Aktualno
Ptuj • Center za obveščanje brez nočnega dežurstva O Stran 3
Po naših občinah
Podlehnik • O zaliti dvorani in odstopu NO
O Stran 5
Ptuj, torek, 3. julija 2012
letnik LXV • št. 52 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si

Štajerski
RADIOPTUJ
89,8«98,£*ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Kljub porazoma optimizem v taboru Aluminija
O Stran 11
Nogomet • Evropsko prvenstvo 2012
Slabo gospodarstvo, odličen nogomet
Po 24 dneh zanimivih obračunov se je končalo evropsko nogometno prvenstvo, ki sta ga skupaj organizirali Poljska in Ukrajina.
Tenis • Rola na Floridi do dvojne krone
O Stran 12
Zaključna beseda je pripadla Špancem in Italijanom, ki so pred več kot 70 tisoč gledalci v Kijevu odigrali finalni obračun. Boljši so bili tokrat Španci, ki so naslovoma evropskega prvaka iz leta 2008 (Švica in Avstrija) in svetovnega prvaka iz leta 2010 (Južna Afrika) dodali še tretjega v vrsti - tokrat spet evropskega. To doslej v moderni zgodovini ni uspelo še nobeni ekipi, kar je še en dokaz, da gre za izjemno generacijo. Če bi bilo celotno špansko gospodarstvo tako učinkovito, potem sedaj zagotovo ne bi govorili o ogromnem finančnem primanjkljaju te države ... Finalno tekmo si je veliko ljubiteljev nogometa ogledalo organizirano, pred velikimi zasloni, kjer je vzdušje bolj navijaško. Tako je bilo tudi na Ptuju, od koder je pričujoči posnetek.
O Stran 11
Ormož • Ohladitev na bazenu
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
Kocka je padla: Stojncev v naslednji sezoni ne bo v 3. ligi O Stran 14
Odličen začetek kopalne sezone
Ormoško letno kopališče je doslej zabeležilo okrog 4000 obiskovalcev, ki so plačali vstopnico, kar je odličen začetek sezone, saj so lani v vsej sezoni prodali okoli 12.000 vstopnic. Lansko leto je bilo eno boljših, število prodanih vstopnic se zadnjih pet let giblje med 10 in 12.000, vsako leto pa bazen obišče dodatno še okoli 1000 otrok, ki še ne plačajo vstopnine.
cenah. Zato se svetniki vsako leto zavestno odločijo za pokrivanje minusa in ne zvišujejo minimalnih cen vstopnic, saj so mnenja, da na ta način omogočijo dostopnost predvsem otrokom in mladini, ki so tudi najpogostejši kopalci.
Odrasli tako za 2 uri kopa-
nja odštejejo le 2 evra, upokojenci, invalidi in študenti 1,50, otroci od 6. do 15. leta pa 1 evro. Cene so v primerjavi z lanskimi dvignili le za 2 %, zaradi lažjega zaračunavanja pa so jih zaokrožili na 5 oziroma 10 centov.
Viki Ivanuša
Vreme je pasje in vsak po svoje išče osvežitev in ohladitev. Številni so jo našli na ormoškem bazenu, ki je od začetka obratovanja, 16. junija, pa vse do začetka julija posloval s polno paro. Še posebej obremenjeni so vikendi, ko dnevno ohladitev na bazenu poišče okoli 650 kopalcev. Pri tem niso všteti otroci do 6 let, ki ne plačajo vstopnine, je povedala Bogdana Kol-bl iz Komunalnega podjetja Ormož, ki skrbi za kopališče. Temperature vode so se v teh dneh tudi precej povzpele, tako da se gibljejo okoli 27 ali 28 stopinj. Da je obisk res dober, priča tudi primerjava z lanskim letom, ko je bilo v juniju vsega skupaj 1510 kopalcev, najbolj živahno pa je bilo lani na bazenu avgusta, ko so imeli kar 6311 kopalcev. Običajno se kopalci odločajo
za vstopnice za dve uri kopanja, v primeru prekoračitve pa lahko doplačajo razliko.
Lani je kopališče zabeležilo presežek stroškov nad prihodki v višini 21.965 evrov, od katerih je bilo 19.110 evrov poravnanih iz ormoškega pro-
računa, ostanek pa iz sredi-škega. Obe občini skupaj sta namreč solastnici kopališča. Občinskih svetnikov minus seveda ne veseli, so si pa enotni, da je takšen objekt nemogoče vzdrževati s pozitivnim poslovanjem ob tako nizkih
Slovenija • Gneča na cestah
Večkilometrske kolone
Da se je sezona poletnih dopustov pričela, nas je ta vikend med drugim opomnila tudi neprekinjena kolona avtomobilov, ki se je vila proti hrvaški meji. Na našem koncu je bilo najhuje v soboto, ko so vozila na avtocesti stala vse od izvoza za Zlatoličje pa do meje na Gruškovju.
Foto: Viki Ivanuša
Minuli konce tedna je bil vroč in poiskati je bilo treba osvežitev.
Tisti, ki so se minuli vikend odpravili na dopust na slovensko ali hrvaško obalo, so za potovanje porabili precej časa.
Gneča je bila od petka do nedelje tako rekoč na vseh cestah proti našim južnim sosedom, pestro pa je po pričakovanjih bilo tudi na mejnih prehodih, na katerih je bilo za vstop na Hrvaško treba čakati tudi po več ur.
Izjemno visoke temperature, ki so presegle 35 stopinj, in dolga, večkilometrska kolona do mejnega prehoda, gotovo nista bili najboljši popotnici turistov. Neprekinjena
kolona jeklenih konjičkov, v katerih so se kuhali potniki iz vseh držav sveta, je bila pred mejnim prehodom Gruškovje v soboto dopoldan dolga več kot 15 kilometrov.
Čeprav je bila gneča pričakovana, saj se je sezona dopustov že pričela, smo letos priča še nekoliko bolj gostemu prometu kot v lanskem letu.
Lahko pa takšno sliko predvsem na cestah, ki vodijo proti slovenskemu in hrvaškemu primorju, seveda pričakujemo vse do konca avgusta.
Dženana Kmetec
9771581625005
Slovenija • Varčevalni zakon v praksi
Plače javnih uslužbencev nižje, 26.000 upokojencem nižje pokojnine
Javni uslužbenci bodo ob izplačilu junijskih plač občutili osemodstotno znižanje prejemkov, ki jih prinaša zakon za uravnoteženje javnih financ. Dobrih 26.000 upokojencev pa bo danes prejelo nižje pokojnine.
Plače javnih uslužbencev se bodo po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ linearno znižale za osem odstotkov, hkrati pa bodo dokončno odpravili plačna nesorazmerja.
Izplačilo odprave tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij je dosežek pogajanj med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in predstavniki vlade. Za večino javnih uslužbencev odprava nesorazmerij blaži znižanje vrednosti plačnih razredov za osem odstotkov.
Javni uslužbenec v 13. plač-nem razredu je imel po podatkih vlade januarja lani dobrih 766 evrov osnovne plače. Njegova osnovna plača bo odslej nižja za okoli 61 evrov in
bo znašala 705 evrov. Javnim uslužbencem v 30. plačnem razredu se bo osnovna plača z okoli 1492 evrov znižala za 119 evrov na 1373 evrov. V najvišjem, 65. plačnem razredu se bo osnovna plača s 5890 evrov znižala za 471 evrov na 5419.
Približno 30 odstotkom zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja se bo plača znižala za osem odstotkov, ker so bili ob prehodu na nov plač-ni sistem že uvrščeni v končne plačne razrede. Pri njih torej ne bo prišlo do odprave plač-nih nesorazmerij.
Približno 13 odstotkom zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja se bo plača znižala za šest odstotkov, ker se jim odpravlja nesorazmer-
je v višini polovice plačnega razreda. Za šest odstotkov se bo plača znižala tudi približno 12 odstotkom zaposlenih z uradniškimi nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih ter 11 odstotkom zaposlenih v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna.
Za štiri odstotke se bo plača znižala približno 39 odstotkom zaposlenih z uradniškimi nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih. Pri njih bo odpravljeno nesorazmerje za en plačni razred.
Približno 16 odstotkom zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja se bo plača znižala za dva odstotka, odpravlja se jim nesorazmerje v višini 1,5 plačnega razreda. Plača pa se ne bo znižala 86 odstotkom zaposlenih na področju zdravstva, približno 81 odstotkom zaposlenih na področju socialnega varstva in 70 odstotkom zaposlenih na področju znanosti, so še pojasnili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo.
Prav tako se bodo znižale pokojnine, za katere izplačilo zagotavlja država iz proračuna in ne temeljijo na vplačanih prispevkih. Najvišja takšna pokojnina bo odslej omejena
Svet LDS vložil kazensko ovadbo zaradi »poigravanja s himno«
Svet stranke LDS bo vložil kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu zaradi kršitve zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi na proslavi ob dnevu državnosti. Zbor je namreč na proslavi odpel štiri kitice Prešernove Zdravljice in ne le sedmo, ki jo za himno določa zakon, so pojasnili v sporočilu za javnost.
»Obe dejanji razumemo kot grobo poigravanje s simboli države, morda namerno, in to s strani vladajoče stranke, ki je s tem pokazala, da ne le lažno preganja tako imenovane simbole agresorjev, ampak ne spoštuje niti tistih, ki jih ima za prave,« je v sporočilu zapisal predsednik sveta LDS Anton Anderlič. V LDS namreč tudi ocenjujejo, da je bila proslava, tudi zaradi nepo-
na 1450 evrov. Pokojnine v znesku do 622 pa se ne bodo znižale.
Nižje pokojnine bo danes dobilo približno 26.300 upokojencev. Znižanje pokojnin, za katere sredstva zagotavlja država iz državnega proračuna in ki so višje od 622 evrov, bo odvisno od posameznih razredov po zakonu za uravnoteženje javnih financ: če znaša pokojnina do 777,5 evra, se bo znižala za največ 100 evrov.
Pokojnine v višini do 933 evrov se bodo znižale za največ 150 evrov, pokojnine v višini do 1088,5 evra se bodo znižale za največ 200 evrov, pokojnine v višini do 1244 evrov največ za 250 evrov, pokojnine v višini do 1450 evrov največ za 300 evrov, pokojnine nad 1450 evrov pa se bodo znižale največ za 350 evrov.
Med upokojenci, ki se jim bodo pokojnine znižale, je največ - približno 8000 - tistih, ki so del delovne dobe prebili v nekdanji SFRJ, pokojnine pa se bodo znižale tudi 7500 borcem NOB. Prav tako je med upokojenci, ki se jim bodo pokojnine znižale, skoraj 4000 nekdanjih beguncev in internirancev ter 2700 nekdanjih vojaških zavarovancev.
Nižje pokojnine bo prejelo tudi 1600 nekdanjih delavcev organov za notranje zadeve in zavodov za prestajanje kazni zapora ter 1300 upravičencev
vabila »partizanskih praporščakov« izraz »zaničevanja ljudi, ki so se uprli nacifašizmu in so bili žrtve preganjanja v zaporih in taboriščih, preseljeni, ugrabljeni, ustreljeni kot talci, ločeni, prisilni mobiliziranci in prisilni delavci. (sta)
SD zahteva nujno sejo matičnega odbora DZ zaradi preimenovanja vojašnic
Ideološke teme so ta hip očitno zelo domače tako premieru kot ministru za obrambo, je glede preimenovanja vojašnic Slovenske vojske dejal vodja poslanske skupine SD Janko Ve-ber. Ob tem je predstavil zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za obrambo na to temo in dodal, da je presenečenje predvsem preimenovanje Vojašnice Franca Rozmana - Staneta.
za upoštevanje aktivne vojaške službe v JLA. Poleg tega se bodo pokojnine znižale tudi 240 prejemnikom izjemnih pokojnin.
Pač pa se med drugim ne bodo znižale pokojnine pripadnikov Teritorialne obrambe in policistov, ki so v vojaški agresiji na Slovenijo opravljali dolžnosti pri obrambi države, pokojnine žrtev dachavskih procesov in pokojnine delavcev pri proizvodnji ter predelavi azbesta.
Zapleti pri nižanju pokojnin vojnih veteranov
Pri izplačevanju pokojnin pripadnikom Teritorialne obrambe, policijskim vojnim veteranom, žrtvam dachavskih procesov in delavcem pri proizvodnji azbesta je prišlo do zapleta. Zpiz je nekaterim napovedal znižanje pokojnin, čeprav jim po varčevalnem zakonu pokojnine ostajajo nespremenjene.
Na zaplet so opozorili v Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, po informacijah Zavoda za pokojninsko zavarovanje (Zpiz) pa se na njih obračajo tudi druge organizacije, ki združujejo omenjene skupine državljanov. V zvezi Sever trdijo, da je Zpiz nezakonito oz. v nasprotju z določili zakona za uravnoteženje javnih financ
Nujno sejo odbora v SD zahtevajo zaradi odredbe o preimenovanju sedmih vojašnic Slovenske vojske, ki jih je podpisal minister za obrambo Aleš Hojs. Tako predlagajo, da odbor sprejme sklep, s katerim bi ministra pozval k razveljavitvi odredbe o preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Vojašnico Edvarda Pe-perka in po Peperku poimenuje drugo vojašnico Slovenske vojske, ki nosi krajevno ime. Minister za obrambo se je namreč po mnenju SD očitno »v relativno ozkem krogu« odločal o tem, kako bo poimenoval vojašnice. (sta)
Vogrin predlaga, da bi število poslancev zmanjšali na 50
Nepovezani poslanec Ivan Vo-grin predlaga spremembo ustave, s katero bi število poslancev s sedanjih 90 zmanjšali na 50. Vogrin predlaga, da bi DZ o tem
posegel v pokojnine policijskih vojnih veteranov. Po omenjenem zakonu se bodo pokojnine z junijem znižale, pri čemer pa bodo izvzeti pripadniki Teritorialne obrambe in policisti, ki so v vojaški agresiji na Slovenijo opravljali dolžnosti pri obrambi države, žrtve dachavskih procesov in delavci pri proizvodnji ter predelavi azbesta. A v zvezi Sever od srede prejemajo številna obvestila upokojenih policistov, kriminalistov in delavcev nekdanje obveščevalno-varnostne službe s priznanim statusom vojnega veterana o prejemu obvestil o uskladitvi oz. zmanjšanju njihovih pokojnin.
V Zpizu pa pojasnjujejo, da so obvestila o znižanju pokojnin prejeli tisti, ki pokojnino iz državnega proračuna prejemajo tudi na podlagi katerega drugega predpisa, na primer zakona o policiji oz. so bili pred letom 1991 v aktivni službi JLA itd. Tako se tem osebam znižuje tisti del pokojnine, ki ga prejema na podlagi drugega predpisa, medtem ko se del pokojnine za vojnega veterana ne znižuje.
Ob tem v Zpizu opozarjajo, da so le izvajalec veljavnih predpisov. Zaplet pa se je zgodil, ker nekateri pozabljajo, da jim država izplačuje pokojnino tudi na kateri drugi podlagi oz. razumejo pravila samo po tistih členih, ki jih zanimajo, po drugih pa ne, menijo v Zpizu.
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) pa bo varčevalni zakon najbrž poslala v presojo ustavnemu sodišču, ko ugotovijo, kako naj to kot združenje storijo, je poročal POP TV. Po besedah predsednice Zdusa Mateje Kožuh Novak država na račun ideoloških prepričanj siromaši upokojence in jih z vsakim dnem potiska bližje dnu.
STA (Pripravlja: SM)
odločal skupaj s predlogom za umestitev fiskalnega pravila v ustavo. Med razlogi navaja tako varčevanje, kot tudi, da po številu poslancev na milijon prebivalcev odstopamo od primerljivih držav.
Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da najmanj 20 poslancev, vlada ali najmanj 30.000 volivcev. O predlogu odloči državni zbor z dvotretjinsko večino. Vogrin, ki je bil v DZ izvoljen kot poslanec Državljanske liste, je predlog za spremembo ustave naslovil na vse poslanske skupine in na kolegij predsednika DZ. Kot je navedel v pojasnilu, ima Slovenija na približno milijon prebivalcev 45 poslancev, kar pa da je daleč največ med vsemi nam bližnjimi in primerljivimi državami. Navedel je, da ima Avstrija na milijon prebivalcev 22 poslancev, Italija 10,3, Nemčija 7,6, Slovaška 27,3. Spomnil je, da imamo osem volilnih enot, v katerih volimo po 11 poslancev. V prihodnje, če bi bil njegov predlog sprejet, pa da bi v vsaki volilni enoti volili po šest poslancev. (sta)
Uvodnik
Vse se plača, tudi uporaba stranišča
Te dni se nas večina ali odpravlja na dopust ali pa nestrpno čakamo dan, ko si bomo končno oddahnili od vsakdanjih skrbi. Tratenje besed o tem, kako smo vsi v tem norem času potrebni dopustov, je najbrž odveč. Vsak potrebuje nekaj časa zase, tudi če ga preživi doma, pod senčnikom in z nogami v lavorju. Z mojo družino smo si nekaj dni na morju že privoščili. Morje, sonce, hladna pijača in vse spremljajoče prepotrebne stvari, ki sodijo zraven, so kot ponavadi pričarale nepozabno dogodivščino. A kljub temu, da sem imela možgane skoraj dobesedno »izklopljene«, mi je kar nekaj dogodkov dalo misliti. Že ob prihodu na cilj smo na primer ugotovili, da so cene v hrvaških trgovinah primerljive (nekatere celo nižje) kot pri nas. Precej presenečeni smo dojeli, da smo si dejansko določene stvari zaman vozili zraven, saj bi jih lahko po istih cenah kupili tudi tam. Pa ne zato, ker bi se cene pri naših južnih sosedih znižale, ampak zato, ker so naše, kot vsi ugotavljamo, že zdavnaj šle v nebo.
Tudi cene v gostilnah so primerljive našim. Za kavo na plaži smo na primer odšteli celo manj kot v kavarnah v naših nakupovalnih centrih.
Vnovič me je presenetil tudi njihov eko koncept in skrb za okolje, ki se uresničuje precej drugače kot pri nas. Če na eni strani med mešane odpadke še zmeraj mečejo vse živo, se je vračanje plastenk in pločevink odlično prijelo. Nekateri od izplena, ki ga zaslužijo s pobiranjem plastenk po plažah, dejansko živijo. In ne glede na vse so mesta s tega vidika izjemno čista, miselnost, da je vsaka kuna na tak način - pobrana dobesedno s tal - pošteno prislužena, pa je pri njih že globoko zakoreninjena.
Misliti pa mi je dal tudi na videz nepomemben dogodek na poti domov. Pri vstopu na stranišče bencinske črpalke - kjer mimogrede kava iz avtomata stane 1,5 evra, sendvič pa še enkrat več - sedita dve čistilki. Vsaka s svojim mobitelom v rokah nas prijazno pozdravita, pogled pa mi pobegne na listek, ki je pred njima, na katerem piše, da je sicer uporaba stranišča brezplačna, obenem pa je zraven nastavljen krožniček z evri »prijaznih in razumevajočih« popotnikov. Nepomembna malenkost, ki vendarle pripelje do spoznanja, da nič več ni brezplačno. Še za to, da odtočiš, je treba plačati. Verjeli ali ne - tudi nasmeh tistemu, ki nekaj prispeva in tistemu, ki ne, je bistveno drugačen. Merilo vsega očitno še vedno oziroma vedno bolj ostaja denar.
Kakorkoli, opazujte malenkosti, mogoče nas bodo ravno majhne rešitve popeljale iz moralno-politične zagate, v kateri smo. Pa lep dopust!
Dženana Kmetec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Racionalizacija dela v centrih za obveščanje
Tudi v Ptuju bodo nočno dežurstvo ukinili
Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije se je na podlagi ugotovitev analize delovanja in obremenjenosti regijskih centrov za obveščanje odločila za racionalizacijo njihovega dela, zato bodo nekatera dežurstva v nočnem času ukinili.
Foto: M. Ozmec
Tudi v ptujskem regijskem centru za obveščanje bodo nočna dežurstva ukinjena, vsi nočni klici pa bodo preusmerjeni v Maribor.
V	okviru sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja deluje v Sloveniji 13 regijskih centrov za obveščanje. Na podlagi analize, ki so jo opravili v Upravi za zaščito in reševanje Republike Slovenije, so ugotovili, da so posamezni centri zlasti v nočnem času bistveno manj obremenjeni kot čez dan. Ob upoštevanju kadrovske zasedenosti v posameznih centrih so se odločili za racionalizacijo dela, zlasti dežurstev ponoči, sicer pa bodo tudi v bodoče optimalno zagotavljali nadaljnje neprekinjeno delovanje centrov 24 ur na dan in vse dni v letu. V prid taki odločitvi govori tudi statistika klicev občanov, ki jih je povprečno najmanj med 22.30 zvečer in 6.30 zjutraj, razmerje klicev med nočnim in dnevnim časom pa je kar 1 proti 4.
V	Upravi RS za zaščito in reševanje pa med drugim ugotavljajo tudi, da je v nekaterih regijah zasedba delovnih mest operaterjev v centrih za obveščanje nepopolna, čeprav poleg sprejema klicev v sili na številki 112 opravljajo tudi aktiviranje različnih reševalnih služb in reševalcev, izvajajo javno alarmiranje in usklajujejo izvajanje intervencij. Delovna mesta v centrih za obveščanje sicer predstavljajo približno 40 odstotkov vseh zaposlenih v Upravi za zaščito in reševanje RS.
Tako lani kot letos so nezasedena delovna mesta poskušali popolniti tudi z zaposlenimi na ministrstvu za obrambo, vendar jim to ni v celoti uspelo. Nezasedenost delovnih mest operaterja so do zdaj zaradi prepovedi zaposlovanja reševali s podjemnimi pogodbami z upokojenimi operaterji. Ker takih pogodb sedaj ni več mogoče podaljševati in ker se bo letos upokojilo dodatnih 11 operaterjev, hkrati pa želijo ohraniti sedanjo organiziranost cerntrov za obveščanje, so predlagali organizacijske ukrepe tudi na tem področju. Za zagotavljanje odzivnosti na klice v sili in spoštovanje predpisov je treba zagotavljati dva operaterja na izmeno ter njihovo zadostno število. V upravi za zaščito in reševanje ocenjujejo, da jim bo s spremenjenim načinom dela to uspelo, kajti soočeni so bili z možnostmi: ali določene centre za obveščanje ukiniti, ali imeti enega operaterja v izmeni v posameznem centru za obveščanje ali pa v določenih centrih ukiniti izmene v nočnem času.
Sicer pa zagotavljajo, da bodo z novo organiziranostjo dela v centrih za obveščanje ohranili dosedanjo organiziranost, saj jih ne ukinjajo. Vsi sedanji centri bodo še naprej sprejemali klice v sili čez dan, ponoči pa bodo klici iz nekate-
rih regijskih prevezani v sosednje centre za obveščanje. Na podlagi analiz so sklenili, da bodo ukinjene nočne izmene v centrih za obveščanje na Ptuju, v Murski Soboti, Novem mestu, Postojni, v Slovenj Gradcu in v Trbovljah. Vse aktivnosti v nočni izmeni se bodo prenesle na sosednje centre za obveščanje. Tako bodo vsi klici na številko 112 iz regijskih centrov Ptuj in Murska Sobota preusmerjeni v regijski center Maribor, iz Novega mesta v Brežice, iz Postojne v Koper, iz Slovenj Gradca v Celje in iz Trbovelj v Ljubljano. Regijska centra za obveščanje v Kranju
in Novi Gorici pa bosta tudi v bodoče delovala tako kot do sedaj. V regijskih centrih za obveščanje Brežice, Celje, Koper, Maribor in Ljubljana bo v vsaki izmeni ponoči navzoč operater iz enega od centrov za obveščanje, v katerem bo nočna izmena ukinjena. Tako bo zagotovljeno, da bosta v nočnem času v izmeni najmanj dva operaterja, ob večji nesreči pa bodo aktivirali centre za obveščanje tudi ponoči.
Ob tem zagotavljajo, da razpoložljiva tehnična sredstva in komunikacijske povezave omogočajo preusmeritev klicev v nočnih izmenah na so-
sednje centre za obveščanje. Tako bo zagotovljeno nemoteno aktiviranje pripadnikov reševalnih služb s pozivniki oziroma sirenami javnega alarmiranja in tudi informacij-sko-komunikacijska podpora vodjem intervencij. Z novim načinom dela in zmanjšanim številom zaposlenih pa tudi sledijo cilju, da bi ohranili dosedanjo raven odzivnosti sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja, pri čemer posebej poudarjajo, da uporabniki storitve klica v sili na številko 112, torej vsi občani in občanke, spremembe ne bodo čutili, saj jim bo tako kot zdaj
pravočasno nudena ustrezna pomoč.
Kljub temu pa velja dodati, da vsi centri niso enako obremenjeni, čeprav imajo enako število sistemiziranih delovnih mest. Tako regijska centra za obveščanje Koper in Kranj že dalj časa „umirata" - seveda gre za zagotavljanje izmenskega dela na račun velike obremenjenosti operaterjev. Preraz-porejanje zaposlenih iz ostalih delov ni možno, podjemnih pogodb z operaterji pa po 30. juniju 2012 ni več. Sicer jim že sedaj manjka 9 operaterjev, poleg tega pa se je letos upokojilo še nadaljnjih 11 operaterjev. Prerazporejanje zaposlenih je možno do 70 km od kraja opravljanja sedanjega dela, vendar je pred nami čas dopustov, zato bo pomanjkanje operaterjev še večje. Vsekakor bi lahko že v tem trenutku matematično zaprli dva centra. Takšna oblika izvajanja dela centrov za obveščanje naj bi trajala do 6 mesecev, kljub vsemu pa ohranjajo sedanjo regijsko organiziranost. V vsakem primeru pa se za uporabnike storitev centra 112 ne bo nič spremenilo, saj bodo v nočnih izmenah operaterji iz različnih centrov za obveščanje, ki poznajo tako teren kot tudi enote, izvedli pa bodo tudi vse druge potrebne tehnične rešitve, da bo delo centrov in celotno delovanje sistema nemoteno potekalo.
OM
Ptuj • Folkart v našem mestu
ščine. Najprej so se predstavili otroci, ki plešejo v folklorni skupini KUD-a Lola iz Sarajeva, ki deluje že od leta 1946. Tokrat jih je spremljal tudi ansambel narodnih pesmi, njihov repertoar pa obsega koreografije vseh narodov, ki živijo v Bosni. Mladi plesalci so navdušili tako s svojo glasbo kot energičnim nastopom,
Najmlajši plesalci in pevci
14. otroški Folkart, ki te dni gostuje na mariborskem Lentu, se je ustavil tudi v našem mestu. Svojo bogato kulturno dediščino so skozi ples in glasbo predstavile štiri države. Nič kaj pohvalno pa ni dejstvo, da se tokratnega dogodka v mestu, kjer se tako radi pohvalimo s pomenom ohranjanja kulturne dediščine, ni udeležilo prav veliko odraslih. Tudi politikov in ostalih funkcionarjev kljub čudovitemu programu ni bilo na spregled.
Javni sklad za kulturne dejavnosti Ptuj je letošnje sodelovanje z Mariborom kot partnerskim mestom v Evropski prestolnici kulture izkoristil za to, da je del dogajanja prenesel tudi na Ptuj. Skupine s Festivala Lent so pred več leti že gostovale v našem mestu, zadnje čase pa je bilo zatišje. EPK 2012 pa je Ptuj in Maribor precej tesno povezal. V minoritskem samostanu so tako v petek pripravili zanimiv otroški Folkart. Svoje plese in glasbo so predstavljali otroci iz štirih evropskih držav: Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Madžarske in Litve. Prav vse skupine so izjemno suvereno in zanimivo zaplesale na odru in na ta način pričarale delček
svoje folklorne kulturne dedi- Nastopajoči so pripravili zanimive programe (na posnetku), najštevilčnejša publika pa so bili nastopajoči in malčki iz Vrtca Ptuj.
nič manj zanimivi pa niso bili niti njihovi mali kolegi iz Ukrajine. Ob omenjenih skupinah sta se predstavili še dve: člani folklorne skupine Pipa-cs-Boroka iz Madžarske in ple-sno-pevska skupina iz Litve. Skupina Plymenis iz Litve ima bogato tradicijo, saj deluje že od leta 1986, šteje pa kar 370 članov.
Vsak nastop je bil dobro pripravljen, mladi pa so ponovno dokazali, da cenijo svoje korenine in da radi prispevajo k ohranjanju svoje kulturne dediščine. Prav s tem se ponašamo tudi v našem mestu. Dejstva pa so ponavadi nekoliko drugačna. Kot večina folklornih, pevskih in plesnih revij, je tudi tokratna bila precej slabo obiskana. Večina prisotnih je namreč bila ali nastopajočih ali spremljajočih članov. Če se odraslim ni zdelo vredno nameniti nekaj minut za to, da bi si ogledali izjemno prireditev, pa so številni otroci iz Vrtca Ptuj z zanimanjem spremljali vsak gib nastopajočih in še enkrat dokazali, da odrasli vse prevečkrat eno govorimo in drugo delamo.
Dženana Kmetec
Ptuj • Ob obisku predstavnikov ministrstva za pravosodje in javno upravo
Vzeli malim, da bi razbremenili velike?
V obrtniški organizaciji so prepričani, da bo prenos javnih pooblastil iz obrtne zbornice na državo, le-to drago stal. Sami jih opravljajo kvalitetneje, ceneje in hitreje kot javna uprava, kar so dokazali s svojim dosedanjim delom. Točka Vem je že ena taka stvar, ki državo trenutno ne stane ničesar, saj so jo opremili sami in jo tudi sami izvajajo z lastnimi zaposlenimi in lastno opremo, saj želijo, da člani porabijo čim manj časa za najrazličnejše spremembe pri priglasitvi s. p.-jev, družb, in podobnih birokratskih opravilih.
