za ESŠ, 1 za visoko-ekonomsko komercialno šolo, 1 za ekonomsko fakulteto, 1 za TSŠ — gradbena, 4n 2 za gradbeno fakulteto. Prošne so bile zavrnjene 6 prosilcem, ker niso imeli razpisnih pogojev. Sklenjeno je bilo, da se za mlade delavce, ki so na pruiče-vanju po obratih organizirajo 3-stopenski strokovni tečaji (A, B, C) za poklicne lesne stroke. Podjetje bo plačalo stroške šolanja ali tečajev 15 članom kolektiva. Najvišja možna nagrada za delo praktikantov med počitnicami je 500 din na mesec. Skliče se sestanek obratovodij in odgovornih mojstrov za vajence, da se odpravio nekatere nepravilnosti. Pripravniško dobo zaključita Pucelj Vera in Ivanje Anton na Upravi. V komisijo za ukrepanje zoper kršitve delovnih dolžnosti so bili imenovani: Čebular Franc — Uprava, Bajat Danilo — Uprava, Curk Anton — Uprava, Tehovnik Anton — Uprava, Kenig Stane — Uprava, Dolžan Jože — Uprava, Kastelic Franc in Zajc Ivan — Mizarstvo I, Grimšič Jože in Brian Jože — Tesarstvo, Camernik Franc in Pečaver Anton — Polhov Gradec, Mesar Stane in Serajnik Franc — Škofljica, Kovačevič Emil in Oven Franc — Mizarstvo II, Spolenak Leopold in Napotnik Vili — SVEA Zagorje, Ciber Jože in Knol Jože — Velox, Kos Stane in Urbančič Jože — Gradbeni elementi ter Purkart Mimi in Strle Anton — Rob. Člani komisije za ukrepanje zoper kršitve delovnih dolžnosti v podjetju Galanterija Podpeč so: Vidovič inž. Damjan, Mihelčič Ivanka in Peternel Ciril. V komisijo za družbeni standard so bili imenovani: Jurman Benjamin, Schwarzmann Ivanka in Gabrovšek Janez. V komisijo za sprejem novih delavcev so imenovani: Jurman Benjamin, Gornik Dragica in Gabrovšek Janez. Odbor za kadre je potrdil v komisijo za delovna razmerja (odpovedovanje in premeščanje delavcev): Uprava: Jurman Benjamin, Dabrovšek Janez, Gornik Dragica, Morgan Vilma, Tehovnih Anton in vodja sektorja, iz katerega se delavec odpušča. Rob: Žnidaršič Alojz, Somrak Jože, Jaklič Franc. Mizarstvo I: Kogovšek Miha. Preši Janez, Švigelj Alojz, Koren Anton, Končnik Jože. Polhov Gradec: Kucler Andrej, Justin Jože, Koprivec Jože. Škofljica: Grum Stane, Mesar Stane, Živic Ciril. RAZGOVOR Z OBRATOVODJO ŽAGE ŠKOFLJICA ING. CIRILOM ŽIVICEM PREURANJENE GOVORICE V primerjavi z lanskim letom se je produktivnost povečala za okrog 20 odstotkov, pa tudi plan za prvo polletje je količinsko dosežen OHO! AHA! Za našega sogovornika smo si tokrat izbrali obratovodjo na obnovljeni Žagi Škofljica diplomiranega inženirja Cirila Živica. Kramljanje je steklo o dobrih in slabih straneh poslovanja obrata, pri tem pa smo mu zastavili nekaj vprašanj na katera nam je rad odgovoril. — Mesto bratovodje ste zasedli pred dvemi leti. Takrat obrat ni bil rentabilen. Če se prav spominjamo je imel obrat 130.000 dinarjev izgube. Kateri so bili glavni vzroki za takšno stanej ? — Vzrokov, ki so vplivali na negativen uspeh podjetja, je bilo več. Kot glavni vzrok je bila premajhna produktivnost, ki je bila posledica prilagajanja delavcev na nove stroje in na novo organizacijo dela. Nadaljni vzrok je bila slaba stimulacija delavcev za opravljeno delo. Delavci so bili premalo poučeni o nagrajevanju za opravljeno delo, posamezna delovna mesta pa so se