Zaradi pobiranja članarine se Obrtno-podjetniška zbornica doslej ni mogla prijavljati na javne razpise za izvajanje te storitve za svoje člane, zato jo izvajajo brez stroškov za državo, druge asociacije pa s sredstvi države in tudi manj učinkovito, ugotavljajo. Ker pa bodo morale določene dejavnosti vendarle ostati regulirane ne glede na vse spremembe, ki jih na področju statusne organiziranosti posameznih področij in izvajanja javnih pooblastil načrtuje vlada, bo nekdo kljub temu moral izdajati obrtna oziroma katerakoli druga dovoljenja za opravljanje dejavnosti. So v tem trenutku višji davki na čisti dobiček »malih« tisti vir, iz katerega se bodo napajala plačila za prenešena pooblastila na državo in dodatno zaposlovanje v javni upravi za njihovo izvajanje, se sprašujejo obrtniki, jasnega odgovora pa v tem trenutku še nimajo, a ga bo čas kmalu prinesel. Obrtna zbornica ima razvito programsko opremo, ki jo je razvila in plačala sama ter deluje. Gre za programsko opremo za izdajo licenc za avtoprevoznike, za dovolilnice in drugo, kar sodi med javna pooblastila, kot je ob nedavnem obisku predstavnikov ministrstva za pravosodje in javno upravo na Ptuju med drugim povedal sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Ptuj Boris Repič. Pomislekov glede prenosa javnih
pooblastil iz obrtne zbornice na državo je veliko, zato je potrebna argumentirana razprava, da se bodo stvari uredile tako, da bo z njimi imela država čim manj stroškov in da bo po drugi stvari nova ureditev za obrtnike in podjetnike čim kvalitetnejša. Predvsem pa naj bi šlo za ukrepe rasti, ne pa za hitre in nepremišljene ukrepe, ki k rasti zagotovo ne bodo prispevali. Kar zadeva izvajanje javnih pooblastil, naj bi jih država vzela nazaj le v primeru, če jih bo znala izvajati ceneje, je na Ptuju povedal Gorazd Perenič, predsednik strokovnega sveta za prijazen in učinkovit javni sektor.
S »horuk« ukrepi več škode kot koristi
Podatki, ki jih imajo, kažejo, da naj bi bilo kar nekaj zbornic pri tem zelo razsipniških, pri čemer predsednik strateškega sveta ni imel podatkov o tem, ali med te zbornice sodi tudi Obrtno-podjetniška zbornica Ptuj. Odločili naj bi kazalci uspešnosti in kakovosti na eni strani, na drugi pa je cena, je glede prenosa javnih pooblastil povedal Pe-renič. Pri javnih naročilih, pri katerih bo prav tako prišlo do temeljitih sprememb, kriterij najnižje cene naj ne bi bil več odločilen. Pri odločitvah za spremembe se tako država kot obrtna zbornica srečujeta z enakimi problemi, ker ima-
jo člani na volitvah drugačno mnenje. V obrtni zbornici delate odlično, na referendumu pa ta odličnost ni bila potrjena, je spomnil predsednik strateškega sveta. Slavko Šega, obrtnik avtoprevoznik s skoraj 38-letnimi izkušnjami v dejavnostmi avtoprevozništva, je v svoji razpravi opozoril na dvojnost pri plačevanju članarin: enim jih plačuje država iz proračuna, drugi, kot obrtniki in podjetniki, člani OOZ Slovenije, pa si jih morajo sami plačevati. Če bi tako bilo urejeno tudi za obrtnike in podjetnike, ti na referendumu ne bi nikoli glasovali proti obveznemu članstvu, je prepričan Šega, ki se tudi zavzema za izenačitev s. p.-jev in d. o. o.-jev, saj razlik glede pogojev poslovanja ne bi smelo biti. Zadeve glede davčne napovedi in knjiženja še vedno niso jasne: kako se knjiži za d. o. o. , kako za s. p., kaj je premoženje samostojnega podjetnika in kapital podjetnika, kaj je kapital d. o. o. To so izjemno pomembna vprašanja za razvoj gospodarstva in malega podjetnika. Licence in vse ostalo po besedah Šege predstavljajo za prevoznike velik strošek. Vprašanje je, kdo bo v bodoče to plačeval, zdaj se je to plačevalo iz članarin. Se bodo zaradi tega ponovno zvišali davki, se sprašuje predsednik avtoprevozniške sekcije pri OOZ Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski obrtniki in podjetniki opozarjajo na premišljenost pri sprejemanju ukrepov za gospodarsko rast.
Hud udarec po malih
Država je s svojimi najnovejšimi ukrepi močno udarila po obrtnikih in malih podjetnikih, ker je dodatno zvišala stopnjo davka, je opozoril, in sicer iz 41 odstotkov na 50 odstotkov. Je to olajšava za razvoj gospodarstva? Nekdo, ki ima danes 50 tisoč evrov čistega prihodka, uslužbenec, s. p. ali obrtnik, bo po novem plačal državi 50 odstotkov tega zneska, prej ji je dal 41 odstotkov, to je več kot 20-odstotni dvig. Velike pa je država razbremenila; na eni strani je popustila, na drugi strani pa je male za toliko več obremenila. To ni nobena pomoč malemu gospodarstvu, ni pomoč razvoju regij, ni pomoč ljudem, ker se bo število revnih oziroma število nezaposlenih še povečalo. Število revnih država povečuje tudi z znižanjem plač javnim uslužbencem, osebno nasprotuje takšni odločitvi. Ni dovolj, da so revni že delavci, ker jih obrtniki preslabo plačajo, ker jih ne morejo plačati več, saj so pogoji za poslovanje nevzdržni. Zaradi povišanja davka na dobiček pri malih je pričakovati, da bodo obrtniki posledično odpuščali ljudi, da bodo državi plačevali manj, da bo delodajalcem ostalo več. To ni nobena spodbuda razvoju gospodarstva, dela se ravno obratno. Svojevrstno jemanje bonitet pa je ukinjanje registrov. V tujini veliko dajo na podatek, da je nekdo obrtnik 30 in več let, saj je obrtnik s toliko izkušnjami zaupanja vreden in uspešen subjekt. Stalno spreminjanje evidenc lahko povzroči obrtnikom in podjetnikom velike probleme, kar pa zadeva sam nadzor dejavnosti pa bi morali vedeti, kaj je tisto, kar je prednostno in pomembno za razvoj, odločneje bi se morali spopasti s sivo ekonomijo, ki je za Slovenijo velik problem, ne pa, da je za inšpektorja večji problem zamuda pri prijavi delavca za dva dni kot pa na drugi strani pet delavcev, ki delajo na črno.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Obnova streh v starem jedru
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskem starem mestnem jedru bo letos obnovljenih kar nekaj streh; tako je del te obnove videti iz mestnega vinograda (na fotografiji). Obnavljajo jih tako zasebniki kot javni sektor oziroma MO Ptuj, ki za te namene del sredstev namenja tudi iz posebne proračunske postavke. Letos bo obnovljenih tudi nekaj fasad, a se vse skupaj ne izvaja po pričakovanjih oziroma glede na zaskrbljujoče stanje nekaterih objektov, ki so z denacionalizacijo bili vrnjeni prvotnim lastnikom. Za večino »novih« lastnikov je to premoženje prej breme, zato mu tudi ne namenjajo potrebne pozornosti in skrbi, še manj pa slišijo glas lokalne skupnosti, da naj poskrbijo vsaj za nujna vdrževalna dela. Več pozornosti pa bi mesto skupaj z lastniki moralo posvetiti tudi dvoriščem.
MG
Ptuj • Ljudski vrt vse bolj obiskan
Foto: Črtomir Goznik
Območje Ljudskega vrta je v tem času priljubljena točka sprostitve, sprehodov v naravi. Ob športnih igriščih za velike in male in skejt parku vabi k obisku tudi ribnik s številnimi lokvanji in račkami (na fotografiji). Škoda pa je, da je brez prave vsebine ostal pred 18 leti zgrajen paviljon z velikimi pričakovanji, da se bo tam marsikaj dogajalo v povezavi s kulturo. A se je vse skupaj ustavilo že po končani gradnji. Objekt je mestna oblast prepustila usodi, vandalskemu izživljanju. V teh letih pa se ni našel nihče, ki bi ga popravil in skušal obuditi za prave namene. Usodi je prepuščena tudi trim steza, ki je prav tako obetala veliko, služila pa naj bi prvestveno ljudem za rekreacijsko vadbo in gibanje v naravi. Potem ko je bila pred leti že obnovljena, je vse več tistih, ki izkazujejo potrebo po ponovni prenovi, problem pa je denar, ki ga ni. Bo tudi v tem primeru treba pozvati k prostovoljni akciji kot že v številnih drugih primerih, se sprašujejo občani ČS Ljudski vrt in vsi tisti, ki se sramujejo stanja tudi na tem športnorekreativnem objektu MO Ptuj?
MG
Gorišnica • 60 let Društva upokojencev
Društvo upokojencev iz Gorišnice, ki ga vodi Vili Horvat, letos obeležuje 60 let uradnega delovanja.
V okviru prireditev ob jubileju so zadnji junijski teden namenili predstavitvi ljubiteljskih dejavnosti njihovih aktivnih članov. Tako je bila skozi ves teden na ogled razstava različnih ročnih del, ki so jo uradno odprli že prejšnjo soboto, torek so namenili ljubiteljskemu kolesarjenju po vaseh občine, v sredo so se s svojim znanjem postavili člani šahovske sekcije, v četrtek pa še odlični kegljači kegljaške sekcije. Večina aktivnosti, vključno z razstavo ročnih del, se je odvijala v prostorih tamkajšnjega gasilskega društva oziroma na dvorišču doma. Pisan teden prireditev pa so zaključili v petek popoldne s srečanjem članov sekcije za ohranjanje kulturne dediščine na Dominkovi domačiji, s katero sicer upravljajo prav aktivni gorišniški upokojenci.
SM
Od tod in tam
Prlekija • Jubilej Doma Lukavci
Pred šestdesetimi leti so v Lukavcih (občina Križevci pri Ljutomeru) ustanovili Dom onemoglih, ki je takrat z desetimi zaposlenimi oskrboval 45 stanovalcev. Danes se uvršča na drugo mesto po velikosti tovrstnih ustanov v Sloveniji, kjer 200 zaposlenih izvaja storitve za 309 oskrbovancev. Leta 1993 je na podlagi zakonodaje nov ustanovitelj zavoda postala Republika Slovenije (prej občina Ljutomer), pred sedanjo direktorico Stanko Vozlič pa so dom vodili Marija Levar, Jože Otoničar, Jože Fošnar, Justina Zenkovič in Vojko Pir-her. V primarni stavbi Doma onemoglih Lukavci je svoj nov bivalni prostor dobilo 50 oskrbovancev, 206stanovalcev je v stavbah, zgrajenih v letih 1977 in 1980, preostali pa prebivajo v štirih dislociranih enotah.. Praznovanja v Lukavcih sta se med drugim udeležila tudi Ivan Krajnc, predsednik skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, in Milena Končina, vodja službe za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva na Ministrstvu RS za delo, družino in socialne zadeve.
NŠ
Podlehnik • 55 let zakoncev ŽURAN
Na lepo majsko nedeljo je bilo v farni cerkvi pri sv. Trojici srečanje zakoncev jubilantov. Med njimi sta bila tudi zakonca Gizela in Franc Žuran, ki sta letos praznovala 55 let zakona. Mašo je daroval pater Martin Gašpa-rič, ki je blagoslovil njuno nadaljnjo pot. Gizela je bila rojena 31. marca 1931 v Zg. Gruškovju. Po poroki leta 1957 je gospodinjila in trdo delala na haloški kmetiji v Gruškovju, kjer se vso delo opravlja ročno. Rada kuha, peče jabolčni in sirov zavitek. Ima štiri vrtove in jih pridno obdeluje. Franc je bil rojen 21. julija 1933 v Veliki Varnici. Najprej se je zaposlili na Vojni pošti, nato pa v celjski Cinkarni do upokojitve. Pri njih je bila včasih kovačija, zato zna Franc odlično klepati kose. V zakonu so se jima rodili trije otroci: sinova Andrej in Jože ter hči Slavica. Sedaj pa ju že razveseljujejo trije vnuki Andrej, Dejan in Silvo ter tri vnukinje Petra, Martina in Barbara. Še vedno delata na kmetiji, obdelujeta vinograd, kar jima je v veliko veselje, imata tudi krušno peč, ki jo še vedno uporabljata za peko. Franc rad zapoje, tudi ob jubileju je zapel z ostalimi zakonci in p. Martinom ter p. Benjaminom,
Zdenka Golub
Lahonščak • Goba na gobi
Foto: Viki Ivanuša
Janko in Jožica Rajh iz Lahonščaka sta pretekli teden na poti proti Ormožu našla zanimivo gobo, nedaleč od mesta, kjer sta nekoč že našla gobo. Ker je bila goba nekoliko bolj svetle barve, sta bila sprva nezaupljiva, ali je sploh prava. Kmalu sta se prepričala, da je pravi jurček, ki ima krasno aromo. A šele ko sta si jurčka ogledala od blizu, sta zagledala, da na klobuku raste še ena majhna goba. Kaj takšnega nista videla še nikoli, zato sta sklenila, da goba mora v časopis, da jo bodo lahko videli še drugi. Zelo sta srečna in vesela, da jima je uspelo najti kaj takega. Janko pravi, da so gobe sicer že začele rasti, a jih ni kaj dosti, saj je premalo vlage. Ljudje pa si tudi vedno manj upajo v gozd, saj jih je strah klopov. Ne glede na to, kako nenavadna je goba, bo vseeno končala na krožniku. Jožica gre večkrat v gozd in nabira marele, medvedje šape in črne trobente.
Viki Ivanuša
Večnamenska dvorana je bila zaradi poplave in sanacije več mesecev neuporabna, zato so učenci ostali brez športne vzgoje.
Podlehnik • Po sledeh anonimnega pisma
O poškodovani dvorani in odstopu nadzornega odbora
Čeprav se v podlehniški lokalni politiki in življenju zadnja leta ne dogajajo kakšne posebne afere (vsaj ne takšne kot do leta 2006), pa to ne pomeni, da so prav vsi z vsem zadovoljni. Očitno ne, kot je pokazalo zadnje anonimno pisanje, je pa škoda, da si nezadovoljni anonimneži ne upajo povedati svojega imena.
Neznani Podlehničan je namreč sporočil, da je bila nova večnamenska dvorana ob šoli, ki je dodobra obremenila občinski proračun (graditi jo je dal prejšnji, zdaj že pokojni župan), zaradi zalitja parketa zaprta skoraj pol leta in da učenci v tem obdobju sploh niso mogli izvajati ur telesne vzgoje, pri tem pa se sprašuje, kako so potem sploh lahko bili ocenjeni pri tem predmetu. Druga zadeva, ki moti neznanega pisca (ali pisce), je gradnjavrtca, ki naj bi bil tudi podobna „norija od spomenika" kot dvorana. In za konec je v pismu še zapisano, da naj bi bila občina brez nadzornega odbora, ker so menda vsi trije člani predčasno odstopili. Pismo se končuje z besedami: Je sedaj nadzornik sam sebi župan Marko Maučič s svojimi podrepniki ali kako? Šest let niso videli kraj, čeprav so vse imeli pred svojim nosom. Sedaj je za vse kraje kriv računovodja z nekimi smešno nizkimi zneski. Malo morgen! Kje so veliki denarji, zaradi katerih so bili nekoč vsak dan v medijih, ptujski tožilci in sodišče pa so vse pospravili pod preprogo! V Pod-lehniku zelo smrdi, čeprav prav zdaj polagajo kanalizacijo. Nova smrdeča poplava na vidiku?!"
Kje so „veliki denarji", ki so iz občinskega proračuna odplavali pred več leti, je danes brez smisla raziskovati, prav tako pa tudi tožbe in pritožbe, ki so se v preteklosti nanašale na pokojnega župana. To je medna jasno tudi piscem ali piscu anonimnega pisma.
Dvorano je sanirala zavarovalnica
Ali so resnične navedbe o zaprti dvorani, nadzornem odboru in ali bo novi vrtec res neizkoriščen spomenik občine, pa smo preverili kar na sedežu občine in pri županu Maučiču. Ta poškodbe dvorane in posledično njenega zaprtja do sanacije sploh ni zanikal, je pa povedal, da novinarske konference zaradi tega res niso sklicevali: „To večnamensko dvorano sem kot župan „podedoval" in menda je zdaj ne bom šel podirat. Da pa se je občina zaradi nje krepko zadolžila, je res, še nekaj časa bomo odplačevali ta kredit. Vendar pa je bila to odločitev takratnega občinskega sveta s takratnim županom in jaz za postavitev objekta ter njegovo plačevanje ne morem odgovarjati. Res pa je, da je lani tik pred novim letom prišlo do za-litja praktično celotne dvorane zaradi počenega ventila v pod-postaji kurilnice. Ker sem zahteval, da je dvorana zavarovana,
je pretežni strošek sanacije dvorane prevzela Zavarovalnica Triglav, ki je sama tudi prevzela izvedbo popravil. Sanacija je res trajala nekaj mesecev, saj je zavarovalnica najprej zahtevala popolno izsuševanje tal, kar je trajalo dolgo. Šele potem je sledila položitev novega parketa. Celotno popravilo je zahtevalo slabih 70.000 evrov, občina pa je morala od tega zneska plačati 20.000 evrov, ker je zavarovalnica pač priznala vrednost starega, že rabljenega parketa, polagal pa se je seveda novi. In to razliko v ceni smo pač morali poravnati. Res je, da učenci v tem času niso mogli izvajati telovadbe, vsaj dokler se ni oto-plilo, saj rezervne telovadnice nimamo ... Sem pa prepričan, da to ni prav nič vplivalo na končno oceno pri predmetu telesne vzgoje."
Nova sestava NO od novega leta
Glede odstopa nadzornega odbora (NO) pa je Maučič povedal: „Sploh ni res, da nimamo nadzornega odbora ali da bi bili kdaj brez njega, celo predstavil sem nove članice na zboru krajanov pred kratkim! Če bi bil pisec ali pisci anonim-ke tam, bi to vedeli. Je pa res, da je prejšnji NO svoj odstop napovedal že lani, deloma z obrazložitvijo, da zaradi osebnih razlogov, ena članica pa je kot razlog navedla, da odstopa, ker ne more delati z občinsko upravo in našim bivšim računovodjem. Ob napovedi odstopa smo se dogovorili, da nadzorni odbor ostaja, dokler ne razrešimo težav z računovodjem in pri tem je tudi ostalo. Sam sem
namreč že sumil, da nekaj ni v redu, vendar sem potreboval še dokaze, kaj se dogaja. V tem kontekstu je seveda bil tudi razumljiv očitek oz. razlog zahteve za odstop te članice, češ da ne dobiva vseh potrebnih dokumentov in informacij, ki jih je pripravljal računovodja. Moj del krivde je v tem, da sem bil takrat premalo pozoren in strog, potem smo pa bili tako in tako nekaj časa brez računovodje, tako da je bilo delo NO res oteženo. Kakorkoli, stara sestava NO je ostala do konca leta, ko smo imeli že znano sestavo novega NO: predsednica je Eva Pipan, članici pa Zlatka Repič in Nina Lozinšek."
Je pričakovati še več anonimk ob zaposlovanju v vrtec?
Glede vrtca, ki je po zapisu anonimke „norija" in še en občinski spomenik, pa je Maučič le skomignil z rameni: „Tega pa s čisto človeškega vidika niti ne mislim komentirati, ker ni vredno ... Potreben je ne le zaradi staršev in otrok, ampak tudi, če hočemo ustaviti ali vsaj ublažiti demografsko upadanje v občini. Glede financ pa: praktično ves denar za vrtec smo pridobili iz razpisov, občina je oz. bo plačala le vrednost DDV. To je najcenejša varianta. Vrtec bo občino stal praktično manj kot vežica na Gorci. Mislim, da v nobenem pogledu ni najmanjše primerjave vrtca z dvorano, vsaj za normalno razmišljujoče ljudi ne."
Ob koncu pa je Marko Mau-čič še cinično pripomnil: „Če
za takšne zadeve prihajajo ano-nimke, potem se je za bati, kakšne in koliko jih bo prihajalo v prihodnjih tednih, ko bo zunaj razpis za nove zaposlitve v vrtcu. In ko, oziroma če se bo začelo združevanje oddelkov v šoli ter morebitno posledično odpuščanje zaposlenih ... "
Novi vrtec naj bi namreč odprl svoja vrata v začetku septembra, glede na število dejansko vpisanih otrok (po evidenčnem vpisu jih je 30, torej za tri oddelke) pa bodo objavili javni razpis za vzgojiteljice in pomočnice ter za enega kuharja. Kot je župan napovedal že pred mesecem dni, prosilcev za zaposlitev ne bodo izbirali ne na občini in ne v šoli, pač pa bo to opravilo posebno podjetje: „Ne želim namreč, da bi se potem komurkoli očitalo, da se je zaposlovalo po kakšnih vezah in poznanstvih."
SM
Župan Marko Maučič: „Res je, da zaradi poplave v dvorani nismo sklicevali posebne tiskovne konference ... Sicer pa me lahko vsak vpraša, kar želi, ker ni nobenega razloga, da bi karkoli skrivali."
Foto: NS
Foto: ZG
Miklavž pri Ormožu • Praznovanje 48. krajevnega praznika
Zlato priznanje Cirilu Vnuku
V krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu so ves mesec junij počasi praznovali svoj že 48. krajevni praznik. Vrstile so se športne in rekreativne prireditve, pripravili so kulinarično razstavo in razstavo PGD Miklavž pri Ormožu, gasilsko vajo PGD Hermanci, vaške igre ter tekmovanje koscev. Vrhunec praznovanja pa je bila svečanost s podelitvijo priznanj in kresovanje. Organizatorji so bili še posebej veseli dobrega obiska prireditev.
Zlato plaketo KS Miklavž pri Ormožu za leto 2012 je prejel Ciril Vnuk, ki je vso svojo službeno pot poučeval slovenski jezik na domači osnovni šoli. Poleg skrbi za mladi rod in lep slovenski jezik pa je bil Ciril Vnuk tudi glavni nosilec številnih prireditev in proslav v kraju. Kot režiser je postavil na oder različna dramska dela, pogosto pa je kot povezovalec vodil prireditve za različna društva in priložnosti. Z vsem tem je kraju vtisnil neizbrisen pečat, svojemu bogatemu delu pa je dal piko na i z izdajo Pr-leškega slovarja. Ciril Vnuk pa se ni omejeval le na kulturno udejstvovanje, znan je tudi po skrbi za vsakodnevno rekreacijo, s katero je navdušil tudi marsikaterega sokrajana. Z delom in nasvetom se je angažiral tudi pri vseh akcijah za napredek kraja.
Srebrno plaketo so podelili PGD Miklavž pri Ormožu, ki je lani praznovalo 90-letni-
Koscev pri Miklavžu ne manjka.
Foto: Dejan Germin
co delovanja in je svoj jubilej obeležilo tudi z nabavo novega avtomobila. V preteklih letih so gasilci zelo lepo obnovili gasilski dom in v njem uredili tudi gasilski muzej. PGD Miklavž pri Ormožu je bilo dolga
leta gibalo družabnega, kulturnega in tudi športnega dogajanja v vasi. Poleg svoje humane osnovne dejavnosti so tudi uspešno povezovali krajane in podpirali vse akcije za napredek kraja. Predsednik društva
Slovenija • Tudi lani pozitiven prirast prebivalstva
Rojeva se več dečkov, umira več žensk
Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bil v letu 2011 že šesto leto zapored zabeležen pozitiven prirast prebivalstva, kar pomeni, da je se je rodilo več otrok, kot je bilo umrlih. Tako se je lani rodilo 21.947 otrok, umrlo pa je 18.699 ljudi.
Med novorojenčki je bilo 11.248 dečkov in 10.699 deklic, matere pa so bile ob rojstvu otroka v povprečju stare 30,4 leta. Tiste, ki so lani rodile prvič, pa so bile v povprečju stare 28,8 let. Najbolj rodna skupina v letu 2011 so bile ženske v starosti 25-29 let (111 otrok na 1000 žensk), sledile pa so ženske v starosti 30-34 let (107 otrok na 1000 žensk). Za skoraj polovico žensk (48,5 %), ki so rodile v letu 2011, je bil to prvi porod. Skoraj vsak tretji v letu 2011 rojeni otrok je bil drugorojenec (37,9 %), vsak deseti pa tretjerojenec (10,1 %). Takšno razmerje velja bolj ali manj tudi za zadnjih deset let,
sredi petdesetih let prejšnjega stoletja pa je bila dobra tretjina otrok prvorojencev, skoraj petina mater pa je rodila četrtega ali otroka višjega reda. V letu 2011 je bilo takih mater 773, štiri od teh pa so rodile desetega ali celo otroka višjega reda.
V letu 2011 je bila več kot polovica otrok (12.463), tokrat že peto leto zapored in največ doslej, rojena neporočenim materam. Med prvorojenci, rojenimi v letu 2011, sta bili neporočenim materam rojeni dve tretjini (67,3 %) teh otrok.
Tudi v letu 2011 je tako kot leto prej največ dečkov, rojenih v Sloveniji, dobilo ime Luka, naj-
V Sloveniji je naravni prirast prebivalstva (več rojenih kot umrlih) že šest let pozitiven: med rojenimi je bilo lani več dečkov kot deklic, med umrlimi pa je bilo lani več žensk kot moških (fotografija je simbolična).
več deklic pa ime Eva. Nobeno drugo ime ni bilo izbrano več kot 300-krat. Luka je najbolj priljubljeno deško ime že trinajsto leto, prvič se je uvrstilo na najvišje mesto leta 1999; ime Eva pa se že od leta 2004 uvršča ali na drugo ali na tretje mesto. 709 otrok je dobilo dvojno ime. 9 dečkov so starši poimenovali Žan Luka in prav toliko deklic je dobilo ime Ana Marija. Ime Ana se sploh največkrat pojavi v kombinaciji z drugimi imeni. Med 20 najbolj priljubljenimi imeni v letu 2011 je v primerjavi z desetletjem poprej najvišje poskočilo ime Lan med fantovskimi imeni, med dekliškimi imeni pa ime Zoja.
Kot že zapisano, pa je lani umrlo 18.699 prebivalcev, kar je za 90 več kot leto poprej. Med umrlimi je bilo že tretje leto zapored več žensk kot moških. Običajno umre največ prebivalcev v zimskih mesecih, najmanj pa v poletnih. V letu 2011 je največ prebivalcev umrlo januarja (1.784), najmanj pa junija (1.413). Med umrlimi so žal tudi otroci. Lani je tako umrlo 64 otrok, starih do enega leta (41 dečkov in 23 deklic); več kot tretjina jih je umrla nekaj ur po porodu.
Sicer pa so bili lani umrli prebivalci v povprečju stari 75,5 let. Povprečna starost umrle ženske se je v letu 2011 približala 80. letu starosti (79,7 leta), moški pa so bili ob smrti v povprečju stari 71,2 leta.
SM
je Boštjan Kosajnč, poveljnik pa Mirko Fekonja.
Bronasto plaketo je prejel Mirko Fekonja iz Vinskega Vrha, v največji meri za svoj prispevek na področju gasilstva. Nepogrešljiv je bil pri nabavi obeh gasilskih vozil, največje zasluge pa ima gotovo za nastanek gasilskega muzeja pri Miklavžu. Zelo aktiven je tudi na kulturnem področju, predvsem kot ljubiteljski igralec. Angažiral se je tudi na športnem področju, predvsem pri postavitvi reflektorjev je vložil veliko ur lastnega dela, pridobival pa je tudi sponzorje. Mirko Fekonja je poleg tega aktiven član Rdečega križa.
Posebno priznanje pa so prejeli Alojz Trstenjak, Stanko Tušek ml., Janja Kocjan in Marija Habjanič.
Načrtujejo ureditev čistilne naprave
Kot je povedal predsednik KS Emil Trstenjak se v centru kraja že več let ukvarjajo
s prenovo doma kulture. V letošnjem letu so zaključili urejanje prireditvenega prostora, obnovili pa so tudi vhod, avlo in stopnišče, kuhinjo ter sanitarije. Tudi na področju cest so letos napredovali, saj že zaključujejo 1450 metrov dolg odsek na Krčinah. Druga večja investicija pa je povezovalna pot v Vuzmetincih in Hermancih v dolžini 1700 metrov.
Kmalu se bo pričelo urejati tudi športno igrišče. Komunalno podjetje bo začelo z deli takoj, ko se konča liga in nogometna šola. Zgradili bodo 250 metrov dolgo atletsko stezo, ki bo imela v dolžini 60 metrov šest stez, nato pa se bo zožila na tri. Urejen bo tudi prostor za skok v daljino in igrišče za tenis. Radi bi naredili tudi priključek za vodo, slačilnice pa bodo morale počakati na lepše čase. Predsednik Trstenjak je povedal, da so precej razočarani nad odzivom Fundacije za šport, ki jim je za projekt, vreden
330.000 namenila, le 15.000 evrov. Zato so ga nekoliko prilagodili in uspeli doseči, da se bo projekt financiral iz občinskega proračuna. Krajani Miklavža pri Ormožu se veliko ukvarjajo s športom, s tekom in nordijsko hojo, nogometom, rokometom, ob petkih pa je tudi organizirana rekreacija. Starejši so se začeli vključevati v igranje odbojke na mivki, za najmlajše pa so naredili igrala, ki jim jih je sponzoriralo podjetje Roto. Večino stvari so naredili v organizaciji športnega društva kar krajani sami.