nepravilno vrednotila. In na koncu naj navedem še nedisciplino in nezainteresiranost do dela, ki je izvirala iz navedenih vzrokov ter nezaupanje vodstvu podjetja. — Za prvo letošnje polletje izkazuje kot podjetje 200.000 dinarjev dobička, kot obrat pa 340.000 dinarjev izgube ker ne odvajate v cčptralne sklade. Kateri faktorji vplivajo, da kljub mehanizaciji niste rentabilni? — Rezultat za prvo polletje letošnjega poslovnega leta me ne preseneča in je preuranjeno govoriti o nerentabilnosti obrata, saj vemo da smo prišli na vrednotenje po direktnih stroških, ki bistveno zmanjšujejo dejansko vrednost zalog in s tem tudi uspeh obrata. Mislim, da je dovolj, če povem, da se je produktivnost povečala od leta 1969 za okrog 20 °/o in da smo plan za prvo polletje letošnjega leta količinsko dosegli. Kar zadeva odvajanje v sklade pa sem mnenja, da je procent glede na realizacijo za naš obrat prevelik. Iz podatkov, ki sem jih zbral, ima Žaga Škofljica skoraj najvišje nabavne cene hlodovine v Sloveniji, saj smo v glavnem vezani na odkup hlodovine iz oddaljenih krajev, kar znatno vpliva na porast cene hlodovine in na končni uspeh obrata. — Letos ste še 1. avgusta rezali bukovo hlodovino. Na srečo je bila letos mrzla in deževna pomlad in še del poletja, sicer bi bilo še več bukove hlodovine pi-rave. Kaj menite, da bi morala doseči nabavna služba pri dobaviteljih hlodovine in kaj kolektiv na obratu, da ne bi imeli več pi-rave bukove hlodovine? — Glede tega vprašanja prepuščam odgovor in komentar drugim. Kolektiv na obratu pa nima kompentenco odločati. — Čeravno novi stroji obratujejo že polni dve leti, pa predelava lesa ni vselej dovol kvalitetna. Tudi zunanji izgled obrata ni za oči posebno vabljiv. Kaj menite, da bi bilo treba še storiti za kvalitetnejšo predelavo lesa in izgled obrata? — Morda vprašanje ni najbolje zastavljeno. Težko je namreč govoriti o nekvalitetni predelavi saj vemo, da so kupci povsem zadovoljni z našo kvaliteto predelave žaganega lesa. Tu gre le za na-daljno predelavo manj vrednega lesa. Zato pa potrebujemo le navadno lopo z dvema krožnima žagama. Nujno potrebno je, da asfaltiramo dovozno pot in dvorišče, pa bo obrat nudil tudi lepši zunanji izgled, pa tudi v deževnih dneh bo potem mogo normalen dovoz hlodovine. — Samo v letošnjem letu se je v vašem obratu izmenjalo 44 de- lavcev. Točneje, prišlo jih je 21, odšlo 23. Fluktuacija delavcev je torej zelo velika. Kateri vzroki so za to in kakšni bi bili nujni ukrepi, da bi se fluktuacija delavcev zmanjšala? — Če hočemo preprečiti tolikšno fluktuacijo je treba naprej delavcu zagotoviti osnovne življenjske pogoje. — Kot vam je znano smo v skladu s petnajstim ustavtaiim amandmajem reorganizirali samoupravne organe v podjetju ter s tem seveda tudi delo organov. Razbremenili smo delavski svet, odpravili upravni odbor, iz prejšnjih komisij pa napravili samostojne samoupravne odbore. S tem hočemo doseči boljšo kvaliteto dela v organih ter večjo odgovornost pri članih samoupravnih organov in strokovnih službah. Zanima nas kako dela vaš obratni svet, s čem se ukvarja in kolikšna je zavzetost članov sveta enote? — Naš obratni svet se zaveda pomebnosti samoupravljanja in