V	prihodnosti si želijo še dokončati kulturni dom, kjer je treba prenoviti še zaodrje, oplesk in opremo. Z župnijo se dogovarjajo tudi o rešitvi za „faroške štale", ki so v samem centru kraja in s svojim izgledom res niso nikomur v ponos. Iščejo možnosti za adaptacijo in vsebino, ki bi jo lahko dali temu prostoru. Razmišljajo o vinogradniškem muzeju in o možni razširiti gasilskega muzeja.
Miklavž pri Ormožu je edina KS v občini Ormož, ki še nima čistilne naprave. Trenutno so v fazi priprave projektne dokumentacije, opravili pa so tudi prve sestanke s krajani. Krajani so zainteresirani za čistilno napravo, največ pa pove odziv na javno razpravo, saj se je od 44 povabljenih odzvalo kar 36 krajanov. Čistilna naprava naj bi bila velikosti 250 enot in locirana na jugu Miklavža. Prihodnje leto načrtujejo, da bi se na njo priključil center Miklavža, ostale vasi pa kasneje, saj je KS Miklavž zelo gričevnata in bo verjetno treba narediti več naprav.
V	kraju je zelo živahno društveno življenje, saj aktivno deluje 12 društev, ki so za letošnje leto napovedala 48 prireditev. V krajevni skupnosti je tudi precej mladih, ki se vključujejo v družabno in društveno življenje ter prevzemajo delo in funkcije od starejših. V delo KS vključujejo že mlade iz osnovne šole, ki jim tako želijo pokazati, da jih okolje potrebuje.
Viki Ivanuša
Na osrednji prireditvi so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim občanom in organizacijam.
Foto: SM
Foto: Host
Ptuj • Akreditacija oddelka za laboratorijsko diagnostiko ptujske bolnišnice
Rezultati, ki so sledljivi in veljajo po vsem svetu
Oddelek za laboratorijsko diagnostiko ptujske bolnišnice si je kot prvi laboratorij v Sloveniji pridobil mednarodno akreditacijo, mednarodni standard, namenjen medicinskim laboratorijem. Gre za standard kakovosti ISO 15189, ki je bil nazadnje revidiran in objavljen leta 2007. Zahteve tega standarda so izjemno visoke, potreben je velik trud, da ga pridobiš, ko ga enkrat imaš, pa so rezultati tvojega dela - izvidi - veljavni po vsem svetu.
Gre za mednarodni standard, ki ga izvajajo akreditacij-ske hiše, ki naj bi bile domače, če jih v matični državi ni, pa se je mogoče poslužiti tujih akre-ditacijskih hiš, kar so storili tudi v oddelku za laboratorijsko diagnostiko ptujske bolnišnice. Izbrali so akreditacijsko hišo na Hrvaškem, kjer jim tudi ni bilo treba vsega prevajati v angleščino. Ta jim je šla zelo na roko, da so lahko vso potrebno dokumentacijo glede na zahteve standarda predložili v slovenskem jeziku. Na ta svoj dosežek so zaposleni v tem oddelku ptujske bolnišnice izjemno ponosni, prav tako v celi bolnišnici, je med drugim povedala njegova predstojnica Mojca Završnik, univ. dipl. biologinja, spec. medicinske biokemije. Ni vse v klinikah, marsikaj se da narediti tudi v splošnih bolnišnicah, ki so sicer manjše, a bolj prijazne do bolnikov, ki niso številke, ampak jih medicinsko osebje pozna tudi po imenu.
Priprave na akreditacijo so potekale skoraj pet let, najprej pa je bilo treba izobraziti ves kader, kar so tudi storili. Cer-tifikacija laboratorija oz. pridobitev standarda ISO 9001:2008 je bila osnova, na kateri so gradili mednarodno akreditacijo, saj je najprej treba vzpostaviti nadzor nad kvaliteto opravljenega dela. Direktna pot na akreditacijo je nemogoča zaradi njenih visokih zahtev. Prizadevanja laboratorija na tej poti je podprlo tudi vodstvo bolnišnice, takratno in sedanje, saj je akreditacija povezana tudi
Foto: Črtomir Goznik
Kolektiv oddelka za laboratorijsko diagnostiko ptujske bolnišnice
z visokimi finančnimi sredstvi. Po pridobitvi certifikata ISO 9001:2008 so se podali na pot pridobivanja mednarodne akreditacije, ki je bila po besedah predstojnice Mojce Zavr-šnik trnova.
Orali so ledino, ker tega mednarodnega standarda v Sloveniji ni, oddelek za laboratorijsko diagnostiko ptujske bolnišnice se je prvi podal na to pot. Morali so pridobiti vsa dovoljenja ministrstva za zdravje, več kot eno leto so potekali samo pogovori, da so lahko oddali prijavo za akredi-tacijo. Sledila je priprava potrebnih dokumentov, nato pa sama presoja, ki je v oddelku za laboratorijsko diagnostiko ptujske bolnišnice potekala 6. in 7. decembra 2011. Na datum
presoje, ki so jo opravili trije presojevalci, eden za strokovni del, dva za splošni del, so čakali kar nekaj časa. V strokovnem delu so presojali čisto vsak korak njihovega dela, od sprejema bolnika, njegove obravnave, odvzema materiala, obdelave materiala in vse druge postopke na poti do analize, pri čemer so morali dokazati, da so vse metode, ki jih uporabljajo pri obdelavi biološkega materiala resnično takšne, kot morajo biti. Pomemben korak presoje je bila tudi izdaja izvida: kdo pregleda rezultate njihovega dela, na kakšne način so pregledani, na kolikih ravneh je varovalo, da ne bi prišlo do napak, saj gre za paciente, in če je karkoli narobe, je lahko ogroženo tudi življenje. Da-
nes medicina brez laboratorija praktično ne obstaja, zdravniki pritiskajo, želijo imeti izvide čim prej, z največjo možno kakovostjo, ki je sploh mogoča. Zelo pomemben dejavnik pa je tudi način oskrbe s potrebnim materialom, ki ga uporabljajo za analize oziroma poti, kako do njega pridejo, pri čemer je pomembna tudi sama izbira dobavitelja oziroma razlogi zanjo, ki morajo izpolnjevati vse zahteve, ki jih postavlja sam laboratorij, ker jih sicer ne morejo uporabljati. Podobno je tudi pri hladilnikih, centrifugah. Ko presojevalci izdajo akreditacij-ski list, akreditacijske znake, ki jih lahko uporabljaš pri svojih izdelkih (izvidih), pomeni, da delaš kakovostno in da je rezultat tvojega dela sledljiv v
vsakem trenutku ter da tvoji izvidi veljajo povsod po svetu, kamorkoli gre pacient oziroma bolnik in tudi vzdržijo sodno obravnavo, še pojasnjuje Mojca Završnik pomen akreditaci-je bolnišničnega laboratorija, ki orje ledino na tem področju v Sloveniji. Pot ni bila lahka, a je bila vredna vsega truda, ki so ga vložili za pridobitev mednarodnega certifikata. Odločitev, da stopijo na to pot skupaj z novim kolektivom, je bila toliko lažja, ker ji je bila kakovost blizu že od doma. Mojčin oče je namreč utemeljitelj kakovosti v slovenskem zdravstvu. Ob nastopu predstojništva v ptujski bolnišnici si je zadala cilj, da z laboratorijem naredijo še kakšen korak več na poti v odličnost, da bi bolnikom s
tega območja nudili najboljše, kar sploh obstaja. Ptujski laboratorij je bil vedno znan kot zelo dober laboratorij. Približno je vedela, kaj je mednarodna akreditacija, ampak šele, ko se spustiš v vse to, ti postane jasno, kaj vse je potrebno za to, da pridobiš mednarodno akreditacijo. Zato je bilo treba ob rednem delu opraviti še veliko prostovoljnih ur, ne samo predstojnice, temveč tudi njene namestnice Danice Makovec, pomagala pa jim je tudi zunanja strokovnjakinja za meroslovje dr. Tadeja Primožič Merkač. Zagotovo pa ne bi uspeli, če ne bi bilo izjemne ekipe sodelavcev. Vsak, ki se spozna na laboratorijsko diagnostiko, ve, kaj pomeni mednarodna akreditacija.
V zadnjem času se veliko govori tudi o akreditaciji bolnišnic, ki ptujsko bolnišnico kot celoto še čaka, ki pa je nekaj povsem drugega, kot je akreditacija laboratorija, ki poteka preko akreditacijskih hiš. Pridobitev mednarodnega certifikata je velika obveznost za prihodnost, saj je vsaka nova presoja težja od prve. Medpre-soje so letne, po petih letih od pridobitve mednarodnega certifikata pa jih čaka recertifika-cijska presoja. Vsako leto znova se bodo morali dokazovati, kaj so naredili novega na izboljšanju kakovosti, kakšna so vlaganja v izboljšave. Zabeležene morajo biti tudi vse napake, na kakšen način so bile odpravljene, da jih v bodoče več ne bo in podobno.
MG
Hajdina • Z12. seje sveta občine
Nic vec pavšalnih plačil komunalnega prispevka
Hajdinski svetniki so razpravo o 12 rednih točkah dnevnega reda 12. seje sveta občine končali v rekordnih 16 minutah, seja pa je sicer trajala še 15 minut dlje zaradi aktualnih informacij. Bolj ali manj so vse točke sprejeli brez pripomb oziroma brez konkretnih razprav. Seje se je udeležilo vseh 14 svetnic in svetnikov, sodeloval pa je tudi predsednik nadzornega odbora dr. Marjan Leber.
Pri Odloku o javnem redu in miru v občini Hajdina so v poglavju Varstvo javnega reda in miru v točki, ki govori o prepovedi uživanja alokoholnih pijač v parkih, na zelenicah, na otroških ali športnih igriščih, pred prodajalnami, na ulici in na drugih javnih površinah ter izven prostorov, ki so določeni za točenje, dodali, da pa ta prepoved ne velja ob vaških in občinskih prireditvah. Na 12. seji so hajdinski svetniki tudi razveljavili sklep o olajšavah za plačilo komunalnega prispevka, ki je bil sprejet 20. junija lani in se je nanašal na plačilo komunalnega prispevka za obstoječe objekte na območju občine Hajdina. Odmerjen je bil v pavšalnih zneskih od 900
do 1250 evrov v odvisnosti od namembnosti objekta. Zakon o prostorskem načrtovanju, ki ureja področje opremljanja zemljišč za odmero komunalnega prispevka namreč pavšalnih zneskov za odmero komunalnega prispevka ne predvideva. Zakon določa, da se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opreme-ljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Tudi načrt, ki sicer določa oprostitve plačila komunalnega prispevka, ne predvideva olajšav ali
delnih oprostitev na način pavšalne odmere komunalnega prispevka, zato je bilo glede na mnenje ministrstva za okolje in prostor treba to nezakoni-
tost odpraviti. Hajdinski svetniki so na junijski seji sprejeli tudi pravilnik o dodeljevanju enkratnih denarnih socialnih pomoči iz proračunskih
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svetniki so bili na junijski seji zelo ekspeditivni.
sredstev občine Hajdina. Za te namene naj bi letos porabili nekaj manj kot pet tisoč evrov. Potrdili so tudi oceno izvajanja občinskega programa varnosti v občini za leto 2011 in sprejeli pozitivno mnenje za kandidata za ravnatelja glasbene šole Ka-rola Pahorja Ptuj. V zakonitem roku je prijavo oddal le Štefan Petek, akademski glasbenik in profesor klarineta, ki se mu 26. oktobra letos izteče zdajšnji petletni mandat in izpolnjuje vse z razpisom zahtevane pogoje za ponovno imenovanje ravnatelja glasbene šole.
Svetnik DeSUS-a Anton Cestnik je tudi na junijski seji razpravljal o delu nadzornega odbora, ki naj bi po njegovi oceni v letu in pol novega mandata
naredil malo oziroma premalo. Še naprej pa bo vztrajal, da se svet občine seznani s poročilom o delu za leto 2011, kar pa se še ni zgodilo, ker kot je poudaril, mora nadzorni odbor do konca januarja poročati o delu za preteklo leto. Kot je povedal predsednik NO Marjan Leber tudi za prejšnji mandat še ni bilo izdelano oziroma predstavljeno zaključno poročilo. Plan dela so potrdili, junija so bila tudi potrjena sredstva za njihovo delo, »zamujeno« pa bodo nadoknadili. Hajdinski župan Stanislav Glažar je tudi tokrat ponovil, da občinski svet ni tisti, ki nadzira delo nadzornega odbora, poročilo pa je v pripravi.
MG
Ormož • Ob koncu šolskega leta
Veliko priložnosti za doseganje uspeha
Učenci v Osnovni šoli Ormož so imeli širok izbor dejavnosti in vsebin, ki so jim lahko služile kot izziv za bogato ustvarjalno delo skozi minulo šolsko leto. To je bila priložnost za potrjevanje sebe in preko sebe tudi šole. Veliko učencev je to priložnost tudi uresničilo na področju znanj, dejavnosti raziskovanja in drugih ustvarjalnih aktivnosti.
Foto: arhiv šole
Športniki so imeli letos uspešno bero različnih dosežkov. Najvišje so posegli strelci, ki so postali državni prvaki.
Ravnatelj dr. Bojan Burgar vidi te dosežke kot novo spodbudo za v prihodnje, za odgovoren pristop k delu na eni strani in po drugi strani kot dokaz, da se le z voljo in vztrajnim delom učenci lahko potrjujejo v širšem močno konkurenčnem okolju. „Dokazujete, da to zmorete. Zato morate vi in še številni vaši sošolci najprej sprejeti pravilne odločitve o vašem izboru dejavnosti v okviru interesov in zmožnosti, nato pa vztrajati in vztrajati z odgovornim in pravilno naravnanim delom skozi vse šolsko leto ali kar skozi šolska leta," je ob zaključku šolskega leta ravnatelj dejal učencem.
Pa se sprehodimo skozi šolsko leto in dosežke šole. Od skupno 382 učencev je priznanje za osvojeno bralno značko prejelo kar 163 učencev. Zaključna prireditev je bila aprila v domu kulture in se je navezovala na mednarodni dan mladinske književnosti. Učenci so pod vodstvom mentoric sami pripravili krajši kulturni program, nekaj zanimivih misli o branju in knjigah pa je povedala knjižničarka iz Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Nina Šulek. Učenci „značkarji" so dobili priponke Knjižni molj in so si ogledali film Najden-ček. Posebno priznanje pa so si zaslužili zlati značkarji - učenci, ki so uspešno tekmovali vsa osnovnošolska leta. To so bili Maruša Zlatnik, Špela Čučko, Gašper Horvat, Dominik Za-dravec, Klemen Štuhec, Dejan Kociper, Anja Govedič, Miha
Kolmančič, Timotej Novak, Vid Moravec in Diana Ozmec.
V	letošnjem šolskem letu je OŠ Ormož drugič sodelovala na tekmovanju v znanju angleškega jezika za učence osmega razreda osnovnih šol. Najbolje se je odrezala Zala Ledinšek, ki se je uvrstila na državno tekmovanje in z 91 % osvojila zlato priznanje pod mentorstvom Mojce Bauman Kralj. Učenci so za bralno značko brali tudi v španskem jeziku.
V	tekmovanju iz slovenskega jezika so se veselili uspeha Ta-mare Bujan in Janje Zadravec, ki sta ob mentorstvu mag. Irene Kandrič Koval osvojili zlati Cankarjevi priznanji.
Učenci so se udeležili tudi tekmovanja v animiranem fil-
mu, na katerem so odlične rezultate na državnem tekmovanju dosegli Tina Rizman Herga, ki je osvojila 1. mesto v II. kategoriji, v III. kategoriji pa sta bila najboljša v državi Klemen Štuhec in Miha Kolmančič, Jan Vočanec pa je bil drugi. Mentorica uspešnih tekmovalcev je bila Nataša Rizman Herga.
Na natečaju Evropa v šoli so učenci prav tako dosegli lepe uspehe, saj sta Eva Šantič Zadravec in Tina Rizman Her-ga dosegli 2. mesto v državi za projektno nalogo, ki sta jo spisali pod mentorstvom Bri-gite Brajkovic, Lucija Ivanuša pa je z mentorico mag. Ireno Kandrič Koval na literarnem področju zasedla 3. mesto.
Učenci tudi radi fotografira-
jo in sodelovali so na fotografskem natečaju Slovenija - moja domovina, ki se je v lanskem letu tematsko navezovala na 20-letnico državnosti. Med nagrajenimi učenci je bila tudi Maruša Prapotnik, ki je za svojo fotografijo prejela diplomo Fotografske zveze Slovenije. Mentorica je bila Nataša Riz-man Herga.
Udeležili so se regijskega srečanja Mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prle-kije, ki ga organizira Znan-stveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj. Zlato priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje pa sta prejeli učenki Zala Ledinšek in Janja Zadravec, ki sta pod mentorstvom Mirjane Meško in Mojce Bauman Kralj
raziskovali funkcionalno pismenost.
Fantje radi sodelujejo v projektu GO CAR GO. Tako so Tomaž Muhič, Žan Kosec, Domen Zelenko, Blaž Prejac, Marcel Sedlak, Rene Plavec in Rok Tomažič izdelali gokart in ga poimenovali HUMMER. Med 20 ekipami so osvojili 1. mesto za strokovnost, 1. mesto za izdelavo nadgradnje, 1. mesto za estetski videz in skupno 3. mesto. Mentor uspešnih konstruktorjev je bil Igor Kaučič.
V šoli je tudi pestro športno dogajanje. Matjaž Pleh ter Žan in Rok Tomažič so postali državni ekipni strelski prvaki, Rok Tomažič pa je v posamični konkurenci osvojil 2. mesto. Vodja ekipe je bil Darko Špaca-pan, trener pa Stiven Vočanec. Poleg tega so starejši dečki v rokometu postali državni podprvaki; njihova mentorja
sta bila Saša Prapotnik in Uroš Krstič, v nogometu pa so prav tako starejši dečki dosegli 3. mesto v državi. Treniral jih je Boris Polak. Odlično so se odrezali tudi na državnem tekmovanju iz atletike, na katerem so se vsi tekmovalci v konkurenci 600 učencev uvrstili med prvih 20. Najboljši pa je bil Miha Kolmančič, ki je s svojim 85,10 metrov dolgim metom postal državni podprvak v metu vor-teksa. Mentorji športnikov so bili Majda Kovačec, Marjana Ozmec in Boris Polak.
O sodelovanju šole v evropskih projektih Comenius in ESFALP smo že poročali. Spremljali pa smo tudi bogato kulturno dejavnost šole, ki so jo ob zaključku šolskega leta komaj strnili v dva večera, v katerih so učenci letošnjo produkcijo predstavili svojim staršem.
Viki Ivanuša
Moškanjci • 14. tabor gasilskega podmladka
Rekorden gasilski živžav
Minuli konec tedna je bilo v Gorišnici najbolj živahno v gasilskem domu in ob njem v Moškanjcih. PGD Moškanjci je namreč gostilo tradicionalni, že 14. tabor občinskega gasilskega podmladka pod okriljem Gasilske zveze Gorišnica. Tokrat je bil tridnevni tabor rekorden po udeležbi, saj se ga je udeležilo kar 93 najmlajših gasilcev iz vse občine.
Mladi bodoči gasilci, stari med sedem in dvanajst let, so se na dvorišču PGD Moškanjci
zbrali v petek pozno popoldne ter po krajšem kulturnem programu najprej dvignili zastavo.
„Program tridnevnega tabora je bil zelo pester; kot rečeno so v petek po zboru in dvigu zastave udeleženci tabora sami pripravili družabno srečanje, v okviru katerega so se spoznavali in prikazali svoje točke, od skečev do petja. Sobotno dopoldne je minilo ob obisku skupine policistov iz gorišni-ške policijske postaje in otroci so se lahko seznanili z delom policije ter njihovo opremo. Po obisku pa smo se odpravili na ogled požarnega okoliša PGD Moškanjci ter ogled letališča. Popoldne smo se vrnili v tabor, kjer je bil izveden popoldanski piknik s predstavitvijo kviza mladih gasilcev. Gre za to, da so otroci v okviru kviza
reševali teoretična vprašanja s področja gasilske opreme ter praktične vaje, ki so primerne za njihovo starost - od vezanja vozlov naprej. Zaključek sobotnega dneva pa je bil čisto športen, saj imamo ob gasilskem domu odlično urejen športni park za najrazličnejše igre," je ob robu tabora povedal vodja in hkrati vodja Komisije za delo z mladino pri GZ Gorišnica Sandi Obran.
Sobotni večer pa je mladim udeležencem postregel še s peko slastnih palačink, ki so se kar sproti topile v otroških ustih: „Koliko smo jih napekli, niti ne morem reči, gotovo pa jih lahko štejemo v stoticah, saj vemo, da vsak lahko 'zma-
že' vsaj dve, tri, nekateri pa še več palačink ... In za konec je v poznih večernih urah sledil še plesni večer, vso do enajste ure zvečer, ko so počasi morali k počitku."
Nedelja je po besedah Obrana bila nekoliko bolj umirjena; dopoldne je mlade gasilce obiskala občinska delegacija s predstavniki GZ in z županom Jožetom Kokotom na čelu ter jih obdarila s sladkarijami, nato pa so se otroci seznanili še z delom in opremo matičnega gasilskega društva Moškanjci
in za konec, pred slovesom, še uživali v različnih športnih aktivnostih. „Mladi gasilci se na tovrstnih taborih spoznavajo med seboj, navežejo stike, si izmenjajo naslove, se družijo in skozi igro spoznavajo poslanstvo in delovanje gasilcev. Zato takšne tabore prirejamo redno, vsako leto, in gotovo bo izveden tudi naslednje leto, ko bo najmlajše gasilce gostilo katero drugo izmed osmih gori-šniških gasilskih društev," je še povedal Obran.
SM
Foto: SM
Vodja tabora Sandi Obran: „Letos je bil obisk tabora mladih gasilcev rekorden, saj se je zbralo kar 93 otrok."
Foto: SM
Tako so si najmlajši gorišniški gasilci pod vodstvom mentorjev v dvorani PGD Moškanjci urejali ležišča za nočni počitek, ki je bil po zanimivem dnevnem programu še kako potreben.
Stojnci • Emitt odprl novo trgovino in poslovne prostore
1000 evrov humanitarne pomoči društvu Sožitje
V občini Markovci so bogatejši za nov poslovni objekt s prodajalno vodovodnega in elektromateriala ter ogrevalnih in hladilnih sistemov podjetja Emitt, ki sta ga v petek, 29. junija, v Stojncih odprla zakonca Milena in Vlado Janžekovič.
Za samostojno podjetniško pot se je Vladimir Janžekovič odločil leta 1989. Začetek je bil skromen, vendar mu poguma, dobrih podjetniških idej in podpore v njegovi družini ni manjkalo. Leta 1994 je ob glavni cesti Ptuj-Zavrč, v Stojncih 19, odprl manjšo trgovino z instalacijskim in elektromaterialom. Ob trgovini je bil tudi večji poslovni in skladiščni prostor, ob zgradbi pa urejeno parkirišče. Podjetje Emitt je v začetku zaposlovalo le dva delavca, danes pa daje kruh že 10 zaposlenim.
„V nenehnem iskanju novih poslovnih poti in priložnosti ter v želji za boljšimi pogoji za delo smo se v podjetju Emitt, d. o. o., odločili za novo naložbo. Na temeljih prejšnje poslovne zgradbe smo zgradili in preuredili trgovsko-poslovni prostor na površini dodatnih 300 kvadratnih metrov. S tem smo pridobili lepo urejen razstavni prostor, večjo prodajalno z razširjeno paleto artiklov, tudi na trgu
Zakonca Milena in Vladimir Janžekovič sta prepričana, da so novi tja Emitt prijaznejši tudi do kupcev.
Foto: M. Ozmec
poslovno-prodajni prostori podje-
zelo iskano belo tehniko, večji in dostopnejši pa so sedaj tudi okoli 700 kvadratnih metrov veliki skladiščni prostori. Z izgradnjo smo pričeli lani junija in s skupnimi močmi v letu dni vsa potrebna dela tudi
uspešno zaključili,« je ob odprtju poudaril direktor Vladimir Janžekovič, ob tem pa dodal: „Gospodarska kriza, ki je najbolj prizadela prav obrtnike in male podjetnike, nam ni prizanesla. Z negotovostjo smo zrli v prihodnost, vendar nismo vrgli puške v koruzo, ampak smo vztrajali, saj se tako kot naši sodelavci zavedamo, da potrebujemo delo, če hočemo preživeti. Odločitev za novo trgovino ni bila lahka. S prizidkom smo pridobili razstavni prostor za svetila in belo tehniko ter priročno skladišče, zgradili pa smo tudi dvoje večjih skladišč. Tudi trgovina je sedaj večja, sodobneje opremljena in bolj prijazna kupcem. Upam, da bodo stranke še raje zahajale k nam, kupovale naše proizvode in koristile naše usluge."
V prenovljeni in razširjeni prodajalni podjetja Emitt so poleg elektromateriala in vodovodnega materiala na voljo notranja in zunanja svetila za stanovanjske in poslovne prostore, bogata je izbira klimatskih naprav, sanitarne opreme, ogrevalne tehnike, toplotnih črpalk, imajo pa
tudi neopazne strelovode, ob tem pa še peči za ogrevanje, grelce, specializirani so za izvajanje vseh elektroinstalacij, vodovodnih instalacij ter meritev, prodajajo in servisirajo plinske in oljne gorilnike za centralno ogrevanje, prodajajo, vgrajujejo in servisirajo pa tudi razne klimatske naprave.
Pomembno pridobitev pa so v podjetju Emitt obogatili s humanitarno noto, saj je tik pred odprtjem direktor Vladimir Janžekovič izročil ček za 1000 evrov predsedniku društva Sožitje s Ptuja Janku Šu-manu. Vrvico ob vhodu v nov poslovno-trgovinski objekt so svečano prerezali Milena in Vlado Janžekovič s hčerkama Sabino in Sandro. Nove prostore sta blagoslovila mar-kovski župnik Janez Maučec in župnik iz sosednje občine Zavrč Jože Pasičnjek, družini Janžekovič pa so ob pomembni poslovni pridobitvi čestitali podžupan občine Zavrč Janko Lorbek, predstavnik občine Markovci Branko Zorko in sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Boris Repič.
-OM
Foto: M. Ozmec
Vladimir Janžekovič je ček za 1000 evrov denarne pomoči izročil predsedniku društva Sožitje Janku Šumanu.
Pa brez zamere
Varne ceste, nevarni ljudje
Par vsakdanjih primerov slovenske kulture vožnje
Vročina. Skoraj neznosna vročina. Če kaj, potem pretekle in sedanje dni najbolj zaznamujejo temperature, ki silijo proti štiridesetim stopinjam Celzija. Vroče je doma, v službi, na ulici v senci. In da ne govorimo o tem, kako vroče je šele v avtomobilu. Dokler klimatska naprava v plehnati škatli ne zadiha s polnimi pljuči, je avto bolj kot prevoznemu sredstvu podoben pečici v štedilniku. V kolikor vaše prevozno sredstvo ne premore klimatske naprave, vam prevažanje v dnevni vročini globoko odsvetujem. Še posebej v luči dejstva, da je druga stvar, ki najbolj zaznamuje poletje, tako rekoč njegov znanilec, zraven vročine še izjemna gneča na cestah. Nič novega, boste rekli. Kakor ni nič novega tudi to, da je poleti pač vroče. Drži. A v kolikor v lonec zraven vročine ter gneče na cestah vržete še vse večjo cestno puhloglavost oziroma pomanjkanje kulture vožnje, potem iz tega nastane neokusna in pogosto nevarna čorba. Kdor je zaradi takih ali drugačnih razlogov precej na cesti, mu bodo naslednji primeri, vsi opaženi v zadnjem mesecu dni, najbrž precej domači ter znani; ostalim pa naj bodo v poduk, da se bodo zavedali, da naše ceste morda so varne, a da so tisti, ki jih uporabljajo, marsikdaj nevarni in raztreseni bedaki.
Primer številka ena. Petična gospa v poznih srednjih letih udobno sedi v svojem velikem belem beemveju ter se s stranske ulice vključuje v promet. Brez da bi pogledala izza svojih velikih modnih očal, spelje na cesto par metrov pred avtomobilom, ki pravilno prihaja po prednostni cesti. Zavrem z vso močjo, gume cvilijo in škripajo. Ustavim se dobesedno par centimetrov pred bokom velikega belega beemveja, ki mi je zaprl pot. Petična gospa najprej otrpne, potem pa se iz njenih kričeče našminkanih ust vsuje plaz kletvic in kričanja, da kako pa vozim, jaz idiot. Ko ji pojasnim, da sem na prednostni cesti jaz in ne ona, vehe-mentno odmahne ter se odpelje naprej. Ko bel velik beem-ve prispe do krožišča, ki je od kraja incidenta oddaljeno približno sto metrov, petična, jezična in vehementna gospa vključi levi smernik ter meni nič, tebi nič, zavije levo, se v nasprotni smeri odpelje do prvega izvoza na levi ter zavije iz krožišča. Saj bi se odpeljal za njo in ji pojasnil, da je pravkar storila še hujši prekršek kot malce prej, a sem kar malce paraliziran v svoji začudenosti nad prevzetno bebavostjo, ki sem ji pravkar bil priča.
Primer številka dva. Tipček je najverjetneje zelo zadovoljen in ponosen nase. V svojem predelanem golfu trojki mora po lastnem mnenju najverjetneje izpasti ful kul. Velika aluminijasta platišča, dva izpuha, zatemnjene šipe, veliko ozvočenje, ki skrbi za prenos obupne glasbe vsem naokoli, cel avto spuščen skoraj do asfalta. Ker se tako kul tipom in avtom pač ne spodobi voziti za tako neuglednim vozilom, kot ga premorem sam, me v nepreglednem ovinku malce pred vrhom hriba nad Portorožem seveda mora prehiteti. Ali bo kdo pripeljal nasproti, je najbrž po njegovem mnenju povsem sekundarnega pomena. Na srečo nasproti vozečega vozila ni in tipček ter njegov "spedenan" golf trojka lahko oddrvita naprej. Ker pa ima golf trojka očitno preurejeno zgolj zunanjost ter notranjo opremo, ne pa tudi motorja, se mu le ne uspe toliko oddaljiti od nespodobnega vozila, ki ga vozim jaz. Tako sem lahko, še vedno pretresen zaradi prehitevanja, priča še eni "cvetki": na vrhu hriba so križišče, ki je bilo prej semaforizirano, sedaj zelo smiselno preuredili tako, da je iz njega nastalo krožišče. A to je bilo za tipčka v golfu trojki najbrž prevelik miselni zalogaj, saj se je krožišča meni nič, tebi nič, lotil po levi strani, kar seveda pomeni, da ga je, podobno kot petična gospa iz prvega primera, prevozil popolnoma napačno in izjemno nevarno.
Primer številka tri. Krožišče v centru Kopra, tam pri štadionu. Ob približevanju opazim za to uro neobičajno gnečo na uvozih v omenjeno krožišče. Še preden uspem razčleniti vse možne vzroke za to, se mi odpre pogled, zaradi katerega moram dva ali trikrat pomežikniti, da se prepričam, da je resničen. Po krožišču se namreč v svojem električnem invalidskem vozičku suvereno prevaža hen-dikepirana oseba. Po voznem pasu, kot da je to nekaj najbolj normalnega na svetu. Pomislim, da je revež najbrž zašel ali se kako drugače zmedel, da je s svojim vozičkom zapeljal v krožišče, kot da bi vozil največji tovornjak. A ne - motorizirani invalid po krožišču naredi skoraj cel krog, potem lepo zapelje na zadnji izvoz, od tam pa po dobrih sto metrih končno na pločnik. Očitno oseba na električnem invalidskem vozičku ni zgolj fizično hendikepirana, ampak ji kak kolešček manjka tudi v možganih.
To, cenjeno občestvo, je zgolj nekaj od primerov, ki jih lahko dnevno doživite na slovenskih cestah. Ki so bojda varne, a jih dostikrat uporabljajo nevarni (in neumni) ljudje.
Gregor Alič
Ptuj • Usposabljanje za življenjsko uspešnost
Znanja ni nikoli preveč
Nujnosti pridobivanja novih znanj in spretnosti se zavedajo vsa dobra podjetja. Med tistimi, ki so svoje zaposlene zmeraj pripravljeni dodatno izobraževati, je tudi Perutnina Ptuj. Za več deset zaposlenih v omenjenem podjetju so v minulih mesecih na Ljudski univerzi Ptuj izpeljali program Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Moje delovno mesto.
Konkurenčnost in globa-lizacija zahtevata povečano vlaganje v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Nujnost pridobivanja novih znanj in spretnosti pa postaja glavni predpogoj za izboljšanje poteka delovnega procesa, česar se zavedajo tudi vsa dobra podjetja.
Ravno zato je ustvarjen program Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Moje delovno mesto. Ta zaposlenim ponuja dvig splošne ravni izobrazbe in zmožnosti posameznika ter nadaljnjo motivacijo za osebno rast.
Program Moje delovno mesto na Ljudski univerzi Ptuj izvajajo že tretjič zapored. Lani so v sklopu tega programa izobraževali zaposlene v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, od januarja do junija letos pa
Foto: arhiv LU
Ena izmed skupin, ki se je udeležila usposabljanja.
zaposlene v Perutnini Ptuj.
Kot poudarja Simona Pučko, organizatorica izobraževanja na Ljudski univerzi Ptuj, je vsaka izvedba drugačna in je prilagojena dejanski usposobljenosti udeležencev in potrebam podjetja. Skupna vsem pa je težnja k ustvarjalnemu,
inovativnemu in razmišlja-jočemu opravljanju dela kot tudi k osebnostnemu in poklicnemu razvoju. Sočasno s tem pa se zvišuje tudi izobrazbena raven.
Tečajniki iz podjetja Perutnina Ptuj, ki so pravkar opravili omenjeni program, so si dodatna znanja prido-
bili na dveh področjih: na področju angleškega jezika in strateške prodaje ključnim kupcem, o čemer jih je poučevaljanez Hudovernik. „Za posameznike je zelo pomembno, da si pridobijo pozitiven odnos do izobraževanja, premagajo slabe izkušnje iz preteklosti, da v programu najdejo vsebine, ki so povezane z njihovim delom ter pridobljeno znanje uporabijo v delovnem in družbenem okolju," še pravi Pučkova.
Program na ptujski Ljudski univerzi izvajajo enkrat letno, za podjetja in zaposlene pa je v celoti brezplačen, saj ga financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Evropski socialni skladi. Izvedli ga bodo tudi prihodnje leto, ko z njim v takšni obliki tudi zaključujejo.
Dženana Kmetec
Kidričevo • Razstava 9. likovne kolonije
Ustvarjali na temo Energija
V soboto, 23. junija, so pred restavracijo Pan v Kidričevem odprli likovno razstavo udeležencev 9. likovne kolonije DPD Svoboda in dogodek popestrili s poletnim promenadnim koncertom Pihalnega orkestra Talum.
Kot je pojasnila Majda Klemenčič Vodušek, predsednica DPD Svoboda Kidričevo, so se na letos že 9. likovno kolonijo odpravili v soboto, 9. junija. Oboroženi s čopiči, barvami, paletami, fotoaparati, knjigami in dobro voljo so si izbrali idilično okolje ob Bukovniškem jezeru v Prekmurju. Tokrat so ustvarjali na temo Energija, sicer pa je delo potekalo v štirih delavnicah: likovni, recitatorski, pohodniški in sprostitveni delavnici.
Likovna dela devetnajstih udeležencev letošnje slikarske kolonije so javnosti predstavili na skupinski razstavi, ki so jo svečano odprli v soboto, 23. junija, pred restavracijo Pan v okviru prireditev ob 15. prazniku občine Kidričevo. Predsednica DPD Svoboda Majda Klemenčič Vodušek se je za odlično organizacijo kolonije posebej zahvalila Alenki Brumen ter povedala, da svoja dela na temo Energija letos razstavljajo Bojan Lu-baj, Irena Tušek, Aleksandra Vidovič, Samo Vrabič, Miran Cafuta, Sašo Kornet, Jani Jančec, Rebeka Pšajd, Sonja Pišek, Tjaša Hazenmali, Ta-
po tem so udeleženci lahko prisluhnili poletnemu pro-menadnemu koncertu Pihalnega orkestra Talum pod vodstvom Štefana Garkova. Sicer pa je razstava likovnih del udeležencev 9. likovne kolonije DPD Svoboda Kidričevo sedaj na ogled v preddverju restavracije Pan v Kidričevem, kjer bo odprta še ves mesec julij.
OM
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Bodo varnostniki zmogli zadržati tudi socialni mir?
V	zadnjem času sem sama sebi večkrat dejala, da je dobro, če v Sloveniji živiš kot upokojenec, saj naša država že dolgo ne poskrbi za svoje mlajše državljane. Ne na področju izobraževanja, ne pri nudenju prve zaposlitve, ne pri reševanju stanovanjskega problema in nenazadnje jim tako zmanjšuje tudi možnosti za ustvarjanje družine.
V	zadnjih dnevih pa sem prišla do spoznanja, da v Sloveniji ni dobro biti upokojenec. Naša država se je namreč odločila, da upokojenci in stari ljudje „predobro" živijo in takrat so lahko tudi nevarni. Nekateri, ki se čutijo ogroženi pred njimi, so se odločili, da jim je treba vzeti. Najprej so začeli pri tistih najbolj revnih. Vzeli so jim državne - starostne pokojnine. In to ženskam, ki so leta skrbele za otroke in garale na kmetijah. Niso poznale delovnih dni v tednu, ne oddiha za malico, ne regresa, ne dopusta. Mnoge od teh mater so vzgojile slovenske intelektualce in pomagale ohraniti slovensko krajino. Pa niso samo ženske. Tudi pridni, delovni in danes onemogli moški so med njimi. Tudi takšni, ki so pomagali graditi našo državo. Morda bo kdo rekel, da sem patetična in želim brenkati na strune naših čustev -
daleč od tega. Le vedno bolj sem žalostna, ko na terenu ali na vaškem pokopališču srečujem te ljudi in me sprašujejo, kaj se bo z njimi dogajalo v prihodnje.
Ne upam jim dajati obljub in prazne tolažbe, saj je iz dneva dan le slabše. Tudi če bodo v prihodnje imeli denar za dom upokojencev, to še ni garancija, da bo poskrbljeno za njihovo zdravstveno oskrbo. Država in zdravstvena zavarovalnica namreč tudi na tem področju obljubljata spremembe in to ne bodo spremembe na bolje.
Nek starejši gospod mi je v teh dneh dejal, da jim država s takim obnašanjem jemlje dostojanstvo in ponos. To pa je za te ljudi najhuje. Ta isti gospod mi je tudi povedal, da so ga kot mladega inženirja vabili na delo v tujino, a je - nasprotno kot mnogi njegovi iz vasi - ponudbo zavrnil. Želel je prispevati k razvoju v domovini. Zaposlil se je v današnjem Talumu in tam delal vse do upokojitve. Kar nekaj let je v snegu in dežju v Kidričevo odhajal s kolesom. Tako si je lahko ustvaril tudi svoj dom in družino. Njegovi sošolci iz osnovnošolskih klopi, ki so delali v Nemčiji, so hitreje prišli do materialnih dobrin. Njega pa je grela misel, da je pomagal soustvarjati našo državo. Kaj pa danes? Država je v tem vročinskem valu upokojencem sporočila, da se njihove pokojnine še znižajo. Tisti, ki so si pokojnine prislužili v Nemčiji, dobijo za dostojno življenje, tisti, ki pa so imeli to srečo, da so imeli delo do upokojitve v Sloveniji, pa bodo v prihodnjih letih živeli v strahu, če bodo lahko preživeli.
Dodaten ukrep Zavoda za pokojninsko zavarovanje v teh dnevih je, da bodo v njihovih institucijah okrepili varnostno službo. Isti ukrepi, kot so jih po znižanju socialnih transferjev naredili na Centrih za socialno delo. Toda, ali bodo varnostniki uspeli zadržati v prihodnje tudi socialni mir?
Foto: M. Ozmec
Razstavljena dela udeležencev 9. likovne kolonije so si pred restavracijo Pan z zanimanjem ogledali številni ljubitelji likovne umetnosti.
mara Horvat, Kaja Ferlež, Sabina Vilčnik, Patrik Komlje-novič, Albina Murko, Doris Hertiš, Nina Kozoderc, Tina Emeršič in Nika Kozoderc. O ustvarjalnih navdihih likovnikov je govorila mentorica likovne kolonije Irena Tušek, ki je poudarila, da je bila voda Bukovniškega jezera njihov neizčrpen vir energije, zato so sproščeno ustvarjali v čudovitem in neokrnjenem svetu narave, kjer so jih prevzemali najrazličnejši elementi, oblike, barve in mavrični odtenki. Vse, kar so videli in čutili, so vsak po svoje podoživljali in
prenesli na platna. V imenu občine Kidričevo je udeležence kolonije nagovoril župan Anton Leskovar, ki je poudaril, da imajo tudi v domači občini veliko naravnih in drugih lepot, ki niso privlačne le za oči likovnikov, ampak tudi za obiskovalce oziroma turiste, kar je tudi ena od razvojnih strategij občine. Preden je letošnjo likovno razstavo odprl, se je vsem, ki so ustvarjali, zahvalil za njihov prispevek h kulturnemu razvoju občine župan ter jim čestital ob prazniku občine Kidričevo. Pred odprtjem razstave in
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju razstave je Pihalni orkester Talum pod vodstvom Štefana Garkova pred restavracijo Pan pripravil poletni promenadni koncert.
Tenis
Rola na Floridi do dvojne krone
Stran 12
Marko Kac
»Vizija je vzgoja domačih fantov za člansko ekipo« Stran 12
K-1
Kujavec dosegel prvo profesionalno zmago
Stran 13
Kegljanje
»V klubu smo veseli mladih kegljačev«
Stran 13
Nogomet
Kocka je padla: Stojnci brez 3. lige
Stran 14
Nogomet
Na Ptuju še polno neznank
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij, prijateljski tekmi
Kljub porazoma optimizem v taboru Aluminija
V četrtek z ukrajinsko Zoryo ...
Ljubitelji nogometa in najbolj zvesti pristaši Aluminija so ta teden prišli na svoj račun, saj so si lahko ogledali kar tri močne pripravljalne tekme. Pred četrtkovo tekmo proti ukrajinski Zoryi so imeli Kidri-čani dopoldan močan trening, zato popoldne ni bilo pričakovati pretirane svežine. Kljub napornemu tempu priprav so Kidričani prikazali dokaj dobro igro, ki je že vsebovala več želje po konkretnejši igri v napadu. Na koncu so bili gostje iz Luganska nekoliko bolj sveži in konkretnejši v igri, zato so slavili zmago.
... v soboto še s Partizanom
V soboto je v Kidričevem gostoval beograjski Partizan, aktualni srbski prvak in član velike četverice v nekdanji močni jugoslovanski ligi. Beograjčani, ki so na pripravah v Mariboru, so v Kidričevo dopotovali s kombinirano ekipo, ki pa je še vedno zelo kvalitetna. Po napakah v domači obrambi so gostje že v 12. minuti prišli
Aluminij - Zorya 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Šunič (20.), 1:1 Addo (56., avtogol), 1:2 Kamenuka (80.)
ALUMINIJ: Murko, Medved, Topolovec, Lonzarič, Tomažič - Šeruga, Režonja, Bingo, Kožar, Kmetec, Žagar, Pečovnik. Igrali so še: Poljanec, Štrukelj, Kirič, Krajnc, Tisaj, Draškovič, Cesar. Trener: Bojan Flis.
Aluminij - Partizan 2:4 (2:2)
STRELCI: 0:1 Brašanac (7.), 0:2 Jojič (12.), 1:2 Režonja (42.), 2:2 Žagar (44.), 2:3 Ilič (67.), 2:4 Aškovski (85.)
ALUMINIJ: Murko (od 80. Zajc), Toplovec, Lonzarič (od 80. Kirič), Dolinar (od 46. Tomažič - Šeruga), Medved (od 61. Rešek), Bingo, Režonja, Pečovnik, Kurež (od 68. Kmetec), Žagar (od 81. S. Krajnc), Kožar (od 61. Petek). Trener: Bojan Flis.
PARTIZAN: Petrovič (od 46. Živkovič), Miljkovič, Savič, Szankovič, Lazevski, Smiljanič, Brašanac (od 61. Aškovski), Jojič, Kneževič (od 61. Pauljevič), Babič (od 61. Vukič), Markovič (od 61. Ilič). Trener: Vladimir Vermezovič.
do prednosti dveh zadetkov (0:2) in izgledalo je, da bodo nogometaši Aluminija doživeli pravo katastrofo. Toda ti so se polagoma vrnili v igro in v samo dveh minutah ob koncu prvega polčasa uspeli rezultat izenačiti. Najprej je po lepi dvojni podaji med Kožarjem in Režonjo slednji zadel v polno v 42. minuti, dve minuti kasneje pa je Kožar v sredini po lepi podaji Kureža iz desne strani iz bližine zadel za izenačenje - 2:2.
Gledalci so bili s prikazanim zadovoljni, saj so videli štiri za-
detke, predvsem pa so bili zadovoljni z igro Aluminija, ki je uspel na zahtevni pripravljalni tekmi dvakrat zadeti v polno. Za Kidričane je v zadnji vrsti prvič nastopil Blaž Dolinar in pokazal, da bi lahko bil primerna okrepitev. V drugem polčasu so varovanci Bojana Flisa začeli dobro in si priigrali dve lepi priložnosti, ki pa jih niso
Kapetana Partizana in Aluminija, Milan Smiljanič in Denis Topolovec, sta si v prisotnosti sodnikov pred tekmo izmenjala klubske simbole.
izkoristili. Gostje iz Beograda so v nadaljevanju srečanja zadeli še dvakrat in tako razveselili svojega trenerja Vladimira
Vermezoviča ob njegovem 49. rojstnem dnevu. Mogoče smo v Kidričevem pričakovali več gledalcev (zbralo se jih je pri-
bližno 400), vendar jih je prava »pasja« vročina in sparina verjetno zadržala doma.
Danilo Klajnšek
Bojan Flis, trener Aluminija: »Kljub porazu sem zadovoljen s prikazanim. Igralci so dali vse od sebe in se niso izgovarjali na utrujenost, kljub temu da jim je nasproti stal dober tekmec. Igra je v vzponu, čeprav še nismo dodelali nekaterih stvari. Zaradi prestavljene tekme z Luko Koprom imamo do začetka prvenstva še tri tedne, v katerih lahko igro dvignemo na višji nivo.«
Vladimir Vermezovič, trener Partizana: »Moram reči, da sem s prvo tekmo zadovoljen tako v tekaški obliki kakor tudi v taktičnem smislu. Bilo je kar precej napak, kar pa je v tej fazi priprav razumljivo oziroma pričakovano, saj imajo igralci po napornih treningih težke noge. Ob tem pa so bili težki pogoji celo za gledanje, kaj šele za igranje.«
Beograjčani so v Kidričevem slavili z rezultatom 4:2, svoje priložnosti pa so imeli tudi domači nogometaši.
Nogomet • EP 2012
Popolna španska nogometna prevlada
Nogometaši Španije so v finalu evropskega prvenstva v Ukrajini in na Poljskem ponovili uspeh izpred štirih let, ko so slavili v Avstriji in v Švici. S tem so postali prva reprezentanca, ki je ubranila ta naslov. Iker Casillas, Sergio Ramos, Andrés Iniesta, Xavi Hernández, Cesc Fabregas, David Silva, Xabi Alonso in Fernando Torres so člani evropskih prvakov, ki so igrali na obeh zadnjih prvenstvih. Španski nogometaši so porušili še nekaj rekordov, prednjači pa kapetan Iker Casillas: ta je postal prvi nogometaš, ki je slavil na 100 reprezentančnih dvobojih, v lasti ima tudi najdaljši niz nepremaga-nosti na evropskih prvenstvih - 511 minut (prejšnjega je imel legendarni Dino Zoff - 494 minut), poleg Edwina van der Sara ima največ tekem brez prejetega zadetka na tekmah evropskih prvenstev (9 tekem) ... Španci so zadnji gol v izločilnih fazah velikih tekmovanj (EP ali SP) prejeli davnega leta 2006 v Nemčiji; v osmini finala jim ga je zabil Zinedine
Gianluigi Buffon in Iker Casillas, kapetana izbranih vrst Italije in Španije: jasno je, kdo je bil po finalu boljše volje ...
Zidane. Rekordi, ki jih lahko porušijo le Španci sami ...
Igralci Vincenta del Bosquea so skozi celoten turnir igrali zelo suvereno, še najbolj so »viseli« proti Hrvaški (priložnost Rakitica pri 0:0), vendar so tudi to tekmo na koncu dobili. Čeprav so španskega stratega zelo kritizirali zaradi sestave enajsterice, v kateri ni bilo nobenega klasičnega napadalca,
pa so njegovi varovanci pokazali, da ni pomembno, kaj je igralec po »nogometni izobrazbi« (vratar, obrambni ali zvezni igralec, napadalec), važno je, da ekipa deluje kot uigrana celota. V takšni igri pač pride na koncu do strela tisti, ki se znajde v določenem trenutku v pravem položaju: ali je to branilec Jordi Alba ali napadalec Torres, je popolnoma vseeno.
V letošnji sezoni toliko kritizirani Torres je na koncu postal celo kralj strelcev EP (enako število zadetkov so sicer dosegli še Mandžukič, Gomes, Ba-lotelli, Dzagojev in Ronaldo), obenem pa je prvi nogometaš, ki je zadel v dveh zaporednih finalih EP.
Španija je najboljšo predstavo pokazala prav v finalu, kjer Italijani niso mogli slediti njihovemu ritmu (utrujenost po tekmi z Nemčijo, dan počitka manj?). Varovanci Cesara Pran-dellija so svoj labodji spev uprizorili v polfinalu proti Nemčiji, v finalu pa so bili le bleda senca ekipe, ki je povsem nadzorovala srečanji proti Angliji in Nemčiji. Veliko zaslug imajo pri tem seveda Španci, ki so s svojo tehnično dovršeno igro kratkih podaj dobesedno blesteli.
JM
EP 2012, finale:
Španija - Italija 4:0 (2:0); strelci: Silva 14., Alba 41., Torres 84., Mata 88.
Tenis • Blaž Rola
Rola na Floridi do dvojne krone!
Ptujski teniški igralec Blaž Rola je v Ohiu več kot uspešno zaključil s študentskim letnikom 2011/12. V njem je skupaj s soigralcem Chaseom Bucha-nanom iz omenjene univerze postavil nekaj mejnikov v nastopih na študentskih tekmovanjih, saj sta zmagala na treh največjih turnirjih sezone, kar doslej ni uspelo še nikomur (več o tem po Blaževi vrnitvi v Slovenijo). Po zaključenem letniku se je podal na mini serijo turnirjev Futures na Florido.
V Indian Harbour Beachu (v bližini Palm Baya) je uspešno preskočil dva kroga (v 1. krogu je izločil 7. nosilca, Američana Sykuta), v četrtfinalu pa je naletel prav na Buchanana. Odigrala sta enega najboljših dvobojev na turnirju, z rezultatom 6:7(7), 6:4, 1:6 pa je slavil Američan. Ta je kasneje postal zmagovalec celotnega turnirja, edini niz pa je izgubil prav proti Blažu. Omenjena igralca sta skupaj nastopila tudi med dvojicami, kjer sta se prebila do polfinala.
Že naslednji teden je Blaž začel nastope na turnirju Futures (nagradni sklad 10 tisoč dolarjev) v Innisbrocku pri Tampa Bayu. Tudi tukaj ni bil med nosilci, a je vseeno pokazal odlično pripravljenost in odšel visoko - najvišje! Blaž je celoten turnir odigral izjemno suvereno, oddal ni niti enega niza. Na poti do lovorike je
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola, študent univerze v Ohiu, je na Floridi osvojil turnir Futures z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev, tako med posamezniki kot med dvojicami.
ugnal kar tri nosilce: v osmini finala Američana Zavala (615. na lestvici ATP), v četrtfinalu njegovega rojaka in 1. nosilca turnirja Grega Jonesa, ki na lestvici ATP zaseda 308. mesto (Blaž trenutno 730.). Zmagoviti pohod je nadaljeval tudi v polfinalu, ko je na drugi strani mreže stal 3. nosilec, Britanec Alex Bogdanovic, krono nastopom na Floridi pa je postavil v finalu, ko je Venezuelcu Marti-nezu prepustil vsega skupaj tri
Turnir Futures v Innisbrocku, rezultati:
1.	krog: Blaž Rola - Zachary White (Kanada) 6:3, 6:2;
2.	krog: Rola - Joshua Zavala (ZDA, 7) 6:4, 6:1; četrtfinale: Rola - Greg Jones (ZDA, 1) 6:2, 6:4; polfinale: Rola - Aleks Bogdanovic (VB, 3) 6:1, 6:1; finale: Rola - Luis David Martínez (Venezuela) 6:2, 6:1.
igre. Uspeh, ki ga že postavlja bliže mestom, kamor po svojem teniškem znanju tudi sodi.
Blaž je turnir osvojil tudi v paru z Američanom Chaseom
Buchananom. V finalu sta z izidom 6:4, 6:2 premagala Kei-tha-Patricka Crowleya (JAR) in Joshuo Zavala (ZDA).
JM
Streljanje
V Majsperku 15 ekip in 75 strelcev
Lovska družina Majšperk je organizirala meddruštveno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Udeležba je bila dobra, saj se ga je udeležilo 15 ekip s 75 tekmovalci. V ekipnem delu je 1. mesto osvojila LD Kidričevo, druga je bila domača ekipa LD Dravinja Maj-šperk, tretja pa LD Stoperce.
V posamični konkurenci
je 1. mesto zasedel Boris Ko-zoderc, drugi je bil Damjan Purg, tretji pa Silvo Mohorko (vsi trije člani LD Dravinja Maj-šperk). V veteranski konkurenci je prvo mesto osvojil Martin Skledar (LD Kidričevo, drugi je bil Miroslav Pileč (LD Dravinja Majšperk), tretji pa Jože Ričko (LD Makole).
Danilo Klajnšek
Prvak v veteranski konkurenci: Martin Skledar
Rokomet • Marko Kac, Drava Ptuj
m
Vizija je vzgoja domačih fantov za člansko ekipo«
»
V našem časopisu dajemo veliko poudarka športu mlajših, tako tistim, ki so šele na začetku poti, kot tistim, ki že spoznavajo definicije vrhunskega športa. Ob tem pa ne gre pozabiti vseh tistih, ki so zaslužni, da so mladi usmerjeni na pravo pot ter da aktivno preživljajo svoj prosti čas. Tako lahko po več letih zatišja že vidimo prve sadove dela tudi pri Rokometnem klubu Drava s Ptuja, ki se je pred devetimi sezonami znašel na prelomnici. Nekaj zanesenjakov, ki jim nikakor ni bilo vseeno za usodo rokometa na Ptuju, je pošteno pljunilo v roke in ustanovilo rokometno šolo ter pričelo s sistematičnim delom z mladimi. K ambicioznemu projektu je v sezoni 2004 pristopil tudi Marko Kac, ki je danes koordinator vseh selekcij, od kadetov, prek mladincev, do članov v RK Drava, obenem pa trener mladinske zasedbe ter pomočnik trenerja članske ekipe, ki je vrh piramide. Marko je spregovoril predvsem o mlajših selekcijah in viziji ptujskega športnega rokometnega kolektiva, ki se počasi, a zanesljivo vrača tja, kjer je nekoč že bil.
Pred kratkim se je končala sezona 2011/2012. V njej ste z mlajšimi klubskimi selekcijami dosegli nekaj odmevnih rezultatov in uvrstitev. Vi in Sašo Ka-fel sta koordinatorja vseh klubskih selekcij. Kako ste zadovoljni s sezono?
M. Kac: »V klubu smo zelo zadovoljni z rezultati naših mlajših selekcij, saj imamo
praktično vse selekcije v prvih ligah ali pa vsaj na meji z njo. Kadeti so osvojili 5. mesto v državi med 36 ekipami, obenem pa 2. mesto na vzhodu, kjer so imeli za konkurente ekipe iz Slovenj Gradca, Celja in Velenja. Sledilo je polfinale in spet srečanja z odličnimi ekipami Slovenj Gradca, Celja, Krke, Krškega. Nato je sledil zaključni turnir za mesta od 5. do 8. v državi, ki smo ga na ta račun lahko organizirali pri nas na Ptuju. Turnir je bil odlično organiziran, fantje pa so svoje nastope odlično oddelali in na
koncu zasluženo osvojili 5. mesto. Tudi mlajše ekipe se lahko pohvalijo z uvrstitvami med najboljših 12 in 15 v državi, kar je tudi zelo dober rezultat, sploh ker pri njih gojimo rokomet, v katerem igrajo vsi in treningi niso pogojeni s ciljem doseči rezultat. Prioriteta je ta, da otroci vzljubijo rokomet in klub sam, kar je pomembno za klubsko pripadnost. Šele nato, nekje od kadetov naprej, pa težimo k ciljnemu doseganju rezultatov. Pri mladini gre pretežno za fante, pri katerih jih večina nastopa za člane v 2. ligi
vzhod, obenem pa nastopajo tudi v 2. mladinski ligi, v kateri nam je letos le zadetek zmanjkal do zaključnega turnirja najboljše četverice. Na koncu smo torej končali na 5. mestu.«
Ptuj velja za športno mesto, obenem pa za mesto rokometa. Rokometaši Drave so enkrat že neslavno končali svojo zgodbo. Ponovno je bilo treba iti od začetka. Zgodbo z rokometno šolo ste postavili ambiciozno, sedaj pa nekako že žanjete sadove dela ...
M. Kac: »V sezono 2003/04
smo krenili z idejo, da naredimo domač klub z domačimi igralci in si obenem zastavili cilj, da te domače igralce pripeljemo čim višje, če se da tudi v 1. ligo. Prve sadove sedaj že prinaša tista generacija, s katero smo začeli, ti fantje so danes že mladinci - člani. Če pogledamo le letošnji spomladanski del sezone: ti fantje, ki bodo lahko še sezono ali dve nastopali kot mladinci, so v 2. članski ligi izgubili le eno tekmo in resnično mislim, da smo na dobri poti.«
Kakšna pa je pravzaprav
Marko Kac (skrajno levo zgoraj) z ekipo kadetov, ki je lansko leto osvojila 5. mesto v Sloveniji.
sploh vizija pri klubskem delu z mladimi in koliko otrok trenutno vadi v klubu?
M. Kac: »Naš podmladek bi razdelil v grobem na mini rokomet in ostale selekcije. Mini rokomet se igra praktično na vseh ptujskih in okoliških osnovnih šolah, sežemo pa tudi v Majšperk. Letos je na zaključnem turnirju nastopalo okrog 85 otrok. Zmagala je OŠ Olge Meglič in se uvrstila v finale na državni ravni ter tam osvojila odlično 4. mesto. Če pogledamo ligaška tekmovanja, pa smo nastopali v vseh selekcijah, kar pomeni da mini klubske barve brani še med 60 in 70 otrok. Vizija pa je vzgoja domačih fantov za člansko ekipo, saj vemo, da smo sposobni za uvrstitev v zgornji del 1. B lige, v nekam doglednem, srednjeročnem času pa tudi - če bo okolje za to - v 1. ligo.«
Kaj RK Drava še manjka, da bi bil primerljiv z najboljšimi v državi?