se z vso rednostjo loteva reševanja problemov. ing. Ciril Živic — Gospodar bo gotovo navdušen, ko bo videl kako daleč sva že prišla z najinim delom. — Najhuje je v deževnih dneh ko se otroci ne morejo igrati zunaj. Bločna tračna žaga (levo) in avtomatski polnojermenik na žagi v Škofljici (desno) PRVA SEJA ODBORA ZA SAMOUPRAVNE AKTE PREMALO ČASA ZA PRIPRAVO Oktobra ocenjevanje — Osnovne obračunske postavke in ocena uspešnosti — Oddelki po posameznih sektorjih Za novega predsednika odbora je bil izvoljen Danilo Bajat. Benjamin Jurman je poročal o nagrajevanju v podjetju ter pri tem ugotovil, da zaradi prekratkega časa vprašanje nagrajevanja ni bilo dovolj temeljito obdelano. Tako naprimer obratovodje niso dovolj upoštevali progresivne lestvice o osebni oceni. Dokaj različno je bilo ocenjevanje režijskih delavcev. Niso bila upoštevana dana navodila. Ugotovljeno je, da so bile slabe tudi predpriprave za ocenjevane režjiskih kadrov. Po vsem tem je odbor sklenil, da se v mesecu oktobru or.pa ti/ ra ocenjevanje režijskega kadra in ostalih delavcev, ki jih pravilnik predvideva za ocenjevanje. Odbor je tudi odločil, da imajo tisti, ki gredo v pokoj, pa še nadalje delajo, pravico do osebnih dohodkov po pravilniku, da so zavarovani za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni ter da imajo pravico do dopusta po pravilniku. Določene so bile osnovne obračunske postavke in ocena uspešnosti za nekatere prizadevne proizvodne in režijske delavce ter tiste, ki so pred upokojitvijo. Določeni so tudi odstotki delitve dobička za tretje tromesečje, in sicer : Galanterija-Podpeč s °/o; Polhov Gradec, Mizarstvo II, Rob in Škofljica po 10 #/o. Mizarstvo I. 15 %, SVEA — Zagorje l 50 •/•, Gradbeni elementi, Velox in Uprava pa po veljavnem pravilniku. Odbor se je tudi opredelil za oddelke po sektorjih in to: • 1. KOMERCIALNI SEKTOR: oddelek za galanterijo, za pohištvo in zaboje, za stavbeno mizarske izdelke, rolete in zavese, za tesarstvo, velox in gradbene elemente, za nabavo m prodajo lesa, za nabavo repromaterialov. 9 2. TEHNIČNI SEKTOR: oddelek za tehnologijo in oddelek za operativo. % 3. FINANČNI SEKTOR: ra- čunovodski oddelek, finančno operativni in oddelek za analize in plan. £) 4. SPLOŠNI SEKTOR: oddelek za splošne zadeve, za kadre, za pravne zadeve. Sistemiziranih je bilo 35 delovnih mest in sicer: v tehničnem sektorju 2, v finančnem 4, v komercialnem 3, v Galanteriji-Pod-peč 1, v Vclox 16 in v Gradbenih elementih 9. Ukinjenih je bilo 5 delovnih mest. Na koncu je sklenjeno, da naj splošni sektor pripravi osnutek korekture pravilnika o delitvi osebnih dohodkov s področja povračil stroškov prevozov za osebne avtomobile v službene namene. Na prvi seji odbora za samoupravne akte so bili poleg članov odbora navzoči tudi generalni direktor, direktorji sektorjev, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov in predstavnik koordinacijskega sindikalnega odbora. hoja SS H HOJA — Glasilo kolektiva HOJA — PREDELAVA LESA LJUBLJANA, Langusova 8 — Odgovorni urednik Janez Gabrovšek — Ureja uredniški odbor: Janez Gabrovšek, Benjamin Jurman, ing. Anton Majcen, ing. Polde Pristavec in Anton Šuštar — Tiska Tiskarna PTT Ljubljana.