M. Kac: »Ptujska rakrana so vsekakor infrastrukturne razmere. Te so se v zadnjem času sicer precej izboljšale, toda vseeno še primanjkuje dvoran, primanjkuje terminov za treninge. Obenem je svoje naredil še velik razkorak, ko je klub v začetku novega tisočletja moral vse postaviti na novo in še vedno nekako občutimo pomanjkanje primerno usposobljenega kadra. Ko se bo klub razvijal, bo prišlo tudi do tega, se pa nam je na srečo že pričelo dogajati, da želijo pri nas trenirati in igrati igralci od drugod. Torej smo na pravi poti, vendar moramo še veliko delati.«
Tadej Podvršek
Foto: DK
K-1 m Turnir v Liverpoolu
Športni napovednik
Nogomet • Aluminij gosti Železničarja
Nogometaši Aluminija bodo v sredo, 4. 7., ob 17.00 odigrali prijateljsko tekmo z Železničarjem iz Sarajeva.
Mali nogomet • Turnir v Apačah
ŠD Apače bo v soboto organiziral turnir v malem nogometu Apače 2012. Turnir se bo pričel ob 18. uri. Ekipe se lahko prijavijo med 17. in 18. uro. Organizator je za prve tri pripravil denarne nagrade in pokal, proglasili pa bodo tudi najboljšega strelca in vratarja. Kontaktni osebi: Dejan: 041 511 349, e-pošta: dejan.lendero@gmail.com, in Velimir 031 240 902; e-pošta: veli.kokot@gmail.com.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Liga ŠD As
REZULTATI 9. KROGA: ŠD AS
Evroavto - ŠD Pobrežje 4:2, ŠD Majski Vrh - FC Optimisti 5:2, UŠR Višnjica - ŠD AS 8:1, KMN Dražen-ci - Joe Fernandes 2:7, Koranti Demoni - KMN Majolka 2:16. 10. KROG: KMN Majolka - ŠD AS Evroavto 1:2, Joe Fernandes - Koranti Demoni 2:4.
1. AS EVROAVTO 9	8	1	O	42:15	25
2. UŠR VIŠNJICA 8	7	O	1	41:13	22
3. ŠD MAJSKI VRH 10	7	O	3	51:23	21
4. KMN MAJOLKA 10	6	2	2	38:12	2O
5. FC OPTIMISTI 9	5	1	3	23:23	16
6. J. FERNANDES 10	4	2	4	23:3O	14
7. KORANTI DEM. 10	3	1	6	29:61	1O
8. KMN DRAŽENCI 9	2	3	4	18:27	9
9. ŠD POBREŽJE 8	2	2	4	13:14	8
10. MIX TEAM 7	1	1	5	13:29	4
11. ŠD TRŽEC 8	1	1	6	16:38	4
12. ŠD AS 10	O	2	8	12:43	2
RLMN Haloze:
Plajnsko tik pred Rimom
Končano je tekmovanje v Rekreacijski ligi malega nogometa (RLMN) Haloze. Prvaki so postali nogometaši ekipe Plajnsko, ki so bili na koncu za malenkost boljši od ekipe ŠD Rim. Odločala je razlika v zadetkih (24 - 23), saj se je medsebojno srečanje končalo z 1:1. Plajnsko je imelo v svojih vrstah tudi naj-
boljšega strelca lige Vojka Tominca, ki je dosegel 12 zadetkov.
REZULTATI 9. KROGA: ŠD Rim -
ŠD Ptujska Gora II. 7:3, ŠD Cirkov-ce - ŠD Žetale 1:4, Plajnsko - ŠD Stopno 3:0 b. b., ŠD Ptujska Gora I. - ŠD Stoperce 3:0 b. b.
1.	PLAJNSKO 8 6 2 0 32:8 20
2.	ŠD RIM 8 6 2 0 31:8 20
3.	ŠD ŽETALE 8 6 1 1 24:16 19
4.	ŠD CIRKOVCE 8 5 1 2 27:15 16
5.	PTUJ. GORA I. 8 4 0 4 18:21 12
6.	PTUJ. GORA II. 8 2 0 6 18:32 6
7.	STOPERCE (-1) 8 2 0 6 12:24 5
8.	ŠD STOPNO(-2) 8 1 0 7 11:27 1
9.	NARAPLJE (-3) 8 1 0 7 9:31 0
Danilo Klajnšek
LMN Juršinci
REZULTATI 4. KROGA (delegat: Sadjarstvo Lovrec): ŠD Kenguru -Mitmau - ŠD Polenšak 4:2, Bar Žabica - Okrepčevalnica Pumpa 3:0, Sakušak - Puch - Vinogradništvo Toplak 1:5, ŠD Rim - KMN Dražen-ci 3:0
1.	BAR ŽABICA 4 4 0 0 13:3 12
2.	ŠD RIM 4 4 0 0 12:3 12
3.	VIN. TOPLAK 3 3 0 0 12:4 9
4.	ŠD POLENŠAK 4 1 1 2 7:9 4
5.	SAD. LOVREC 3 1 0 2 5:6 3
6.	ŠD KENGURU 4 1 0 3 10:13 3
7.	KMN DRAŽENCI 3 1 0 2 4:10 3
8.	SAKUŠAK-PUCH 3 0 1 2 2:8 1
9.	OKR. PUMPA 4 0 0 4 2:11 0
JM
Plajnsko - zmagovalci rekreacijske lige Haloze
Kolesarstvo
Marin nase opozoril v Srbiji
Ptujčan Matej Marin, ki letos vrti pedala za avstrijsko »Continental« ekipo RC Arbö Wels Gourmetfein je pred kratkim s svojim moštvom nastopal na Dirki po Srbiji. Na dirki UCI 2.2, ki je potekala od 12. do 17. junija, je imel visoke cilje. 31-le-tni Ptujčan je zobe pokazal že na 1. etapi s ciljem v Nišu, ko je osvojil odlično 2. mesto, kar pa je po njegovih besedah zaradi mladosti ekipe in neuigranosti »sprinterskega vlaka« enako zmagi.
Za ekipo Welsa sedaj sledi eden izmed vrhuncev sezo-
ne. V nedeljo, 1. 7., se namreč prične Dirka po Avstriji, vrhunec sezone za avstrijska moštva. Po profilu je zelo zahtevna, namenjena hribolazcem. Na startu bodo samo ekipe Pro Tour in Profesional continental, samo štiri avstrijske ekipe bodo ranga Continental. Dober rezultat bo Marin poskušal narediti v etapah, ko bodo vodilni kolesarji pustili pobeg kolesarjev, ki niso nevarni v generalni razvrstitvi in seveda na zadnji etapi s ciljem na Dunaju.
tp
Kujavec dosegel prvo profesionalno zmago
V Liverpoolu je v soboto potekal amaterski in profesionalni turnir v K-1 pod naslovom Annihilation K-1, na katerem so se nastopili borci iz Španije, Velike Britanije in Slovenije. Slovenijo je zastopal član Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec, ki je prek svojega trenerja Karla Šauperla dobil posebno povabilo organizatorjev.
S trenerjem sta pripravila odlično taktiko za Kujavčev prvi profesionalni dvoboj v K-1 v kategoriji do 67 kg (v tem borilnem športu so dovoljeni vsi udarci z roko, vsi udarci z nogo in uporaba udarcev s kolenoma, op. a.). Naš tekmovalec se je v 16 izmed 23 dvobojev pomeril z izkušenejšim domačinom Jimom Waterhou-seom. Svoje delo je opravil zelo dobro, saj je zmagal s „knock outom" v 3. rundi. Kujavec je svoj dvoboj izpeljal taktično odlično, saj je v 1. rundi nekoliko spoznaval svojega tekmeca. Kljub temu je Anglež od Kujav-ca prejel več čistih udarcev in je bil po pregledu sodniških listov po dvoboju že po prvi rundi v bistveni prednosti. To
Bojan Kujavec je v Liverpoolu slavil prvo profesionalno zmago.
je nadgradil še v drugi rundi, ko je Angleža dvakrat položil na tla, in sicer prvič z udarcem z roko, medtem ko je drugič uporabil „low kick". Kujavec je v zadnji rundi še stopnjeval
ritem udarcev in je zmagal s „knock outom", ko je domačina zadel s „high kickom". Pred nabito polno dvorano v Liver-poolu Bojan Kujavec ni podlegel pritisku in je vpisal svojo
Boks • Poletna revija na Ptuju
Tokrat pri Ringu enajst dvobojev
Boks klub Ring je pred svojimi klubskimi prostori izvedel drugo letošnjo poletno boksarsko revijo na prostem, katere osnovni namen je bil, da so si predvsem mladi boksarji in boksarke nabirali izkušnje v ringu. Dobro idejo ptujskega kluba so prepoznali nekateri slovenski boksarski kolektivi, ki so v ring poslali svoje tekmovalce, da so lahko pokazali trenutno znanje in fizično pripravljenost.
V vročem petkovem popoldnevu smo videli enajst dvobojev, v večini katerih so se predstavili ptujski boksarji in boksarke, ki jih je ob strani spremljal tudi naš šampion Dejan Zavec. Ta je že v uvodnem dvoboju imel v ringu svojega
Kegljanje
Pari s predstavniki ptujskih klubov:
David Kramberger (BK Legionar Ptuj) - Tim Ferjan (Golden Gloves) Dejan Govedič (BK Ring Ptuj) - Tom Žumar (BK Kranj) Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj) - Tanja Osenik (BK Golden Gloves) Marsel Gojkošek (BK Ring Ptuj) - Edin Sejdinovič (BK Železničar Maribor)
Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Iztok Walner (BK Železničar Maribor) Miha Vindiš (BK Ring Ptuj) - Žiga Kokalj (FCL Ljubljana) Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Denis Zver (Golden Gloves)
tekmovalca BK Legionar Davida Krambergerja, ki je nedvomno velik talent ptujskega boksa, kar je z dodobra izdelanimi udarci in pravo taktiko pokazal tudi v dvoboju proti Timu Ferjanu. Na drugi strani pa je seveda bil veliko bolje zastopan BK Ring s šestimi tek-
movalci, izmed katerih je prvič tekmoval Dejan Govedič, ki je bil proti Tomu Žumarju še rahlo zadržan, a je svoj nastop opravil zelo korektno. Podobna ugotovitev velja za mlado in bojevito Anjo Jabločnik, ki se vedno bolje znajde v ringu. Solidno sta odboksala Marsel
prvo profesionalno zmago v K-1. Po besedah njegovega trenerja Karla Šauperla pa je bila to definitivno najboljša Kujav-čeva borba do sedaj.
David Breznik
Gojkošek in Nino Milošič,
saj sta bila iz tehničnega in taktičnega vidika boljša od svojih tekmecev.
Veliko aktivnejši je bil iz BK Ring tudi šele 15-letni Miha Vindiš, ki je bil za odtenek boljši od Žiga Kokalja, vendar bo v nadaljevanju svoje kariere moral boksati bolj taktično in manj »zaletavo«. Ob koncu revije smo videli še specialite-to, daleč najboljši dvoboj med znanima tekmecema, Alešem Kujavcem in Denisom Zve-rom. V njem smo videli na čase prevlado enega in nato drugega boksarja. Kujavec je zadal več natančnih udarcev, Zver pa je bil aktivnejši nasprotnik. Ker je šlo za revialno tekmovanje se je večina dvobojev končala z neodločenim rezultatom, brez zmagovalca. Naslednja podobna revija bo ob koncu tega tedna, v petek ali soboto.
David Breznik
»V klubu smo veseli mladih kegljačev«
Kegljanje sodi med športe, ki so v Sloveniji zelo priljubljeni, imamo pa tudi zelo uspešne ekipe v mednarodnem merilu. Tudi na Ptuju je kegljanje šport z dolgo in bogato tradicijo v moški in ženski konkurenci. Da ne bi ostalo samo pri zdajšnjih generacijah, so se v klubu odločili za delo z mladimi. Marina Kramberger je tista, ki dela z njimi: »S treningi za dečke in deklice do 15. leta starosti smo pričeli leta 2010. Trenutno imam štiri varovance v starosti do 15 let in dva nekoliko starejša. Že naslednje leto smo se poskusili na državnem prvenstvu za dečke in deklice. Tekmovali so trije igralci, in sicer Maja Pavlič, Matej Ocvirk in Rene Jurak-Moran. Glede na to, da so se prvič srečali s tekmovanjem na državnem nivoju, so bili rezultati zadovoljivi. Tudi letos smo prisotni na teh tekmovanjih, žal samo z dvema igralcema, Majo in Matejem (Rene je
Maja Pavlič
Foto: Miran Ritonja
opustil kegljanje). Oba sta letos zelo uspešna, predvsem Maja. Trenutno je na odličnem 2. mestu v svoji kategoriji. Do konca leta so še tri tekme in želja ter možnosti so, da ga zadrži. Maji gre pohvala: resno in odgovorno prihaja na treninge, zelo se trudi, zato tudi dosega lepe rezultate. Tudi fantje so kegljanje sprejeli za svoj šport, sedaj trenirajo Matej Ocvirk, Urban Brenčič in Miha Petrič. Tekmovanje poteka v kegljaški sezoni, v kateri se zvrsti sedem tekem, za uvrstitev pa šteje pet najboljših rezultatov. Tekmovalci so razporejeni v kategorije po letnikih. Z nami trenirata še dva mladinca, Sara Rozinger in Jure Lozinšek.«
O tem, kako naprej, pa je Marina dejala: »Vesela sem, da imamo v naših vrstah mlade keglja-če, vabim pa še druge, da se nam pridružijo in preizkusijo.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Stojnci
Kocka je padla: Stojncev v naslednji sezoni ne bo v 3. ligi
V petek, 22. 6., je bila dokončno znana odločitev o tem, ali bodo Stojnci tudi v sezoni 2012/13 nastopali v 3. nogometni ligi vzhod. Uresničilo se je namreč to, kar se je nekako pričakovalo in tudi po tihem govorilo med ljubitelji nogometa na našem področju: odbor NZS za nujne zadeve je na petkovi dopisni seji odločil, da rumeno-črnih po kar 12 letih v novi sezoni ne bo več med tretjeligaši.
Za osvežitev spomina: upravni odbor Stojncev se je januarja odločil, da ne bo podal vloge za pridobitev licence za prihajajočo sezono -vzrok je bil v prvi vrsti finančne narave. Toda po številnih sestankih in razmišljanjih, so se igralci - odločeni, da tudi v novi sezoni nastopajo v trete-jeligaški druščini - odločili za drastično znižanje prejemkov, pripravljeni so bili nastopati tako rekoč za »sok in sendvič«, kar je bistveno spremenilo situacijo. V klubu so se zganili ter vlogo za pridobitev licence nemudoma poslali na NZS. Toda določen čas za oddajo le-te je že potekel, česar so se zavedali tudi v klubu. Kljub vsemu jim je upanje ostalo: sledili so številni poskusi lobiranja, številni klici in sestanki, ki pa na koncu niso prinesli želenega učinka. Pravila so sicer pravila, treba jih
je spoštovati, kljub vsemu pa se ne moremo znebiti občutka, da je v podobnih primerih velikokrat bolje sprejeti sa-lomonsko rešitev v dobrobit nogometa. Stojnci so namreč vzorno urejen klub, s pogoji za delo, ki jih ne premore marsikateri prvoligaš. Obenem pa je klub finančno urejen in se pokriva z odejo, ki jo ima na voljo. Dokaz dobremu delu domačih entuziastov so tudi številne mednarodne preizkušnje, ki se v Stojncih vrstijo vsako leto, vse pa takoj »začara« domača intima in zeleni »tepih«. Toda očitno to ni bilo dovolj in organi NZS so se pač odločili tako, kot so se. Stojncem sedaj ostane novoustanovljena Super liga pod okriljem MNZ Ptuj, ki prihaja v novi sezoni.
Razumevanja ni bilo ...
Z igranjem v novoustanovljeni ligi so se - čeprav s težkim srcem in razočaranjem - sprijaznili tudi v rumeno-črnem	Foto: Črtomir Goznik
taboru. Preko lige pod okri- Ekipi Stojncev ni bila ugodena naknadna prošnja za tekmovanje v 3. SNL vzhod - v naslednji sezoni bodo nastopali v ptujski Super ligi.
ljem MNZ Ptuj si bodo skušali v naslednjem letu ponovno zagotoviti igranje v rangu višje, ob idealnem razpletu v 3. ligi vzhod. Svoje videnje situacije okrog dogodkov, ki so se skoraj pol leta vlekli kot jara kača, je podal tudi predsednik ŠD
Stojnci Miran Kolarič: »Kljub temu da smo že v mesecu januarju podali jasno izjavo, da izstopamo iz 3. SNL vzhod iz vsem znanih razlogov, predvsem pomanjkanja finančnih sredstev, s čimer se srečujemo
Nogomet • NŠ Drava Ptuj
Na Ptuju še polno neznank
Članska ekipa Nogometne šole Drava Ptuj je v pretekli sezoni 2011/2012 nastopala v Štajerski ligi, kjer je osvojila skromno 4. mesto. Po sklepu Medobčinske nogometne zveze Ptuj v sredini meseca junija o odstopu od ustanoviteljstva Štajerske lige in posledičnem izstopu ekip iz omenjene lige so se v ptujski nogometni sredini pojavljala vprašanja, kako naprej. Veliko se je namreč govorilo o tem, da Ptuj v naslednjih sezoni sploh ne bo imel članske ekipe v nobenem tekmovanju. Glede na trenutno situacijo se vodilni v NŠ Drava Ptuj še pogovarjajo z določenimi ljudmi o pomoči prvi ekipi, hkrati pa so imeli tudi sestanek z igralci. Ne glede na težko
splošno situacijo, bo Ptuj tudi v sezoni 2012/2013 imel svojo člansko ekipo, ki bo najverjetneje nastopala v ptujski Super ligi. Nekaj pojasnil NŠ Drave Ptuj nam je podal predsednik Igor Šoštarič.
Kakšen je vaš pogled na igre članske ekipe v sezoni 2011/2012 v Štajerski nogometni ligi?
I. Šoštarič: »Moj pogled na igro naše ekipe v Štajerski ligi je ta, da sem razočaran, saj smo startali na prvo mesto, na koncu pa smo pristali na skromnem četrtem mestu.«
Ali bo Nogometna šola Drava Ptuj imela tudi v prihodnji sezoni svojo člansko ekipo?
I. Šoštarič: »Imeli bomo
člansko ekipo, vendar še ne vemo, v kakšni obliki in v kakšni sestavi.«
V kateri ligi bo nastopala?
I. Šoštarič: »Mislim, da bo naša članska ekipa igrala v ptujski Super ligi. To pa je seveda odvisno od tega, ali bo obljube Medobčinske nogometne zveze Ptuj o napredovanju v 3. slovensko ligo vzhod potrdila tudi Nogometna zveza Slovenije.«
Na katere nogometaše računate tudi v prihodnji sezoni?
I. Šoštarič: »V tem tednu moramo sesti skupaj in se resno pogovoriti s fanti. Na podlagi tega se bomo skupaj odločili, kdo bo ostal in kdo si bo sredino poiskal kje drugje.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Igor Šoštarič, predsednik NS Poli Drava Ptuj
predvsem v zadnjem obdobju, je nekako prišlo v mesecu maju do preobrata v celotni situaciji v tem smislu, da so igralci bili pripravljeni v nadaljevanju 3. lige igrati pod bistveno drugačnimi pogoji kot doslej. Posledično smo podali vlogo za naknadno licenciranje na NZS, ki pa je žal bila pred kratkim zavrnjena. Kaj nas tu najbolj moti? Predvsem to, da NZS ni podala nobenega konkretnega odgovora, v čem je bistvena težava zavrnitve. Res je, da je vodstvo MNZ Ptuj izpostavilo, da so postavljeni roki, ki se jih je treba držati. Tukaj bi poudaril, da smo v vseh dvanajstih letih do sedaj pravočasno podajali vloge, tudi licenciranje smo vedno opravljali z odliko. Vsem vam je znano, da imamo vrhunske infrastrukturne pogoje, tudi vseh sedem selekcij imamo v klubu, kar imajo le
redki klubi v Sloveniji in malo nas pač moti to, da ni prevladal nek zdrav razum. Kljub temu še enkrat poudarjam, da se zavedamo, da smo sami zamudili rok za licenciranje: prišlo je do določenih sprememb v okoliščinah in tukaj bi pričakovali malo večje razumevanje vseh odgovornih.«
Le do vrat sekretarja NZS ...
V zadnjih dneh so se glede članske ekipe Stojncev pojavila številna namigovanja. Bo ekipa sploh obstajala, je realnost novoustanovljena Super liga ... Predsednik kluba je podal tudi smernice za naprej: »Najprej bi rad v izogib napačnim predstavam ljudi poudaril, da ni res, da ne želimo nastopati v novoustanovljeni Super ligi. Sploh
ne, pozdravljamo ustanovitev te lige že od vsega začetka. Ponosno bomo nastopali tudi v tej ligi. Gre pač enostavno za to, da smo želeli nadaljevati zgodbo v 3. ligi. Ker tega sedaj ne moremo, bomo tekmovali v novi ligi in morda čez leto ali dve spet trkali na vrata 3. lige.« Kolarič je krajši pogovor zaključil z naslednjimi besedami: »Trikrat sem bil v Ljubljani na vratih generalnega sekretarja NZS, pa nisem mogel do njega, niti nisem dobil kakršnega koli odgovora. Mislim, da ni prav, da predsednik kluba, ki 12 let tekmuje v 3. ligi, ne more vzpostaviti kontakta z vrhom NZS, ki je dejansko v naši službi in ki dela za nas. To so stvari, ki me motijo. V Stojncih pa se bo nogomet igral še naprej in verjamem, da se bomo hitro vrnili tja, kjer je naše mesto.«
Tadej Podvršek
Nogomet • NK Ljutomer
Zaključen drugi nogometni tabor
V prvem tednu šolskih počitnic je NK Ljutomer izvedel že drugi nogometni tabor. Udeležilo se ga je rekordnih 40 nadobudnih nogometašev v starosti od 6 do 11 let. Pod
strokovnim vodstvom so mladi igralci v času od 9. do 17. ure preživeli v športnem centru Ljutomer, spoznavali nogometno igro (na posnetku) in se na letnem kopališču zabavali
z izvajanjem različnih iger v vodi. Koristili so tudi prostore telovadnice v ljutomerski dvorani ŠIC ter se poskusili v športnem plezanju.
NŠ
Utrinek s tabora v Ljutomeru
Foto: NS
Ženski nogomet • MSM Ptuj	.
Nogometašica naj bo!
Nogomet je tudi med dekleti vedno bolj priljubljena športna panoga, zato nikakor ni presenečenje, da se tudi na Ptuju formira dekliška ekipa. Ta je pred leti sicer že obstajala, vendar je pozneje usahnila. Sedaj je na novi osnovi prišlo do ustanovitve ekipe MSM Ptuj, katere pobudnik je Franc Nani Matjašič, velik delež k temu pa je prispeval tudi Leon Kodrič. Oba omenjena sta si skupaj s trenerjem Miranom Zorčičem v Munchnu v živo ogledala finale letošnje ženske različice Lige prvakov, nad dogajanjem v Nemčiji pa so bili vsi več kot navdušeni. V Augs-burgu (450 tisoč prebivalcev) so si tako ogledali delovanje tamkajšnjega ženskega nogometnega kluba, ki ima poleg stadiona na voljo še 10 igrišč z umetno travo, trenutno pa imajo kar tri članske selekcije - A, B in C, poleg tega pa še selekcije U-17, U-16 ... vse do U-8. Na Ptuju so začetki seveda skromnejši, zato pa toliko bolj pogumni.
Pred časom smo v Štajerskem tedniku zasledili povabilo deklicam k vpisu v nogometno šolo. Kakšen
je bil odziv?
L. Kodrič: »Na prvi vpis se je aprila javilo 15 deklet, s čimer smo bili zelo zadovoljni. Sedaj imamo v klubu že 22 deklet, ki redno trenirajo ob ponedeljkih in sredah. Vadba poteka od 16.30 do 18. ure na pomožnem igrišču Mestnega stadiona na Ptuju. Ta dekleta trenutno formiramo v selekciji U-12 in U-14, v naslednjih letih pa imamo v načrtu tudi ustanovitev članske ekipe.«
Se lahko dekleta še sedaj priključijo vadbi?
L. Kodrič: »Seveda, veseli smo vsake punce, ki ima rada nogomet. Vpis je možen vsako sredo na treningu, na stadionu je tudi izobešen plakat, kjer so zapisane vse podrobnosti. Vabimo pa vsa dekleta od osmega leta starosti naprej.«
Ekipo trenira Miran Zor-čič, ki ima bogate izkušnje z vadbo in vodenjem deklet.
L. Kodrič: »Miran ima bogate izkušnje z vadbo deklet in mlajših selekcij, zato se nam je zdel idealen izbor za mesto trenerja. Pri delu z vratarkami mu pomaga Primož Brenholc.«
Imate v načrtu vključitev v kakšno organizirano tek-
Miran Zorčič in Leon Kodrič sta bila časom v Augsburgu navdušena nad pogoji, v katerih dela tamkajšnji ženski nogometni klub.
Planinski kotiček
Greben Košute-Kladivo (2094 m)-Veliki Vrh (2088 m)
Sobota, 14. 7.
Ob pol šestih se zberemo na parkirišču pod gradom. Skozi Dol-žanovo sotesko se bomo popeljali do Jelendola in mimo Bornove graščine, nadaljevali pa po gozdni cesti. Košuta je več kot deset kilometrov dolg gorski hrbet v Karavankah. Tvori visoko pregrado, ki je hkrati meja med Slovenijo in Avstrijo. Na severno, avstrijsko stran padajo strme prepadne stene, na južno pa se spuščajo strma, a večinoma položna pobočja. Na južni strani grebena so slikovite pašne planine Kofce, Šija, Pungart in Dolga njiva.
Naše izhodišče bo razmeroma visoko, tako da se bomo hitro povzpeli na greben, ki je pravi biser razglednih gorskih slemen. Na višini približno 2000 metrov imamo čudovit razgled na južno gorenjsko in severno koroško stran. Pogled zajame Kamniško-Savinjske Alpe, Storžič, Begunjščico, Julijce in tudi pogled na avstrijsko stran.
Podali se bomo v strmino proti Škrbini in sledi vzpon na Kladivo, na katerega je na nekaj mestih varovana pot in je rahlo izpostavljena. Po razglednem slemenu bomo sledili poti proti zahodu prek Malega Kladiva in Kofce gore na Veliki vrh (Hochturn). Sledil bo spust na planino Kofce. Tu nas pričaka prijeten planinski dom, kjer bomo lahko zaužili topel obrok in se okrepčali.
Oprema naj bo zahtevam ture in vremenskim razmeram primerna (dobri čevlji, pohodne palice, vetrovka, kapa ...). Ne pozabimo na rezervna oblačila. Prav tako naj bo v nahrbtniku dovolj tekočine in kakšen priboljšek. V Domu na Kofcah bo mogoče zaužiti topel obrok.
Skupne hoje bo med 6 in 7 ur. Cena izleta je 29 €. Prijave do 10. 7. 2012 oz. do zapolnitve prostih mest! Več informacij v pisarni društva ali na 041 237 010. Vrnitev domov bo med 20. in 21. uro. Ne pozabimo na potrebne osebne dokumente (osebna, planinska izkaznica)!
Izlet vodi Miran Ritonja, vodnik PZS
movanje?
L. Kodrič: »Jeseni se želimo vključiti v ligi U-12 in U-14, ki potekata pod okriljem NZS. Ta poteka po turnirskem sistemu, na leto je organiziranih 6 turnirjev. Istočasno bi se želeli vključiti v tekmovanje pod okriljem MNZ Ptuj; tukaj imamo v načrtu sodelovanje v konkurenci U-12, našo ekipo pa bi tvorila dekleta v starosti od 10. do 14. leta starosti.«
Jože Mohorič
Dekliška ekipa MSM Ptuj s trenerji
Šolski šport • Nogomet
Najprej Videm, nato Kidričevo
Medoblčinsko šolski tekmovanje
Že pred dobrim mesecem so se končala šolska športna tekmovanja, o katerih smo zvečine že poročali, za konec objavljamo še rezultate v nogometu.
S tekmami velikega finala se je v sredini maja končalo medobčinsko tekmovanje v nogometu za mlajše učence letnika 1999 in mlajše, ki je trajalo vse od 16. aprila. Za tekmovanje se je prijavilo kar 15 OŠ iz Spodnjega Podravja, kar le še potrjuje, da nogomet ostaja šport z najbolj množično udeležbo med vsemi tekmovanji.
Seveda je najprej potekalo pred-tekmovanje, na katerem so bile šole razdeljene v štiri skupine. V polfinalni del sta se uvrstili najboljši ekipi iz skupin. Tam je bilo osem ekip ponovno razdeljenih v dve skupini, po najboljši dve pa sta se uvrstili v finale. To je potekalo 14. maja v Gorišnici.
Skozi tekmovanje se je izkazalo,
da na OŠ Videm premorejo sijajno generacijo nogometašev, saj skozi vso tekmovanje niso oddali niti točke, na večini srečanj pa so slavili gladko. Končno 2. mesto so v izenačeni konkurenci, v kateri ni manjkalo izjemnih predstav, osvojili mladi Kidričani, ki bodo zmagovalcem OŠ Videm delali družbo na medobčinskem tekmovanju.
Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Juršinci): Breg -Grajena 0:0, Juršinci - Breg 0:4, Grajena - Juršinci 4:1;
skupina B (ŠD Ljudski vrt): Ljudski vrt - Cirkovce 1:0, Mladika -Videm 0:2, Cirkovce - Videm 3:5, Ljudski vrt - Mladika 1:3, Mladika
-	Cirkovce 3:1, Videm - Ljudski vrt 4:3;
skupina C (ŠD Markovci): Marko vc i - Dornava 0:2, Kidričevo
-	Hajdina 7:1, Dornava - Hajdina 3:5, Markovci - Kidričevo 0:4, Kidričevo - Dornava 3:0, Hajdina - Markovci 5:2;
skupina D (ŠD Gorišnica): Gorišnica - Majšperk 4:1, Majšperk
-	Destrnik - Trnovska vas 9:0, Gori-
šnica - Destrnik - Trnovska vas 7:0.
Polfinale:
skupina A (ŠD Kidričevo): Breg - Majšperk 1:1, Mladika - Kidričevo 0:0, Majšperk - Kidričevo 2:5, Breg - Mladika 1:2, Mladika - Majšperk 5:0, Kidričevo - Breg 0:0;
skupina B (ŠD Ljudski vrt): Grajena - Gorišnica 0:5, Videm - Hajdina 5:0, Gorišnica - Hajdina 4:1, Grajena - Videm 0:14, Videm - Gorišnica 3:0, Hajdina - Grajena 5:1.
Finale (ŠD Gorišnica, 14. 5.): Mladika - Kidričevo 1:5, Gorišni-ca - Videm 1:5, Kidričevo - Videm 1:3, Mladika - Gorišnica 3:2, Gori-šnica - Kidričevo 0:3, Videm - Mladika 4:1.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Videm
2.	OŠ Kidričevo
3.	OŠ Mladika
4.	OŠ Gorišnica
5.	OŠ Hajdina
6.	OŠ Breg
7.	OŠ Majšperk
8.	OŠ Grajena
9.	OŠ Ljudski vrt
10.	OŠ Dornava
11.	OŠ Cirkovce
12.	OŠ Juršinci
13.	OŠ Markovci
14.	OŠ Destrnik - Trnovska vas
Področno šolsko tekmovanje
Konec maja je v telovadnici OŠ Kidričevo potekalo področno tekmovanje v nogometu za mlajše učence letnika 1999 in mlajše. Med seboj so se pomerile ekipe OŠ Kidričevo, OŠ Videm in 2. OŠ Slovenska Bistrica (OŠ Tinje ni bilo na zaključni turnir). Mladi Kidričani so se tokrat oddolžili Videmčanom za poraz na medobčinskem tekmovanju. V kvalitetni, dinamični in razburljivi tekmi je OŠ Kidričevo slavila z 2:1. Tekmovanje se na tej stopnji zaključi.
Rezultati:
Videm - 2. OŠ Slovenska Bistrica 2:1, Tinje - Kidričevo 0:3 (b. b.);
finale: Kidričevo - Videm 2:1.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Kidričevo
2.	OŠ Videm
3.	2. OŠ Slovenska Bistrica
4.	OŠ Tinje
tp
Ekipa OS Videm je osvojila naslov medobčinskih prvakov za mlajše učence letnika 1999 in mlajše.
Ekipa Oš Kidričevo je slavila na področnem turnirju.
Nogomet, letniki 2001 in mlajši:
Zmaga za OŠ Breg
Za naslov najboljšega na medobčinskem tekmovanju v nogometu so se konec maja merili tudi osnovnošolci letnika 2001 in mlajši. Nastopalo je sedem ekip, ki so bile v predtekmovanju razdeljene v dve skupini. Iz vsake skupine sta v veliki finale napredovali dve najboljši. V četrtek, 31. 5., je bilo na Destrniku odigrano finale, na katerem so prepričljivo slavili učenci OŠ Breg, ki so premagali vse tri tekmece in postali medobčinski prvaki. Tekmovanje se je na tej stopnji končalo.
Rezultati, predtekmovanje:
Skupina A (ŠD Markovci, 24. 5.): Markovci - Olge Meglič 0:2, Gorišnica - Breg 0:1, Olge Meglič -Breg 0:1, Markovci - Gorišnica 0:1, Gorišnica - Olge Meglič 0:3, Breg -Markovci 0:0;
Skupina B (ŠD Juršinci, 25. 5.):
Juršinci - Destrnik - Trnovska vas strnik - Trnovska vas 6:1, Destrnik
0:6, Destrnik - Trnovska vas - Ljudski vrt 0:2, Juršinci - Ljudski vrt 0:3. Finale (ŠD Destrnik, 31. 5.):
Breg - Olge Meglič 2:0, Destrnik -Trnovska vas - Ljudski vrt 0:2, Olge Meglič - Ljudski vrt 2:1, Breg - De-
- Trnovska vas - Olge Meglič 0:4, Ljudski vrt - Breg 2:4. Končni vrstni red:
1.	OŠ Breg
2.	OŠ Olge Meglič
3.	Oš Ljudski vrt
4.	OŠ Destrnik - Trnovska vas
5.	OŠ Gorišnica
6.	OŠ Markovci
7.	OŠ Juršinci
tp
Najboljše ekipe na zaključnem turnirju v Destrniku
Foto: JM
Knjiga meseca
i
Tomaž Šalamun:
Kdaj (Izbrane
pesmi)
Naslov tisoč in še malo strani obsegajoče knjige Tomaža Šalamuna pokliče • 1 1 m z vprašanjem: Kdaj? Kdaj je uspelo enemu pesniškemu j	bitju vse to? Na stotine pe-
smi in desetine objavljenih pesniških zbirk, prevodov in objav? In toliko genialnih besednih zasukov, razkošij in preigravanj?
Kajti zdi se, in to nabor izbranih pesmi samo še potrdi, da Šalamun živi poezijo (Najbolj sem srečen v spanju in ko pišem.), da je on poezija in da je poezija zanj v prvi vrsti tudi igra. Čeprav je sprva, z izdajo legendarnega Pokra leta 1966, marsikomu na usta pognalo smeh, češ da gre za nekega neresnega čarovnika z besedami, ki da jih premetava sem in tja. In to brez odgovornosti! A zdaj, nekaj čez štirideset pesniških zbirk kasneje, smo lahko vsi zedinjeni, da gre še za kako odgovorni pesniški izraz. Vpliven in izrazit. Številne sodobne, najmlajše pesniške generacije se napajajo iz njegove poetike, tako v slovenskem kot tudi širšem, svetovnem literarnem prostoru. Kajti Šalamun je med najbolj prevajanimi pesniki v svetu, njegov vpliv pa sega daleč, čez te in one pesniške »meje«.
Vse okrog te knjige je v vprašalnem zaimku: Kdaj. Boljšega naslova skorajda ne bi bilo mogoče postaviti. Vprašanja se tako porajajo eno za drugim. Kdaj je uspel vse to napisati? Mar piše vseskozi in ves čas? Kajti pesmi, ki sta jih izbrala avtor sam in pesnik Aleš Šteger, kažejo na neumoren duh, na ustvarjalni vulkan: »Jaz imam močno kri, dosti zalog / usta namažem z milom da vreščijo / če pade moja senca na svetleč kovinski predmet se vržem nanj / dokler ga ne segrejem ga ne spustim«.
Pri tem pa smo lahko tudi v poetskem smislu naravnost zaprepadeni: kolikšna moč in izrazna konsistenca je v njegovi poeziji od samega začetka in koliko svežih variacij. Ob obilju vseh pesniških podob, ki jih je pesnik izoblikoval skozi številne pesniške zbirke, ni monotonosti, krča, blokade, ni vračanja in ponavljanja. Zmeraj znova je svež. Zmeraj znova se mu posrečijo nove podobe in izvirni stilni prijemi. Prepredenost s takimi in z drugačnimi metaforami, mnoštvom katehrez, drznimi retoričnimi vprašanji in prebrisanimi vzkliki - vse to določa šalamu-novski jezik. Izbrušen in svetel obenem. Odprt in vsestranski.
Kot je odprto vprašanje, naslov te, nedvomno antološke izdaje, ki sta jo ob Štegru uredili še Jelka Ciglenečki in Staša Pa-vlovic: Kdaj. Šalamunu namreč jezik ni ovira, pač pa masa, ki jo je potrebno gnesti v neskončnost, jo nadgrajevati in oblikovati na novo. Pri tem pa vendarle ostaja dejstvo, da njegova poezija funkcionira na mnogih ravneh. Na primer zvočni, kjer smo priča bogati akustiki slovenskega jezika, zvočnim igranjem s samoglasniki in soglasniki ter njihovimi soseščinami.
Posebna raven je tudi pomenska. Bežen stik na tej ravni rad zavede, da je to poezija »nametanih« besed. A gre zgolj za zavajanje, kajti v tem je srž. Besede se sprva nekako vrtijo, omamljajo čute (Vsak pravi pesnik je pošast. / Glas uničuje in ljudi.), a se nazadnje združijo v slikovito mozaično celoto (Poezija je sveti stroj, lakaj / neznanega božanstva ...).
In tudi tisti, ki vedno iščejo zgodbo, to lahko najdejo. Pravzaprav prinaša sleherna pesem več zgodb in dimenzij obenem. Tu je namreč še časovna raven njegovih pesmi, ki delujejo po principu vzporednosti več resnic in sproščenega preskakovanja po dlani časa.
O močni poetiki ta izbor priča tudi na ravni zunanje oblike njegovih pesmi, kjer je takoj razvidno, da Šalamunu »telo« pesmi ni med osrednjimi vprašanji. Največkrat so to pesmi, združene v eno obsežno kitico, če je to sploh še kitica, ali pa so razdeljene v nekaj kitic. Morda je nekaj »klasičnosti« v zunanji obliki zaznati med izbranimi pesmimi iz pesniške zbirke Bela Itaka (1972), kjer je navzoča urejenost v štirivrstičnice, in iz pesniške zbirke Sinji stolp (2007), kjer so številne pesmi urejene v trivrstičnice, opazna pa je tudi oblikovna simetrija. A pesnik se s tem ne obremenjuje in tudi ne omejuje. Kot je pri listanju po knjigi izbranih pesmi razvidno, so bile to zgolj faze, morda celo posrečena ironija, kljubovanje ustaljenim in zaprtim pesniškim vzorcem.
Kajti neprodušnosti, četudi jo kdo išče v hermetični razsežnosti Šalamunovega pesniškega jezika, ni. Tudi hermetičnost je bolj posledica bralčeve nepripravljenosti in nedojemljivosti, četudi bi lahko v teorijah odzivnosti bralca iskali povsem drugačne razlage. Dejstvo je, da nas ta izdaja sili k razmišljanju o moderni poeziji in njenem položaju v svetu. Prav s takimi izdajami izginja strah pred modernim pesniškim svetom, ki je v zavesti ljudi pogosto zaprt, nerazumljiv in celo nepotreben. A branje te zbirke dokaže, da poezija je nujna in potrebna, tudi v svetu, kakršen je sedaj.
Vrhunska izdaja (izšla pri Študentski založbi Ljubljana, zbirka Beletrina, 2011), ki jo bogati še priložena zgoščenka, na kateri je več pesmi v interpretaciji pesnika, in šest sijajnih spremnih študij, zapisov o njegovi poeziji.
David Bedrač
Literarno kolo (94) • Mlada slovenska poezija - 3
Med ločili in neločili
Jasno je tudi, da tako razkošen jezik zahteva »poseben« pravopis in slovnico. Tudi na tem področju ni nič ekstremnega. Pesniki snujejo pesmi v dovršeni pravopisni podobi, kjer so vse vejice, pike in velike začetnice na svojih mestih, po drugi strani pa vnašajo večje ali manjše odmike ...
Ker so pisanje brez ločil in podobne pristope razvijali že mnogo prej, spet ne gre za iskanje pozornosti ali željo po uporu zoper tradicijo, pač pa uživanje jezikovne osvobojenosti v vsej celoti. Dokaz je gotovo v tem, da isti pesnik zmore oboje - pisanje po vseh zastavljenih pravilih in pisanje izven pravopisnih norm. V tem kontekstu dobijo pravopisni in slovnično normirani jezikovni elementi pesniško funkcijo. Pesniki se za take poteze odločajo načrtno, v skladu s svojim »igrivim« lirskim subjektom, ki mu pravopisne norme ne pomenijo (skoraj) ničesar, ali pa gre za »modne« avtopoetske dodatke, ki služijo drugemu tipu subjekta, tistemu, ki mu pesniški jezik pomeni svojevrstno bivanjsko izkušnjo in ki želi skozi jezik po vseh mogočih kanalih (semantičnih in semiotskih) oblikovati »novo« jezikovno skulpturo. Lahko gre za pisanje z veliko začetnico na začetku verzov, kar postavlja vrednost verza pred vrednost razmerij med stavki in povedmi. Namesto da bi za vejico na koncu prejšnjega verza sledila mala začetnica na začetku naslednjega, je ta velika, ker dobi specifično težo prav verz (npr. v Štegrovi poeziji).
Pojavljajo se tudi kombinacije, ko so pravopisno dosledno rabljena ločila, povsem nedosledno pa zapis velikih začetnic na začetku povedi oz. za piko (npr. v poeziji Hočevarjeve), pa tudi pri zapisovanju lastnih imen je tako. Tudi tu je logično pojasnilo mogoče - gre za poezijo, ki veliko stavi na ritmično sliko. Torej je zaporedje ločil še kako pomembno. Ob tem pa zapisovanje lastnih imen z malo začetnico omogoča interpretacijsko in pomensko poigravanje in prinaša trasformacije med besednimi vrstami, ki nadalje vodijo k posebnim pomenskim razmerjem in novim besednim igram.
Obstajajo tudi (vendar redko) pesmi brez velikih začetnic in vseh ločil, ki so lahko razumljene kot iskanje poetičnega jedra in sloga pri oblikovanju pesniške osebnosti (ustvarjalna faza znotraj ustvarjalnega procesa), lah-
Gašper Bivšek je leta 1984 rojeni slovenski pesnik, ki pripada najmlajši slovenski pesniški generaciji. Doslej je njegovo ime odmevalo na več literarnih prireditvah, z objavami v nekaterih literarnih revijah, predvsem pa je nase opozoril s prvencem Skorjevec, pesniško zbirko, ki je izšla leta 2007.
Pet let kasneje nas pesnik zemlje in narave ponovno preseneča s svojim suverenim in zrelim izrazom, ki je precej odmaknjen od številnih poetik njegovih pesniški vrstnikov, katerih tematsko področje je zavezano izrazito urbanističnemu okolju. Gašper je pesnik, ki dokazuje, da tudi za
ko pa je tudi rezultat premišljene igre - popolne osvoboditve izpod pravopisnega jarma.
Hote ali nehote prevzame posebna pravopisna podoba celo funkcijo povezovanja besedila, strjevanja v eno telo, mre-ženja enot v celoto. (Ne)ločila in nekatere druge pravopisne determinante na prozorni foliji prekrijejo notranji svet pesmi, ki zaradi hitrih in »nasekanih« verzov deluje pogosto precej raztreseno, nepovezano in nametano. Ideja prikritega in v pesem potuhnjenega konstruktivizma tako odpira vprašanje besedilne trdnosti in koherentnosti. Njena nestabilnost se pojavi pri površnem branju, saj izmenjava med pesniško privzdignjenim in ne-privzdignjenim zamaja besedilne stebre.
Vendar to vzdušje vlada do trenutka, ko je osvojen kod, po katerem se izmenjujeta »novi« jezik in nekoliko zapostavljena zgodba. V tistem trenutku se vzpostavi obraten proces - kar je bilo nepovezano, se poveže v celoto.
Pri jezikovni zasnovi zunanje oblike pesmi se srečamo z razponi, ki ne presenečajo - pesmi brez naslova ali pesmi z naslovi. Slednji so kratki - iz ene pa do pet besed - le redko so daljši. Največkrat so v funkciji poimenovanja, usmerjanja, lahko so tudi samo zato, ker pač morajo biti in z nadaljnjim potekom pesmi nimajo veliko, če sploh kaj, skupnega, lahko so tudi v vlogi »šoka« in pritegovanja pozornosti.
Pa vendar naslovi niso zanemarljiva kategorija. Če bi jih zapisali na lističe in jih dali v posodo, iz katere bi nato te lističe vlekli, bi bili večinoma začudeni nad njihovo običajnostjo, klišej-skostjo in podobnostjo. Zlasti »dolgočasni« so samostalniški naslovi, pri tem pa ne izostajajo taki, ki so prislovne narave ali pa pridevniške. Pogosto gre za poimenovanja po krajih, kjer je pesem (morda) nastala, po časovnih dimenzijah, po kakih predmetih, živalih itd. To je le dokaz več, da naslov za večino pesnikov te generacije ne predstavlja pomembnega kriterija.
sodobne literarne ustvarjalce velja načelo povezave med avtorjevim okoljem in motivi oz. nravjo literarnega besedila. Pesnik, ki živi na kmetiji med mogočnimi koroškimi gozdovi nad Mežico, kmečki, provincialni, ruralni in sploh »naravni« svet upoveduje tudi v letos izdani pesniški zbirki Provinca. Mrak. Nič prisiljenega ni v tej zbirki. Vse je odprto, kot narava sama, drugače tečejo tudi procesi zaznavanja. Zlasti čas je vezan na naravne cikluse, na spremembe v naravi, kjer avtor z izbranim besedjem in pretkano stilistiko dosega izjemne učinke. Čas teče drugače, prostor ni kot v mestih, drugačen pa je
Prava pesniška igra se oblikuje šele za naslovom.
Posebno področje pa je tudi pesniški stil. Stil v poeziji najmlajše pesniške generacije na Slovenskem je logična posledica iskanja ravnotežja med tremi pojavi - hermetičnostjo, težnjo k izvirnosti in procesom virtua-lizacije. Čeprav je prav stil eden od temeljnih elementov, skozi katerega se običajno najbolj odraža avtopoetika vsakega avtorja, je vendarle tudi tu mogoče opazovati nekatere skupne procese.
Vsekakor je stil vezan na dvojnost - revitalizirati jezik in ob tem povedati še zgodbo. Če gre pri prvem za vzhičenje nad močjo oživljanja jezika, gre pri drugem za podajanje neke situacije.
Logična je tako tudi stilna dvojnost, ki se »preklaplja« iz verza v verz. Če je »novi« jezik posledica odmikanja od starih vzorcev in je v podajanju zgodbe želja pa umikanju pastem hermetične-ga in pomensko nedostopnega, potem gre hitro menjavanje obojega na roko virtualnemu (računalniškemu) konceptu, znotraj katerega teče veliko vzporednih procesov in za katerega sta značilna bombardiranje z impulzi in hitro odvijanje vsega.
Tako se poezija močno približa bralcu, ki je bralec hitrosti, kapitalistične nervoze in površnosti. Zgodba s svojim stilom omogoča hitro vstopanje, hitro razumevanje in nagla spoznanja, »novi« jezik pa je nekakšen »motilec«, ki zadovolji oba tipa bralcev.
Tiste, ki hočejo zgolj zgodbo, bombardira z dražljaji, kar sodobni bralec zagotovo želi, pa tudi tiste, ki poezijo vendarle dojemajo kot labirint, kjer je potrebno raziskovati in ob tem razmišljati. Ta
tudi položaj človeškega bitja, ki ga pesnik postavi globoko v gozdno tišino. Gre za posameznika, ki se zaveda bivanjske majhnosti in neznatnosti, gre za človeka, ki še čuti skromnost pred orjaško dimenzijo, ki je imenujemo narava. In med njima se sprosti občudujoča vez - narava in človek, povezana, skladna. Ob dejstvu, da je narava tista, ki odloča o človeku, in ne obratno, ostane človeškemu bitju zgolj podrejen položaj, v katerem se otrese vsakega konflikta, obenem pa se delno osvobodi, saj ve, da bo za vse poskrbela stvarnica najvišje kategorije.
Pesmi v eni in drugi pesniški zbirki so tako pesmi narave, v vseh oblikah in na vseh ravneh. Kot je lahko kruta narava, je tu in tam kruta tudi pesniška vsebina, kakor je narava tiha, globoka in spokojna, tako je takšna tudi
drugi, bolj poglobljen tip bralca se tako bolj posveča jeziku, medtem ko se mu zdi vsebina (zgodba) obrobna. Ne zanima ga toliko položaj lirskega subjekta, kolikor bolj način, jezik, skozi katerega je le-ta izpovedan.
Stilni svet te poezije ne prinaša kakih pretresov. Pesnikom je na voljo praktično vse - vrsta stilnih sredstev, s katerimi plemeni-tijo svojo pesniški izpoved. Pri tem so zelo kreativni. Pogosto tvorijo celo posebne figurativne mreže, pri katerih se posamezna pesniška sredstva povezujejo v trdno medsebojno strukturo, mnogi verzi pa se prekrivajo in nadgrajujejo obenem in vsebujejo več raznolikih stilnih prvin naenkrat. To sicer, gledano z vidika predhodnih pesniških generacij in njihovega ustvarjanja, ne pomeni ničesar novega, pa vendar je potrebno omeniti posebne preplete, stilna mreže-nja, kjer ne gre zgolj za besede, besedne zveze ali cele verze, pač pa prihaja do posebnega stilnega medučinka celo na prostoru zelo oddaljenih verzov.
Poezija postane tudi na področju stila igra: »mir je zunaj / poševno / na vrata sloni dež / mogoče je toplo? / toplo je ampak / to moraš / najprej ugotovit / in ločit dan / od dneva (Ana Pepelnik, Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo)«
Zanimiva so tudi vprašanja metafore, ki se pojavlja v vseh mogočih razponih - od klasične, jasne in umirjene, do drzne in tudi hermetične. A slednja ni le nepotrebni privesek, ki je sam sebi namen, pač pa je potrebno tudi v teh metaforah iskati nekatere druge razsežnosti, ki pesem dodatno popestrijo.
Ne moremo pa tudi mimo spoznanja, da je ob metaforični svežini veliko že videnega metaforičnega materiala. Ta po eni strani dokazuje kontinuiran razvojni tok slovenske poezije, je pa tudi dokaz o nekaterih metaforah, simbolih in drugih elementih, ki so del kulturne dediščine jezika ali pa delujejo na ravni arhetipskih literarnih vzorcev. Stalne besedne zveze, okrasne pridevke, simbole za barve, živali, čustva pesniki nadgrajujejo in se tako rešujejo iz vajeti nevarne klišejskosti, ki je nenehna grožnja tanki membrani poezije.
A nekateri kulturni vzorci se zatipajo prav v stilni strukturi. Še zlasti v metaforiki. Prav metaforika (in širše stil) je tista, zaradi katere je to obsežno pesniško generacijo dobro razdeliti v tri orientacijske skupine ...
David Bedrač
Bivškova pesniška izpoved. Kajti njegove pesmi so kot klic k naravi, kot ode drevesom in prostorom zraka med njimi - to so pesmi, ki včasih delujejo že kot psalmi, posvečeni naravi in njeni vsemogočni podobi.
Kako tiha, spokojna in lepa je lahko pesem narave, pesem zemlje, pesem gozdov pokažejo naslednji verzi: »Ples listja na poti. / Nekaj govori brez sape; / neskončno šelestenje, / neskončno šepetanje. / Listje je suho, / z lahkoto hodiš skoz, / od strani lebdeč / na pisanem oblaku. / Včasih se dvigne list / in pade na svoje mesto. / Včasih pod škornji / zaprasketa suha veja. // Nekateri slečejo / plašče pred zimo.«
Je pa še en sodobni slovenski pesnik, ki je prav tako močno zavezan zemlji in domačemu okolju .
David Bedrač
Literarni dvojčki - 50
Nazaj k naravi!
(Bivšek-Ramoveš)
Numerologija
Numerologija in zdravje
Vsak človek na tem svetu ima svojo življenjsko pot in svoje poslanstvo. Na prvi pogled se nam zdi, da življenje nas ljudi teče naključno, da je nekdo po naključju bogat ali reven, po naključju zdrav ali bolan, torej po naključju srečen ali nesrečen.
Dokler nam gre v življenju bolj ali manj dobro in po naših načrtih, smo prepričani, da je temu tako in tudi ni potrebno, da bi razmišljali drugače. Ko pa se pojavijo križi in težave, pa se vse spremeni. Takrat pa je človek prisiljen poiskati rešitve in jih mnogokrat najde tam, kjer si prej, ko je bil še uspešen in zdrav, sploh ni mislil, da obstajajo.
Življenje je ustrojeno tako, da ni nikoli vse za vse. Tako kot ni vsak čevelj primeren za vsako nogo, ne vsak partner primeren za vsakogar, ne vsak poklic ustrezen za vsakogar, še vsaka hrana ni primerna za vsakogar, tako tudi vsako ime in priimek nista primerna za vsakega človeka.
Tako kot mora biti številka čevlja skladna s številko naše noge, da lahko normalno hodimo, tako mora biti tudi številka (energija) našega imena in priimka vsaj malo skladna s številko (energijo) našega datuma rojstva, da lahko normalno ustvarjamo in živimo tako v poklicu kot v partnerstvu.
Neprimerno ime ali priimek, je zelo velika ovira na poti do lepega življenja. Kje se to najlepše vidi? Praktično povsod. Človek se trudi, a v življenju nikoli nima »sreče«. Ali mu partnerstva razpadajo ali pa životari v partnerskih zvezah, v katerih več ali manj trpi. Še bolj se to vidi v poklicu. Človek v bistvu ne ve, kaj bi rad. Kako naj nekdo pride do lepega življenja, če ne ve, kaj bi sploh rad? Blokiran človek se tudi težko postavi zase, kar je tudi posledica težkega otroštva. Vse to pa se zelo lepo izraža skozi energijo njegovega vse prej kot primernega imena ali priimka.
Tudi sam sem pred nekaj leti spremenil v imenu in priimku tisto, kar je bilo treba spremeniti. Življenje po numerološki spremembi je sedaj nekaj povsem drugega kot pa s starim imenom in priimkom. Sploh ni primerjave. Med drugim sta konkretni posledici tudi dve zelo praktični numerološki knjigi: Mir v srcu in Tvoje ime - energija modrosti ali izvor šibkosti.
Numerologija je zelo enostavna in učinkovita veda, ki človeku na jasen in praktičen način pove, zakaj mu gre v življenju vse narobe, čeprav se zelo trudi. Numerologija tudi nima nič skupnega z astrologijo ali horoskopi.
Po desetih letih ukvarjanja z numerologijo, je mnogim ljudem pomagalo, da so izboljšali
Numerologija
življenje. Tudi obe knjigi sta nastali na osnovi več kot 5000 ljudi, ki so si dali narediti nu-merološko analizo, ker si kljub veliko vsemogočega znanja (delavnice, tečaji, strokovni posveti) niso mogli izboljšati življenja. Nikoli ne bom pozabil gospe, ki mi je rekla: »Imam dve fakulteti, drugič se ločujem, podjetje mi spet propada in bila sem že na vseh mogočih tečajih o duhovni rasti. Zakaj si ne morem končno ustvariti normalnega življenja?«
Odgovoril sem ji: »Gospa, dajte iz imena eno črko in iz priimka dve pa boste lahko ne samo normalno, ampak zelo uspešno živeli in ustvarjali tako v partnerstvu kot tudi v poslovnem svetu. Sedaj ne morete narediti ničesar, ker ste popolnoma blokirani z neprimernim imenom in priimkom.« V imenu in priimku je energija naše duše ali podzavesti, in kdor je tukaj zablokiran, ne more ustvarjati. Življenje je težko, človek se trudi, a nikamor ne pride. Se vam zdi znano?
Pa opišimo še en zelo razširjen in praktičen primer: zakaj si ženske, ki so se ločile, tako težko (v večini primerov pa sploh ne) uredijo ponovno partnerstvo? Odgovor je preprost: če ženska, ki se loči, obdrži priimek bivšega partnerja, dobesedno kot magnet v svoje življenje privlači moške, ki so podobni njenemu bivšemu partnerju. Ja, energija imena in priimka je zelo močna podzavestna sila, ki je mnogo močnejša od energije našega uma. Rešitev: najprej je treba spremeniti priimek, šele potem lahko pričakujemo, da bomo »našli« pravega.
Velikokrat se zgodi, da mi kakšna gospodična ali gospa
reče: »Ne vem zakaj, ampak name se dobesedno lepijo sami takšni moški, ki niso zame.« Če nosimo v imenu ali priimku energijo težav z nasprotnim spolom, potem bomo kot magnet v svoje življenje privlačili same težavne moške. Kar oddajamo, to tudi privlačimo. In to nima ničesar skupnega z našimi željami. Hm, želimo si nekaj lepega, toda energije v imenu in priimku nam prinašajo nekaj povsem drugega ...
Pa povejmo še eno zelo znano numerološko dejstvo. Če nekdo ni zadovoljen s svojim imenom ali priimkom, tudi ne more biti v življenju uspešen. Ali lahko »uspešno« hodite, če nosite čevlje, ki vam niso všeč ? Ali lahko uspešno delate, če vam delo ni všeč? Ali ste lahko uspešni zraven partnerja, ki vam ni všeč? Kako pa bi potem bili uspešni v življenju, če vas ime ali priimek motita? Človek ne potrebuje ravno znanja nu-merologije, da bi ugotovil, kaj mu ni všeč. Saj to vsak človek v svojem srcu čuti. Tako kot z drugimi stvarmi, je pač tudi z našim imenom in priimkom.
Da, numerologija je nekaj zelo zelo praktičnega in marsikdo, ki je nesrečen v partnerstvu ali pa ki do njega sploh ne more priti, se potem, ko se seznani s to vedo, zamisli. In poišče rešitev.
To bo prvi del predavanja. V drugem delu pa bom razložil, kako sem pred nekaj leti - takrat, ko je bila napisana prva knjiga - doživel močan stres, popolnoma izgubil spanje, imel težave s spominom, ravnotežjem in nenehnimi bolečinami v želodcu. Nisem imel nobene energije več in postal sem nesposoben za delo. Obrt, s katero sem se z veseljem
Foto: internet
ukvarjal, sem moral začasno zapreti.
Potem sem iskal rešitve pri vseh možnih zdravnikih in nihče mi ni mogel prav pomagati. Ko nisem več vedel, kaj naj naredim, sem prišel v stik s strokovnjakom za prehrano, s pomočjo katerega sem potem popolnoma ozdravel. Takrat sem spoznal, da človek ne ozdravi od zdravil, ampak od hrane, ki jo zaužije. Spoznal sem, da se je za zdravje treba boriti in da vsak človek, ki želi ozdraveti ali biti zdrav, mora za to poskrbeti sam. Če človek ne pazi nase, ga noben zdravnik ne more ozdraviti.
Predavanje bo enostavno, življenjsko in praktično. Razumel ga bo vsak, ki si želi biti zdrav, vsaj malo srečen in uspešen v življenju. Marsikaterega človeka zanima, kaj mu prinaša njegovo ime ali priimek in marsikateri človek si želi dobrega zdravja ali pa ga morda že več let neuspešno išče. Če v srcu čutite, da je to tisto, kar iščete, potem ste prisrčno vabljeni.
Vsi, ki ste po srcu mladi, radovedni (ali pa tudi bolni) ste z veseljem vabljeni na to nume-rološko-zdravstveno predavanje v četrtek, 5. julija, ob 19. uri in prav tako torek, 10. julija, ob 19. uri, v dvorano Doma upokojencev na Volkmerjevi 10, Ptuj. Vstop je prost.
V istih prostorih pa se bo nekaj dni kasneje, konkretno v soboto, 14. julija, od 9. do 12. ure odvijala numerološka delavnica. Vabljeni vsi tisti, ki se želite bolje seznaniti z nu-merologijo in s tem tudi zase najti kakšno konkretno rešitev. Prijave na tel. 070 859 669 ali neposredno pred delavnico. Lep pozdrav, Dan Sovina
Na valovih časa
Torek, 3. julij
Danes godujeta Tomaž in Irenej. Danes je dan slovenskih rudarjev.
1866 je v bitki pri Koniggrëtzu pruska vojska premagala avstrijsko. S tem je Prusija dokončno izločila Avstrijo iz odločanja v nemških zadevah. 1875 se je rodil nemški zdravnik, kirurg Ferdinand Sauerbruch, eden izmed pionirjev prsne kirurgije.
1883 se je rodil v Pragi avstrijski pisatelj židovskega rodu Franz Kafka. 1928 so se pojavili v trgovinah prvi televizorji. To se seveda ni zgodilo pri nas, ampak v ZDA. Za televizor je bilo treba odšteti 75 dolarjev. 1962 je Francija je razglasila neodvisnost Alžirije. 1992 so vzpostavili najdaljši zračni most v zgodovini. V Sarajevo so do začetka januarja 1996 s 13.000 poleti prepeljali več kot 160.000 ton živil, zdravil in druge pomoči.
1868 se je rodil v Poljanah slovenski filozof in teolog Aleš Ušeničnik. Sreda, 4. julij
Danes goduje Urh.
Urh (Ulrih) je zavetnik vinogradnikov, ribičev in tkalcev. Zavetnik pred vodnimi nevarnostmi in poplavami.
1804 se je rodil ameriški pisatelj Nathaniel Hawthorne. Opisoval je puri-tanski svet naseljencev Nove Anglije.
1807 se je rodil italijanski revolucionar Giuseppe Garibaldi, borec za osvoboditev in združitev Italije.
1900 se je rodil ameriški jazzovski trobentač in pevec Luis Daniel Armstrong, imenovan Satchmo.
1810 je generalni guverner Ilirskih provinc Marmont z odlokom uvedel pouk slovenščine v prvostopenjske šole in gimnazije. 1833 se je rodila v gradu Turn v Potočah pri Preddvoru pripovednica in pesnica Josipina Turnograjska, s pravim imenom Josipina Urbančič Toman. 1846 se je rodil v Ljubljani slovenski literarni kritik, urednik in šolnik Fran Levec, ki je leta 1899 izdal prvi Slovenski pravopis. Četrtek, 5. julij Danes goduje Anton.
1853	se je rodil britanski kolonialni politik Cecil Rhodes, ustanovitelj Ro-dezije.
1857 se je rodila nemška političarka Klara Zetkin, ki jo štejejo tudi za
voditeljico ženskega mednarodnega gibanja.
1889 se je rodil francoski pesnik, romanopisec, dramatik in filmski režiser
Jean Cocteau, ena izmed najizrazitejših kulturnih osebnosti časa.
1943 je prišlo pri Kursku v SZ do največje tankovske bitke vseh časov.
1843 so začele izhajati v Ljubljani Bleiweisove Kmetijske in rokodelske
novice.
1900 se je rodil v Črnomlju slovenski pesnik Miran Jarc, ki spada med naše najvidnejše ekspresionistične pesnike. Petek, 6. julij
Danes goduje Bogomila.
1415 so med koncilom v Konstanci na grmadi zažgali češkega reformatorja Jana Husa.
1854	je prišlo ob vprašanju suženjstva v ZDA do ustanovitve nove stranke. V Jacksonu so se povezali nasprotniki suženjstva in si nadeli naziv »republikanci«.
1877 se je rodil ruski pisatelj Aleksej Mihajlovič Remizov. 1885 je francoski kemik Luis Pasteur prvič uporabil novo cepivo proti steklini. Deček, ki ga je ugriznil stekli pes, je ozdravel. 1935 se je rodil 14. tibetanski verski in posvetni voditelj dalajlama Tenzin Gyatso.
1958 je postala Aljaska 49. zvezna država ZDA.
1950 je Nemška demokratična republika priznala črto Odra-Nisa za mejo
s Poljsko.
Sobota, 7. julij
Danes godujeta Ciril in Metod.
1893 se je rodil hrvaški književnik Miroslav Krleža.
1902 se je rodil italijanski filmski igralec in režiser Vittorio de Sica.
1922 se je rodil v Benetkah francoski oblikovalec elegantnih ženskih
oblek in pionir oblikovanja oblačil visoke mode za moške Pierre Cardin.
1937 se je pri mestecu Wan Qing na Kitajskem začel spopad, ki je bil uvod
v drugo svetovno vojno na Daljnem vzhodu.
2005 je bilo v terorističnem napadu Al Kaide v Londonu ubitih več kot 50 ljudi in 700 ranjenih. V kratkem časovnem razmahu so bile na treh krajih v podzemni železnice tri močne eksplozije, čez nekaj časa pa je razneslo še nadstropni avtobus.
1868 so se na pobudo Frana Levstika v Mariboru zbrali na posvetu štajerski slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po takratnem češkem vzoru
1907 se je rodila v Divači prva slovenska filmska igralka Ita Rina - Ida Kravanja.
Nedelja, 8. julij
Danes goduje Spela.
1497 je portugalski pomorščak Vasco Da Gama iz Lizbone odplul na svoje prvo potovanje v Indijo. To je pomenilo začetek nastajanja Portugalske kot pomorske velesile.
1621 se je rodil francoski basnopisec Jean de La Fontaine. 1809 se je rodil hrvaški pobudnik ilirizma Ljudevit Gaj. 1829 se je rodil francoski pripovednik Pierre-Alexis Ponson du Terrail, pisatelj senzacionalistično pustolovskih del, ki je uvedel romane v nadaljevanjih.
1934 je Delavska zbornica v Ljubljani izvedla obširno anketo o delavskih mezdah in življenjskih stroških.
1990 je bila pred množičnim grobiščem domobrancev v Kočevskem Rogu spravna slovesnost, ki so se je udeležili najvišji predstavniki političnega in javnega življenja, s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom vred. Maševal je metropolit, nadškof dr. Alojzij Šuštar. Ponedeljek, 9. julij Danes goduje Veronika.
1386 je v bitki pri Sempachu vojska švicarske konfederacije premagala čete avstrijskih Habsburžanov.
1409 so Benetke kupile Dalmacijo za 100.000 dukatov od neapeljskega kralja Ladislava.
1762 je ruska garda oklicala za cesarico Katarino Veliko. 1816 je postala Argentina samostojna država. 1879 se je rodil avstrijski socialistični politik Friedrich Adler. Oktobra 1916 je ustrelil avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stuergkha, ki ga je obtožil odgovornosti za uvedbo diktatorskega režima in izključitev parlamenta iz odločanja o državnih zadevah.
1879 se je rodil italijanski skladatelj Ottorino Respighi, avtor simfoničnih pesnitev (Rimski vodnjaki), komorne glasbe, oper in baletov. 1942 se je judovska družina Frank s štirimi Judi umaknila v skrivališče, ker ji je grozila deportacija v taborišče.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kar smo želeli, smo dobili: vroče poletje
Dolgo nas je zeblo, zato zdaj ne smemo tožiti, da je prevroče. Taki vročinski valovi so realnost poletja. Res pa je, da se lahko bojimo hude suše, če se kmalu ne pojavijo kakšne padavine. Zato ne pozabite, da zalivanje potrebujejo vse vrtnine, predvsem pa tudi spomladi posajene trajnice, grmovnice in drevje. Zelenice se sušijo, a ne obupati. Trava si hitro opomore, ko pridejo ponovno padavine. Treba je le paziti in je ne kositi prepogosto, vsekakor pa je treba kositi zelo visoko travo.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Na balkonih skrbimo za redno dognojevanje rastlin. Sama dodam gnojilo v vsako vodo za zalivanje, le da je količina zelo majhna. Ne pozabite pa, da mora biti količina gnojila le četrtino tiste, ki je priporočena na gnojilu. Občasno zalivanje s pripravki iz izvlečkov morskih alg pa bo rastlinam zelo dobrodošlo v tej vročini.
Še vedno sejemo dvoletnice. Mačehe in spominčice je bolje sejati v setvene platoje brez lukenj in enkrat prepikirati. Spominčice lahko piki-ramo tako, da eno sadiko predstavlja več rastlinic: prepikiramo več rastlinic skupaj.
Naj pripomnim še to, da so v semenskih vrečicah, ki jih lahko kupite v trgovini, manj kvalitetne sorte mačeh, zato se boste morali vsi, ki so vam pri srcu res veliki cvetovi, odločiti za nakup sadik v jeseni. Za popestritev skalnjakov, predvsem kamnitih obraščenih ograj in cvetličnih gred, pa so rastline, ki jih boste sami vzgojili iz semena, veliko bolj poceni, so pa ravno tako lepe.
Še opozorilo: za kaljenje potrebujejo mačehe popolno temo, zato moramo seme po setvi do-
bro pokriti z zemljo, setev dobro zaliti, nato pa jo po možnosti še pokriti s temno folijo, ki pa jo moramo takoj po kaljenju odstraniti. Setvene plošče postavimo nekam na senčno mesto, lahko so tudi v garaži; sončni žarki so zdaj za vsako kaleče seme veliko premočni. Tako bo kaljenje veliko boljše in enakomernejše. Ves čas moramo skrbeti za primerno vlago, vendar jih raje zalivajte z raz-pršilkami, z zalivalkami namreč zbijemo zemljo. Pogosto napaka je tudi, da želimo rastline zaliti »na zalogo«. V tako vročih dnevih in pri močnem soncu se lončki, setvene plošče ali zabojčki radi izsušijo tekom dneva. Vendar zalivati na zalogo ne moremo. Ravno zaradi tega setve rade gnijejo.
Če se zemlja čez dan vedno izsuši, postavimo setve še bolj v senco, zalijemo pa tudi čez dan, vendar takrat uporabimo res ogreto, toplo vodo. Sadik ne gnojite, naj zrastejo le toliko, kolikor jim to dopušča narava. Jih je pa treba pravočasno posaditi na stalno mesto. Mogoče bi lahko zato setev dva- do trikrat zalili z žajbljevim čajem. Pri tem pa mora ta biti iz domačega žajblja, ne pa iz tistega iz vrečk, ki ga kupimo v trgovini.
Mačehe pikiramo v lončke s premerom 8-10 cm, spominčice pa lahko pikiramo tudi v neko-
liko manjše lončke. Vendar je vseeno bolje, da so lončki večji (porabijo več zemlje), saj jih običajno posadimo skupaj s tulipani, to je precej pozno. Takrat pa bi jim lahko že zmanjkalo hrane. Substrat naj bo raje kupljen, pri tem nikakor ne smemo varčevati. Domača, vrtna zemlja ima namreč eno težavo: ker lončke zalivamo vsak dan, se zemlja močno seseda, zbija, kar pa za rast in razvoj korenin nikakor ni dobro. Povsem enako velja tudi za sadike vrtnin.
Zelenjavni vrt
Na zelenjavne vrtu je še vedno čas za setev endivije in radiča. Zadnji čas je za vzgojo sadik kapusnic, predvsem brstičnega in listnatega ohrovta. Tudi prezimni por še lahko sejemo. S prvimi kombajni na njivah pa prihaja tudi čas setve strniščnih posevkov. Podzemna koleraba ni samo krmna rastlina, ampak zelo zdrava vrtnina. Gomolj seveda ne sme zrasti tako velik, kakor ga pustimo na njivi. V juhah in zelenjavnih prilogah nam v jeseni in pozimi zelo pomaga pri premagovanju oz. preprečevanju težav, ki jih imamo zaradi mrzlega in vetrovnega zimskega vremena. Ne pozabite tudi na redkve, črno in novejšo belo redkev daikon, pa tudi repa naj najde prostor na našem vrtu, če je dovolj velik.
Verjetno največ vprašanj v tem tednu sem dobila v zvezi s setvijo radiča. Še je čas za setev, ni že prepozno. Vendar ne pozabite, da je radič vrtnina hladnega dela leta in da v takih razmerah seme ne kali najbolje. NUJNO je setev zasenčiti. To naredimo tako, da naredimo enostavno oporo, loke ali kar koli nad setev in to oporo prekrijemo s primerno tkanino, to je lahko rjuha, vrečevina, lahko pa tudi v več plasti zložena agrokoprena. S
SENČILOM NE POKRIVAMO PLOSKO, saj
v tem primeru ne dosežemo ustreznega učinka. Poskrbimo seveda tudi za zadostno količino vlage. V takih razmerah je bolje, da si nekje v senci v multiploščah vzgojimo sadike in te kasneje presadimo na gredice.
Sorte radiča
Ko govorimo o sortah je najprej treba vedeti, da poznamo prezimne in neprezimne ali letne sorte radiča. Letne sorte sejemo od začetka junija pa vse do sredine oz. druge tretjine julija. Uhajanje v cvet boste zmanjšali tako, da boste vzgojili ali kupili sadike. Prezgodnje setve v maju so tudi lahko vzrok prehitrega cvetenja radiča, posebej če imamo potem opravka z nestalnim vremenom. Med letnimi sortami sta najbolj poznani prav gotovo dve. To sta palla rosa in pan di zucchero ali sladkorni radič, kot mu radi rečemo. Sort pa je tudi pri nas veliko več. Danes tudi pri nas na vrečicah s semenom radiča srečate sorti palla rossa in zraven dodano številko. Ta številka pomeni dolžino vegetacije, nižja je, bolj zgodnji je tip te sorte z rdečimi, okroglimi glavami. Še opozorilo: ta sorta ima po večini zelene liste (vehe), šele glava v sredini se obarva rdeče. Bolj je pozna sorta, bolj so listi zeleni, pa tudi več prostora na vrtu potrebuje. Prednost poznih sort pa je, da prenesejo veliko mraza in so lahko na vrtu vse do konca leta, včasih tudi še dolgo v januarju. Zato naj bodo na vrtu tudi te. V tem tipu je v Sloveniji na razpolago še seme sorte averto. Njegova prednost je izenačenost in to, da prenese veliko nizkih temperatur, saj pogosto na prostem tudi prezimi. Pri nabavi semena rde-čeglavih, letnih radičev pa pazite, posebej tisti, ki ne berete, ampak samo gledate slikice na vrečicah s semenom. Ponekod je na vrečicah s semenom glavica naslikana tudi pri prezimni sorti veroni, ki ne naredi glav v jeseni, ampak le ob siljenju ali pa spomladi, če smo pravilno z njo ravnali.
Na policah s semenom pa lahko poleg rdeče-listnih letnih radičev kupite tudi seme pisanoli-
VTi^^^V A
Foto: M. Pušenjak
Setev semena za sadike v multiplošče; poleti je bolje vzgajati sadike, kakor sejati direktno na stalno mesto.
Foto: M. Pušenjak
Zeleno pisane glavnate sorte radiča najbolje prenašajo zimski mraz.
stnih sort, ki naredijo v jeseni ali pozimi okrogle trdne glavice. Njihova skupna značilnost je, da prezimijo celo bolje kakor njihove rdeče sorodni-ce, saj po večini prezimijo na prostem, mi pa jih manj poznamo. So pa poznejše in glavice zvijajo šele ob začetku zime. Na prvem mestu je prav gotovo palla bianca z velikimi okroglimi glavicami z zelenim listom. Meni osebno je zelo ljuba sorta castel franco, ki nekoliko slabše prezimlja, naredi pa visoke glavice z rahlo pegastim, a zelo okusnim listom. Lahko ga tudi silimo. Dober je že ves čas, tudi ko še ne zvija glavic, je sredica že nežna, obeljena in okusna. Le malo greni. Nekoliko manj znana pri nas je sorta lusia, ki naredi bolj okrogle glavice s pisanim listom, je pa manj občutljiva na mraz in bolje prezimi. Zanimiv pa je tudi radič z imenom variegeta di chioggia, saj so njegove glavice zelo zbite, list pa z veliko rdečimi pegami, tako da je bolj rdeč kakor zelen.
Nekoliko bolj občutljive pa so letne sorte z visokimi ovalnimi glavami. Za njih je značilno, da so bolj občutljive na mraz, zato jih porežemo pred sortami z okroglimi glavami. Najbolj poznamo sorto pan di zucherro, ki naredi velike srednje sklenjene glave. Na prostem v večjem mrazu ne bo zdržal, lahko pa ga še nekaj časa skladiščimo. Sorta bianco di milano naredi manjše nižje glavice, prenese pa nekoliko več mraza. Čeprav sem prebrala, da prezimi na prostem, velja to samo za zime, kot je bila lanska, in za naš obalni del Slovenije.
Zelene sorte so bolj pogosto napadene od pepe-laste plesni. Če dobro opazujemo in pravočasno opazimo napad, se lahko proti njej borimo z zalivanjem preko listov. Curki vode namreč v začetku razvoja pepelaste plesni odplaknejo. Glede na to da radič ne mara poletne vročine, je tako bolje, če ga namakamo z mikro razpršilci - to so taki, ki zelo nežno pršijo vodo po listih. Tako istočasno namakamo in tudi hladimo rastline. Odlično bi bilo, če bi lahko namakali od zgodnjega jutra (noči) naprej, ne pa zvečer. Zvečer začnemo zalivati šele, ko se dobro ohladi. Redno namakan radič tudi ni tako grenak kakor tisti, ki trpi sušo.
Miša Pušenjak
Pogosto nas zeleno listje rdečega radiča prestraši, brez skrbi, glave bodo rdeče.
Zdravstveni nasveti
Odvisnost (4.)
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Vzroki, zakaj se posameznik odloči za jemanje prepovedanih drog, so številni in velikokrat nejasni. Po raziskavi na Novi Zelandiji so najpogostejše izjave mladostnikov: imeti se dobro, biti zadet, eksperimentirati ... Najpomembnejša zagotovo ostaja vloga družine, ki lahko prva opazi težavo in ukrepa. Ustrezno sporazumevanje in postavljanje meja, znotraj katerih se mladostnik razvija in prevzema polno odgovornost za svoje ravnanje so najpomembnejša preventiva. Sodelovanje ožje družine s šolo, delovnimi organizacijami ter zdravstvom dodatno omogoči hitro ukrepanje in dovolj zgodnje prepoznavanje problematike.
Hitri testi za dokazovanje prisotnosti nedovoljenih drog
Zloraba psihotropnih snovi med mladostniki vztrajno narašča. Da bi razjasnili dilemo ali otrok jemlje droge ali ne, pa tudi kot pomoč pri vzdrževanju abstinence, starši lahko posežejo po urinskih testih za ugotavljanje drog.
V lekarni so na voljo hitri imunokemijski testi, s katerimi lahko dokažemo prisotnost različnih drog: opia-tov, kokainskih metabolitov, ekstazija, metadona, metabolitov kanabinoidov, amfe-taminov (amfetamin, metam-fetamin), benzodiazepinov, barbituratov in buprenorfina.
Testi lahko zaznajo posamezne ali več psihoaktivnih snovi hkrati. Slednji pridejo
predvsem v poštev, ko ne poznamo značilnih znamenj zlorabe določenih drog in ko obstaja verjetnost uživanja različnih drog. K verodostojnosti testa bistveno prispeva čas odvzema vzorca, saj so droga ali njeni presnovki v urinu prisotni v različnem časovnem intervalu od zau-žitja prepovedane substance. Na čas zadrževanja v telesu vpliva več dejavnikov, tudi dejstvo, ali gre za rednega ali občasnega uživalca droge. V primeru psihoaktivnih snovi, ki se hitro presnovijo, uspemo njihovo prisotnost v urinu dokazati le nekaj ur od vnosa v telo. Primer je kokain. Prisotnost drog z dolgo razpolovno dobo, kot je kanabis, pa lahko v urinu dokažemo še čez več dni.
Izkušnje kažejo, da starši velikokrat podcenijo možnost manipulacije z rezultati testiranja. Preiskovanci namreč poskušajo pogosto vplivati na rezultat testiranja. V ta namen si preskrbijo urin brez vsebnosti presnovkov psihično aktivnih snovi ali pa vzorec urina razredčijo z vodo. Znanih je več snovi, ki naj bi ob zaužitju prekrila dokaze jemanja droge v urinu. Zadnja leta se na medmrežju pojavlja vse več ponudnikov komercialnih izdelkov, ki naj bi ob zaužitju povsem prekrila sledove presnovkov psihoaktivnih snovi.
Druga resna dilema je, da ob sicer negativnem rezultatu družini ni lahko sprejeti dejstva, da se morajo medsebojno testirati in tudi taka
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
družina zato velikokrat potrebuje pomoč.
Poleg lažno negativnih rezultatov lahko, sicer v manjši meri, dobimo tudi lažno pozitiven rezultat. Obstajajo določena zdravila, hrana (živila z makom), pijača ali bolezenska stanja, ko sicer negativen preiskovani vzorec prikaže pozitiven rezultat na prisotnost določenih presnovkov psihoaktivnih snovi. Večina teh snovi je znanih in jih proizvajalec v samih navodilih za izvedbo testa tudi navaja.
Omenila sem že, da je prva preventiva ustrezno sporazumevanje znotraj družine, ob tem pa dodajam, da je enako pomembno tudi znanje. Prvi odmerek droge dobi mladostnik praviloma od svojega prijatelja ali znanca! V vsakem starostnem obdobju podajte svojemu otroku tisto znanje o nevarnostih, ki jih prinaša uporaba nedovoljenih drog, kot ga takrat otrok lahko sprejme in razume. Pri zdravljenju odvisnosti velja še veliko bolj kot pri kateri koli drugi bolezni: bolje preprečiti kot zdraviti.
Smiljana Markež, mag. farm., Lekarna Ptuj
S svetovne
glasbene
scene
Slavna ameriška pevka in igralka Jennifer Lopez (Jennifer Lynn Muniz Lopez, pogosto imenovana tudi J.Lo) je za 24. julij napovedala izdajo albuma s svojimi največjimi uspešnicami. Na zbirki z naslovom Dance Again ...The Hits bo 16 skladb, vključno z DVD-jem, na katerem bodo tudi njeni priljubljeni videospoti. Seznam skladb na albumu Dance Again ...The Hits:
Dance Again (featuring Pitbull)
Goin' In (featuring Flo Rida) I'm Into You (featuring Lil Wayne)
On The Floor (featuring Pitbull)
Love Don't Cost A Thing If You Had My Love Waiting For Tonight Get Right (featuring Fabolo-us)
Jenny From The Block (Track Masters Remix featuring Styles P. & Jadakiss)
I'm Real (Remix featuring Ja Rule)
Jennifer Lopez
Foto: wordpress.com
Do It Well
Ain't It Funny (Remix featuring Ja Rule & Caddillac Tah)
Feelin' So Good« (Remix featuring Big Pun & Fat Joe)
All I Have featuring LL Cool J (Deluxe Edition only)
Que Hiciste (Deluxe Edition only)
Let's Get Loud (Deluxe Edition only)
®®®
Odkar se je ameriška pevka Rihanna leta 2005 prvič pojavila na glasbeni sceni, je izdala kar šest studijskih albumov. Kljub neverjetnemu tempu in nedavnim novicam o njeni izčrpanosti pevka očitno ne namerava počivati, saj je pred kratkim že začela pripravljati material za nov album. Tuji mediji poročajo, da se je Ri-hanna že odpravila v London, kjer bo v tamkajšnjih studiih
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
2.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
2.	CALL MY NAME - CHERYL
3.	WHISTLE - FLO RIDA
NEMČIJA
1.	TAGE WIE DIESE - DIE TOTEN HOSEN
2.	EUPHORIA - LOREEN
3.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
sodelovala s številnimi znanimi britanskimi producenti in glasbeniki, kot so Nicky Romero in Burns (znana po sodelovanju z zasedbo Marina and the Diamonds), Eric Bellinger (sodelavec Chrisa Browna), Sean Garrett in vedno bolj popularna Swedish House Mafia. Ob že omenjenem novem albumu pop zvezdnica načrtuje za prihodnje leto tudi veliko svetovno glasbeno turnejo.
Leto po smrti pevke Amy Winehouse bodo v mesecu oktobru v New Yorku na veliki svečanosti prvič podelili nagrade imenovane po tej kontroverzni britanski pevki. Fundacijo Amy Winehouse, katere glavno poslanstvo je zbiranje denarja za pomoč otroškim zavetiščem, sta ustanovila starša pokojne glasbenice. Med prvimi bo omenjeno nagrado prejel legendarni ameriški pevec Tony Bennett, ki je z Amy Winehouse tik pred njeno smrtjo posnel duet Body & Soul, za katerega sta prejela tudi grammyja.
Pred nami je še eno zanimivo glasbeno sodelovanje, saj so moči v skupnem projektu združili avstralski elektro pop duet Pnau in legendarni britanski pevec Elton John. Na albumu, ki bi naj izšel v juliju, bomo lahko slišali osem priredb Eltonovih največjih uspešnic iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na svetovnih radijskih postajah pa se že vrti prvi singel z novega albuma, to je skladba z naslovom
Good Morning To The Night. Duet Pnau je na glasbeni sceni prisoten že vse od leta 1999, preboj izven meja Avstralije pa jima je uspel s projektom Empire Of The Sun. ®®®
Očitno se nam obeta vroča glasbena jesen, številni popularni glasbeniki so namreč za to obdobje že napovedali izid novih glasbenih stvaritev. Med njimi je tudi legendarni irski pevec Van Morrison, ki bo 2. oktobra izdal album z naslovom Born to Sing: No Plan B. Album bo izdala znana založba Blue Note Records, s katero je Morrison že sodeloval leta 2003 na albumu What's Wrong With This Picture? Seznam skladb na albumu Born to Sing: No Plan B:
1.	Open The Door (To Your Heart)
2.	Going Down To Monte Carlo
3.	Born To Sing
4.	End Of The Rainbow
5.	Close Enough For Jazz
6.	Mystic Of The East
7.	Retreat And View
8.	If In Money We Trust
9.	Pagan Heart
10.	Educating Archie
®@®
Zaradi hude nesreče v To-rontu so odpovedali in prestavili aktualno turnejo popularne britanske zasedbe Radio-head. Naj spomnimo, da se je nekaj ur pred koncertom zrušila odrska konstrukcija, pri čemer je umrl en delavec, še štirje pa so bili poškodovani. Turneja naj bi se nadaljevala meseca septembra, novi datumi koncertov bodo objavljeni v kratkem.
Janko Bezjak
Zanimivosti tedna
V Črni gori ležalnik dražji od postelje
V Črni gori boste na plaži zelo verjetno plačali več denarja za najem ležalnika kot za najem postelje pri zasebnih ponudnikih, ugotavljajo črnogorske Vijesti. Najem ležalnika in senčnika stane ponekod celo 75 evrov, medtem ko je moč pri zasebnikih sobo najeti že za osem do 15 evrov.
ti m
www.radio-ptuj.si
Berlusconijeva televizija v kokainski aferi
Italijanska policija je v noči na petek zaradi preprodaje kokaina v Milanu, Bergamu in Vareseju aretirala 22 oseb, telefonski prisluhi pa so jih pripeljali vse do Mediaseta, televizije Silvia Berlusconija. Med strankami preprodajalcev naj bi bila namreč tudi te-levizijca Paola Barale in Maurizio Costanzo.
Foto: internet
Po navedbah časnika so cene najnižje v Bečicih, kjer je treba za najem para ležalnikov in senčnika odšteti pet evrov na dan. Na najbolj priljubljeni plaži v Budvi pa stane najem ležalnikov in senčnika 15 evrov.
Na plaži pred elitnim hotelo Maestral v kraju Pržno stane najem ležalnikov že 30 evrov, na »kraljevski plaži« pred hotelom Miločer nedaleč stran pa tovrsten najem stane že 75 evrov.
Na Svetem Štefanu so cene zmernejše kot pred Miločer-jem; najem ležalnikov in senčnika stane vsega 50 evrov na dan. Približno toliko, kolikor stane bogata večerja za dva v kaki od boljših restavracij v Budvi, je navedel srbski radio B92. (sta)
Foto: internet
Policija je sicer zaradi posedovanja in preprodaje kokaina že novembra lani aretirala tri zaposlene na Mediasetu, preiskovala pa jih je kar trideset. Eden od aretiranih je takrat komentiral, da si nikoli ni mislil, da bo policija prišla v prostore televizije, so poročali italijanski mediji.
Milansko tožilstvo je preiskavo mednarodne mreže preprodaje drog, ki je tekla iz Ekvadorja, Maroka in preko Španije ter Nizozemske, odprla že leta 2008. Med preiskavo so odkrili mrežo Italijanov in tujcev, med njimi Ekvadorcev in Albancev, ki so z ladjami in preko pošte ter kurirjev z drogo oskrbovali Milano.
Med prisluhi je za Medi-asetova televizijca najbolj obremenjujoč pogovor dveh preprodajalcev kokaina, v katerem domnevni šef mreže enega od preprodajalcev ošteva zaradi preprodaje preveč čistega kokaina.
Slednji se brani, češ da zaposlenim na Mediasetu ne more prodajati slabega kokaina in pri tem kot odjemalca omenja oba televizijca. Odvetniki v Mediasetu so se že odzvali, češ da o preiskavi ne vedo nič, medtem ko televizijca pravita, da gre za izmišljotine in lokalne legende. (sta)
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICÄ ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPS
2.	SLAVE TO THE MUSIC - JAMES MOI
3.	EUPHORIA - LOREEN
4.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE feat. KIMBRA
5.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
6.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
7.	FRIENDS - AURA DIONE feat. ROCK MAFIA
8.	TIME BOMB - KYLE MINOGUE
9.	PRINCESS OF CHINA - COLDPLAY & RIHANNA
10.	BACK IN TIME - PITBULL
11.	DRIVE BY - TRAIN
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Pisana solata
Foto: ASV
TOREK
čufti v omaki, pire krompir SREDA
makaroni z omako iz mletega mesa, zelena solata ČETRTEK
rižota s piščančjim mesom, kumarična solata PETEK
mesna lazanja, rdeča pesa SOBOTA
pisana solata s puranom* NEDELJA
juha, ocvrti piščančji medaljoni, pražen krompir, zeljnata solata s fižolom PONEDELJEK mesni sataraš**, riž
*Pisana solata s puranom
Sestavine: 500 g puranjega fileja, 1 manjša solata, 1 glavica radiča, nekaj češnjevih paradižnikov (ali en srednje velik paradižnik), 1 rdeča paprika, koruza, grobo nari-ban korenček, malo naribanega sira, gorčica, kisla smetana, olivno olje, kis, česen, bazilika in druge začimbe po želji, sol, poper.
Meso posolite, popoprajte in popecite na žar ponvi. Med pečenjem pripravite solato: radič, zeleno solato in rdečo papriko narežite na tanjše trakove, češnjeve paradižnike razpolovite, dodajte tudi majhno konzervo koruze in grobo nariban korenček. Pečen puranji file narežite na tanjše trakove ali na manjše koščke, jih položite na zmešano solato in posujte s sirom. Tako pripravljeno solato prelijte s solatnim prelivom, ki ga po okusu pripravite kar sami. Zmešajte dve žlici gorčice, kislo smetano, žlico olivnega olja, malo balzamičnega kisa (po želji), sol, poper, česen v prahu in baziliko.
**Mesni sataraš
Sestavine: 1/2 kilograma manj mastne svinjine, 6 dag maščobe, 20 dag paradižnika, 30 dag paprike, 6 dag čebule, strok česna, peteršilj, nekaj žlic juhe, 3 jajca, sol in poper.
Meso razrežemo na koščke ali tanke trakove. Na maščobi pre-pražimo na drobno narezano čebulo, in še preden zarumeni, dodamo meso ter solimo in popramo. Ko se meso nekoliko popraži, dodamo narezano papriko, kasneje pa še narezan paradižnik. Med dušenjem po potrebi prilijemo juho, vendar mora jed ostati gosta. Zmesi dodamo peteršilj in tri stepena jajca ter pustimo, da jajca zakrknejo. Začinimo še s česnom. Jed izboljšamo z žlico kisle smetane. K satarašu serviramo riž, krompir ali testenine. Vanj se odlično prilegajo tudi gobe.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
NOGOMET
Nekje v tujini igra Slovenska nogometna reprezentanca pomembno tekmo z nekim tujim moštvom. Seveda, kot se za Slovence spodobi je na tribunah veliko Slovenskih navijačev, ki vsi veselo vzklikajo: »Kdor ne skače ni Sloven'c, hej, hej, hej!«
Nekje v ozadju sedi tudi nekdanji politik in veselo vpije skupaj z vsemi Slovenci: »Kdor ne skače n'č ne vid', hej, hej, hej!«
SPERMIJI
Kakšna je razlika med moškimi in spermiji?
»Nobene! Na vsake dva milijona je eden dober.«
GORENJSKA Kje se začne Gorenjska? Tam, kjer na vrvi za perilo sušijo WC papir.
DOLENJSKA
Kako pokopljemo Dolenjca? Zlijemo ga v grob.
POSOJILO
Svetlolaska pride v New York v banko in reče: »Rada bi imela kredit v višini 5000 dolarjev, in to samo za štirinajst dni.«
Takoj je pristopil direktor banke in odgovoril: »Spoštovana gospa! Sploh ni problema za ta vaše posojilo, ampak če bi ga želeli dobiti, rabimo neko jamstvo.«
Svetlolaska vrže na pult pred sabo ključe svojega Rollce-Ro-yca in ravnatelju banke so se kar zasvetile oči. Posel je bil sklenjen, svetlolaska je dobila posojilo, ravnatelj banke pa je ves ponosen njen avto odpeljal v garažo banke. Minilo je štirinajst dni in svetlolaska se je spet pojavila v banki. Na pult je položila 5000 dolarjev in rekla da vrača posojilo, seveda pa so ji zaračunali tudi pripadajoče obresti; in sicer v višini 12 dolarjev, ki jih je z veseljem plačala. Takoj je prišel zraven tudi ravnatelj banke in ji rekel: »Spoštovana gospa, brez zamere, vendar sem se malo pozanimal o vas in izvedel da ste multimilijonarka, samo to me zanima, zakaj ste pri vsem tem denarju rabili 5.000 dolarjev posojila za štirinajst dni?« Svetlolaska odgovori: »Kje pa mislite, da bi sredi New Yorka našla parkirišče za mojega roll-ce-royca za 14 dni in to samo za 12 dolarjev, ne da bi mi ga nekdo opraskal ali oropal?!«
MOTNOST OČESNE LEČE
PETRA RAMPRE
FATALNA ŽENSKA
TVORBA, KI SE RAZVIJE IZ TROSA
BOTER
PETER FALK
HUMORIST (LOJZE)
PUSKAR
DALMATINSKO ČRNO VINO
ZEMELJSKA RUMENICA, OKRA
OKRASEV. PROSTOROV
RIMSKA 101
NAS KANUIST (SEBASTJAN)
ŽLAHTNA KOVINA
LOČJE, LOČEK
MODRINA, SINJINA
RIBA BRADAČ
PREGOVOR
SKLADOVNA POLICA
AM. PEVEC COBAIN
NAS BALONAR
LITIJ
MLASKANJE
6
OLEG VIDOV
NAS NOGOMETAŠ (ŽIGA)
POLETNO ŽITO
SREDINA RIMSKEGA MESECA
SPOSTLJIVO NAGOVARJANJE LJUDI
OTISCANEC
MURSKA SOBOTA
ČLAN PIONIRSKE ORGANIZACIJE
POLKA ANSAMBLA GORENJCI
ZNAMKA
NASE ČIPKARSKO MESTO
TISKARSKO SITO
JEZAV ČLOVEK, SRTINA
SENENA KOPICA
UGANKARSKI SLOVARČEK: LAŠT = skladovna polica, LAZUR = modrina, sinjina, LINKE = slovenski kanuist (Sebastjan, 1978-), SPOLOVAR = zakupnik zemlje do polovice, SRTAK = jezav človek, srtina, SORN = slovenski balonar (Slavko-Avi), TRLJA = drugo ime za morsko ribo bradač, ULAKA = kraj pri Velikih Blokah.
^efuas '^ejjs 'jajsej 'efijpi
'e^jeiu 'e^snuv 'Jrnojd '[¡nz 'elue^A 'jsas 'elue^oiuo 'n T\o 'H9J 'eilfl 'jnzel '3°l '10 'e^jaiejo^ap 'ejqo 'jaqaiod 'jd '|e^pajd 'jso^sluu 'euaiiu eAjs 'oaAeSjzo '|e^o| 'e^e|iu '^o|qo 'sjnoi :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Foto: ASV
Govori se...
... da se stari Poetovioni obeta nov razcvet, saj naj bi prek prodaje hotela Park v najstarejše mesto prišel celo Leonardo Da vinci.
... da folkart, ki je nedavno gostoval v stari Poetovioni ni privabil niti enega politika ali občinarja; najštevilčnejše občinstvo so bili tako le vrteški otroci, ki pa hvala bogu še nimajo volilne pravice.
... da so baje Središčani bolj sposobni kot Holermu-žani; slednji so namreč že trikrat neuspešno poskušali sklicati 1. izredno sejo, medtem kot so Središčani nedavno brez težav odde-lali že 5. izredno sejo občinskega sveta.
... da nenormalno visokemu porastu potrošnje piva minuli vikend niso botro-
vale le nernormalno visok temperature, ampak tudi nedeljska finalna žogobr-carska tekma.
... da bi Španci baje lahko rešili svoje gospodarstvo že, če bi svoje gospodarstvenike usposobili vsaj na polovično učinkovitost svojih žogobrcarjev.
Vidi se...
... da so slovenski terito-rialci skoraj tretjino časa osamosvojitvene vojne na kapah nosili danes tako sporno zvezdo. Le kdo je bil takrat minister za obrambo, pristojen za izgled slovenske vojske?
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Foto: Kamenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Avtorica današnje fotografije je Anja Kamenšek, ki je v svoj objektiv ujela domača mačja ljubljenca med lenarjenjem na tigru. No ja, ne ravno na tigru, ampak na tigrasti podlagi.
yj\ r.vJTTi
ROTIS
Astrid Lindgren
EMIL IZ LÔNNEBERGE

RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 9. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Tian Vrabec Možina, Godeninci 2a, Središče ob Dravi.
Iskrice
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		1	3				6	
9				6	7		3	5
3			5			8	4	
	4			8		7		3
		8	4		1	2		
1		5		2			9	
	1	6			4			9
2	5		1	7				4
	7				8	5		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€	00
Bk	VV	©	€€	000
Dvojčka	V	©©©	€€€	00
Rak	VV	©	€	000
Lev	VV	©©©	€€	0
Devica	VVV	©©	€	00
Tehtnica	V	©©©	€€	0
Škorpijon	VV	©©©	€	000
Strekc	VVV	©	€	0
Kozorog	VV	©©©	€€	000
Vodnar	V	©©	€€€	0
Ribi	VV	©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 3. do 9. julija 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com) •k**
»Nesreča vzgaja inteligenco.« Victor Hugo
»Bolečina je milost, ki si je nismo zaslužili.« Leon Bloy
»Najhujše trpljenje je, če ne znamo več ljubiti.« Fjodor
Mihajlovič Dostojevski
»Čustveni vgib, ki je trpljenje, preneha biti trpljenje, kakor hitro si ustvarimo o njem jasno in razločno predstavo.«
Baruch Spinoza
»Našpogum je trpeti, preboleti temo, z novo silo živeti, z novo lučjo.« Srečko Kosovel
»Nekega dne bomo videli, kako so nam koristili ljudje, ki so nam povzročali trpljenje.« Jacques-Benigne Bossuet
»Nisem verjela, da se v trpljenju skriva toliko miline!« Elizabeta od Trojice
»Kdor želi sladkosti, mora prenesti tudi grenkobo.« Lao Ce
»Če ste nesrečni, spomnite se tistih, ki so nesrečnejši od vas; to je preizkušen recept.« Neznan avtor
»Največje bolečine si zadajamo sami.« Sofokles
»Včasih nesreča vlije v človeka moč, živahnost in svojevrsten zagon, precej podoben tistemu, ki ga lahko da največja sreča.« Francoise Sagan
Prlekija • Obnovljen zadružni dom na Cvenu
Pol milijona evrov za dom
Na Cvenu pri Ljutomeru je pred 64 leti bil zgrajen prvi zadružni dom v Sloveniji. Leta 2008 so ga zaradi dotrajanosti morali zapreti.
Prireditvenik
Olga Karba pa je priznanja za zasluge pri kakovostni obnovi zadružnega doma podelila Kra-
jevni skupnost Cven in vsem članom gradbenega odbora.
NŠ
Slovesnost pred obnovljenim zadružnim domom na Cvenu
»Nastala je praznina v življenju kraja, saj je dom predstavljal osrednje dogajanje na kulturnem, športnem in družabnem področju krajanov Krapja, Mote in Cvena. Seveda pa ni bilo nikoli dvoma o tem, da bo nekoč ponovno odprl svoja vrata in nam ponudil okolje za prijetne občutke, ki smo jih vseskozi vajeni. Bilo je samo vprašanje časa in priložnosti, da pride do prenove in do novega začetka,« je na otvoritveni slovesnosti obnove zadružnega doma dejal predsednik KS Cven Boro Zemljak. Vrednost naložbe je veljala 550.683 evrov, od tega je bilo pridobljenih 336 tisoč evrov nepovratnih sredstev s strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 200 tisoč evrov pa je prispeval proračun občine
Ljutomer. »Imamo pogoje, kakršnih naši predniki niso imeli. Imamo krasne in ambiciozne ljudi. Začeli smo že, samo nadaljevati še moramo. Veže nas zgodovina, veže nas izročilo prednikov, veže nas zemlja in vse, kar je našega, skupnega. Predvsem pa skrb za naš obstoj in obstoj bodočih rodov,« je dejal slavnostni govornik dr. Miran Puconja. Ob tej priložnosti je KS Cven podelila zahvale najzaslužnejšim pri uresničitvi projekta. Prejeli so jih občina Ljutomer - občinski svet, Tihomir Babič, Andrej Rus, Danijel Smodiš in Branko Smodiš. Županja občine Ljutomer
EEEZESSESipeElD
Torek 3,7.
9:30 Prodajno okno 9:00 DnevnikTV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - por. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal
11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 EPK napovednik-pon.
2:50 Prodajno okno 3:0E> Pomurski tednik -3:45 Info kanal
pon.
5:35 Hiihinjica 6:00 Ptujsla kronika - p. 6:20 Info kanal 10:30 Prodajno okno 7:00 Info kanal 1:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Kulfura na dlani -pon. 9:10 Info kanal 9:30 Zemlja in mi-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Športlno)-pon. 20:50 Ptujske odrske deske - pon. 21:20 Poslanski utrip-pon.
ika-pon.
22:05 Ptujska kronika 22:25 Epk napovednik 22:55 Into kanal
Sreda 4.7.
pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
15:20 Info kanal 10:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:35 Info kanal 13:00 Povabilo na kavo 18:35 Kultura na dlani-pon. 19:30 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 ptujske grajske igre 20:45 sport(noj- pon. 21:15 Epk nanovednik - pon. 21:45 Povabilo na kavo-pon 22:20 RegiTVGeriSmca 23:20 Info kana Četrtek 5.7. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik IV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjioa - pon. 9:50 Into kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 11:45 Pročajno okno 12:00 Ptujsfa kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:55 Info kanal 13:00 Prodajno okno 13:15 Info kanal
15:15 Ptujske grajske igre-pon.
8:30 Proda 1:00 Dnem 1:25 Kubin
no okno ik TV Maribor ica- pon.
pon.
9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 1130 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno
pon.
15:35 Kuniniica 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:35 Info kanal 19:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Linea Snella - pon. 18:35 Info kanal
19:35 Ptujske ¡¡rajske igro - pon.
20:00 Ptujska Kronika -_____
20=20 EPK napovednik - pon, 20:5010. Poli maraton - pon. 21:05 Ptujske odrske deske - pon. 21:30 Zemlja in mi - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 XI. rep i a Ptujianka - pon.
Torek, 3. julij
09:00 Ormož, OS: ustvarjalne delavnice DPM Ormož, do 12:00 09:00 Slovenska Bistrica, grad: grajsko ustvarjalno poletje, učna ura v stari učilnici, pravljice, slikanje portretov, risanje na steklo, kuhanje in oblikovanje gline, do 6. julija, med 9. in 11. uro
Sreda, 4. julij
09:00 09:00
18:00
18:00
Ormož, OŠ: ustvarjalne delavnice DPM Ormož, do 12:00 Slovenska Bistrica, grad: grajsko ustvarjalno poletje, učna ura v stari učilnici, pravljice, slikanje portretov, risanje na steklo, kuhanje in oblikovanje gline, do 6. julija, med 9. in 11. uro Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: predstavitev nove številke Zgodovinskih zapisov št. 8, Brane Lamut in Manica Hartman Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, otroška gledališka predstava Rdeča kapica v izvedbi KŠD Štumf
Četrtek, 5. julij
09:00 09:00
17:00
19:00
20:30
Ormož, OŠ: ustvarjalne delavnice DPM Ormož, do 12:00 Slovenska Bistrica, grad: grajsko ustvarjalno poletje, učna ura v stari učilnici, pravljice, slikanje portretov, risanje na steklo, kuhanje in oblikovanje gline, do 6. julija, med 9. in 11. uro Dežno pri Makolah, ekološka kmetija pri Tovornikovih: prostovoljni tabor Lavandula, žetev sivke
Ptuj, Dom upokojencev: numerološko zdravstveno predavanje Dana Sovine
Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri kulture, predstava Toneta Partljiča Sprava, v izvedbi Cafe Teatra, igrata Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin
Petek, 6. julij
07:00
09:00 09:00
21:00
21:00
Dežno pri Makolah, ekološka kmetija pri Tovornikovih: prostovoljni tabor Lavandula, žetev sivke Ormož, OŠ: ustvarjalne delavnice DPM Ormož, do 12:00 Slovenska Bistrica, grad: grajsko ustvarjalno poletje, učna ura v stari učilnici, pravljice, slikanje portretov, risanje na steklo, kuhanje in oblikovanje gline, do 6. julija, med 9. in 11. uro Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, komedija Moja dežela, izvedba Siti Teater, igrajo Jonas Žnidaršič, Jure Godler in Jože Robežnik
Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri kulture, kino na prostem, Smrkci
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 5. julij: 19:00 Prijatelji;
petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. julij: 17:00 Projekt X; 19:00 Igre lakote: Arena smrti; 21.30 Prijatelji.
Foto: NS
Hiša pusta je in prazna, a nekoč prijazna, danes tuja se nam zdi. Spomin se nam oglaša, nikogar ni, dom molči in z nami solze žalosti pretaka ...
SPOMIN
Danes, 3. 7. 2012, mineva 10 let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi dedek, ati in mož
Franc Vidovič
IZ CIRKULAN 34 b 3. 7. 2002-3. 7. 2012
Res odšel si daleč od nas, a v naših srcih vedno boš z nami.
Vsi njegovi
Tam, kjer ste vi, ni sonca in ne luči, le vaš nasmeh nam v srcih še živi. Nihče pa ne ve, kako boli, ko se zavemo, da vas več med nami ni.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 5. julij 2011, ko nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica
Marija Zagoršek
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 28
Hvala vsem, ki postojite ob njihovem grobu, jim prižgete svečko in se jih z lepo mislijo spominjate.
Vaši najdražji
Č/vkl) AVTOMOBILI P.R.	1
^ Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	%
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S
-	KREDITI NA POLOŽNICE	} BREZ POLOGA	1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
CITROEMXSARA Ml	1998	1.196,06	2. LASTNIK	SV. KOVINSKA MODRA
OPEL FRONTERA 2.0 4irt 16V	1007	2.696,06	KUMA	ČRNA
RENAULT CLIO \116V	2006	3.989,00	1. LASTNIK	ČRNO KOVINSKA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2003	4.290,00	OPRAVLJEN VELIKI SERVIS	ZLATO KOVINSKA
AUDI A41.9 TDIKARAVAN	2002	4499,00	OPRAVLJEN VELIKI SERVIS	RDEČA
FORD FIESTA TREND 14TDCI	2006	5.299,09	SAMO 71.127 KM	SREBRNO KOVINSKA
FORD FIESTA FRESH« 1.3	2667	5.299,00	1. LASTNICA	ČRNO KOVINSKA
FORD TRANSIT 300 S 2.0 D	2664	5.599,09	0 SEDEŽEV+TOVOR	BELA
RENAULT CLI01.2 TEAM	2667	5.599,00	EL PAKET	SV.M0DRA KOVINSKA
FORD FIESTA COMFORT 14	2668	5.099,09	POTRJENA SERV.KNJIGA	ČRNA KOVINSKA
PEUGEOT 207 Ml	2616	7.999,00	POTOVALNI RAČUNALNIK	SV.M00RA KOVINSKA
VW GOLF 2.0 SOI	2667	8499,09	SLOVENSKI	T. MODRA KOVINSKA
VW GOLF 1.6 TRENDUNE	2668	9.359,00	POTRJENA SERV.KNJIGA	ČRNA
FORD FUSION EBONY 1.01	2611	9.099,00	GARANCIJA	ČRNO KOVINSKA
FORD MONDEO 2.0 TIKI TITANIUM	2611	23.280,00	ČRNA STREHA, GARANCIJA	BELA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 3. 7.
SREDA 4. 7.
00:00 Video strani 8:00 Pevci KD Budina z gosti se predstavijo 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:40 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Koncert mladih iz Dupleka na Destmiku 21:20 Destrnik - Iz domače skrinje 22:35 Polka in Majolka 23:35 Ptujska kronika 23:50 Video strani
ČETRTEK 5. 7.
00:00 Video strani 8:00 Košnja v Gerečji vasi 8:45 Kronika iz Občine Hajdina 9:30 Oddaja iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - iz domače skrinje 20:00 Dan državnosti na Hajdini 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Zaključna prireditev Vrtca Domava 9:30 Ujemi sanje 11:00 Utrip iz Ormoža 12:10 Video strani
18:00 Domava - Oddaje iz preteklosti 20:00 Od paše do sira 21:10 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Oh, kako boli,
ko ljubi mož, oče, dedek več te ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih cenil bo še pozni rod. Ponosen, trden kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dal, za vse, prav vse ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni.
SPOMIN
Z bolečino v srcu in s solzami v očeh postajamo ob grobu, v katerem že tri leta počiva naš dragi mož, ati in dedi
Janez Herga
IZ MOŠKANJCEV 37 a
Težko te je bilo izgubiti, še težje je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikdar odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Še posebej hvala članom Ribiškega društva Gorišnica.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Helga z družino
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
IZVAJAMO IZOLACIJSKE FASADE iz fasadnega stiropora, kamene volne in termoizolacijski fasadni omet, ki je kot fasadni sistem priporočen za objekte, zidane iz opeke Phoroterm ali Ytong (siporeks). Notranji strojni ometi. Uredimo dokumentacijo za nepovratna sredstva eko sklada. Vsi fasadni sistemi že od 22 €/m2. Za brezplačen predračun pokličite na 040 327 668, Ciril Beranič, s. p., Apače 111, 2324 Lovrenc na Dravskem polju.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a. Tel. 041 206 444 in 758 10 21.
PRODAM teličko simentalko, staro 3 mesece. Stanko Lenart, Vintarov-ci 4l, Destrnik. Telefon 753 31 01.
UGODNO PRODAM odlično ohranjen tračni obračalnik. Telefon 041 645 875, Muršek.
PRODAMO ječmen. Tel. 031 793 664.
PRODAM 9 mesecev brejo kravo ali menjam za jalovo kravo ali telico in kupim jalove krave ali telico. Telefon 041 263 537.
PRODAM 2 telički simentalki, eno težko 150 kg, drugo pa staro 10 dni. Telefon 031 840 282.
PRODAM dobro ohranjena rešeta za žitni kombajn Klas Dominator 86, dimenzije 64 x 1 75 cm, traktorsko prikolico za prevoz 2 živali, 3-tonsko traktorsko prikolico s po-viški s premičnim podom za prevoz silaže. Tel. 041 601 746.
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive pro-dajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
rprn
PREDLOGI ZA MESEC JULIJ
tmmmm
[FW ? T® [F5
T SL0VEMSSCIH POLK IN VALČKOV
1.	MARJAN ZGONC IN TOMAŽ VRHOVNIK - V duši vse dneve je viher
2.	KALYPS0 - Slej ko prej
3.	LANGA - Mala odi nazaj
4.	MATIJA PUŽ - Melodija bele ceste
5.	GENIALCI - Še en dan
6.	BLAŽ DROBNJAK- Mari Mari
7.	ŠPELA in ŠPELCA
Zmagovalec meseca JUNUA: BRIGrTA SULfR - AJ AJ AJ AJ
Se eni> moaiost u JUUIU irnatu: MARJAN ZGONC IN TOMAŽ VRHOVNIKV duši vse dnEve j: vihar
1.	ŠTRK - Želim si želim
2.	VESELI SVATJE - Pod mojim oknom
3.	RUDI ŠANTL ■ Brez muzike ni življenja
4.	ZLATIH 6-Slan poljub
5.	ŽARGON-Med narcisami
6.	VESELI DOLENJCI - Nocoj pri tebi bom zaspal
7.	NEMIR-Se ujeti ne pustim
Zmagovalec meseca JUNIJA: PAJDAŠI - Dtrofti nasmah Še eno možnost v JUUJU imajo: $M- Želim si zdim
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.

SLOVENSKIH POP 7 T@P
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
ime in priimek: _ Naslov: _ Tel. številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
NEPREMIČNINE
PTUJ - MESTNI VRH: na čudoviti lokaciji prodamo parcelo v izmeri 1500 m2 s pogledom na Ptuj z jezerom in Pohorje. Voda, elektrika in asfalt ob parceli. Tel. 070 303 634.
PTUJ - CENTER: PRODAMO večjo poslovno-stanovanjsko hišo z dvoriščem, večji del obnovljen, možne vse dejavnosti, ugodno. Telefon 070 350 853.
PTUJ - NOVA VAS: PRODAMO hišo z lepo ohišnico v izmeri cca 900 m2, je delno obnovljena, lepa lokacija, cena 75.000 evrov. Telefon 070 270 130.
VEČJO PARCELO s staro hišo ugodno prodamo v Apačah, občina Kidričevo. Telefon 041 664 863.
RAZNO
PRODAM opaž, ladijski pod, brune in kamen škriljavec. Tel. 051 890 761.
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok -ostal je le spomin na skupne dni. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega očeta, moža, dedka, pra-dedka, brata, strica, sorodnika in prijatelja
Vinka Horvata
IZ VINTAROVCEV 45 10. 1. 1938 + 21. 6. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se župniku za cerkveni obred in mašo zadušnico, pevcem vokalnega kvarteta Jurij za odpete pesmi, g. Danilu za molitve, PGD Destrnik za ganljive besede slovesa, vsem praporščakom ter članom in članicam iz gasilskih vrst za opravljen gasilski pogreb, godbeniku za odigrano poslednjo melodijo. Hvala pogrebnemu podjetju Almaja - Jančič. Hvala vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu.
Vsi tvoji najdražji
Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne obriše, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. Le kam naj svojo bolečino zlijem, le komu naj povem, če tebe dragi ata ni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, tasta, brata, svaka in botra
Cirila Žvegla
IZ PODVINCEV 64 8. 7. 1933-29. 5. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli iskreno sožalje. Zahvaljujemo se patru Klemnu od sv. Ožbalta za opravljen cerkveni obred, ge. Veri za molitev in besede slovesa, Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve ter sodelavkam Čis-team Ptuj in sodelavkam Boxmarka. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej.
Žalujoče hčerke Marica, Irena in Darinka z družinami
ter sestra THa z družino
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili...
ZAHVALA
Za vedno smo se poslovili od drag mame, babice in prababice
Justine Šmigoc
IZ TRŽCA 4 1931-2012
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in za maše ter za spremstvo na pokojničini poslednji poti. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za vzorno organizirano slovo, duhovnikom za molitev in pogrebno mašo, pevcem za odpete žalostinke in trobentarju za melodijo slovesa, nosilcema zastave in prapora DU Videm ter govorniku za občuten oris mamine življenjske poti. Posebna zahvala velja spoštovani sosedi Anici Kolar z družino, ki je vedno našla čas, da je mami nesebično pomagala in ji krajšala čas po moževi nenadni smrti. Hvala vsem, ki v teh bolečih trenutkih sočustvujete z nami.
Žalujoči: sinovi Janko, Jože in Jura z družinami
e
SPOMIN
5. julija 2012 bo minilo deset let, odkar nas je zapustila
Kristina Šamperl Purg
S PTUJA
Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu in prižgete svečo.
Vsi njeni
Ptuj • Bazeni energije
Začetek pravega poletja v ptujskih Termah
V petek bodo v Termah Ptuj gostili že 13. Bazene energije, tradicionalno zabavo za mlade, ki postaja eden najodmevnejših in najbolj množičnih poletnih dogodkov v regiji.
Klub ptujskih študentov v sodelovanju s ptujskimi Termami Bazene energije neprekinjeno organizira od leta 2000 naprej. Tradicionalna poletna zabava ob bazenih ponuja celodnevne aktivnosti, atraktivne animacije v vodi in ob njej, kopanje, obilo športnih iger in rekreativnih dejavnosti, vse skupaj pa spremlja dobra glasba. Letošnji dogodek bosta posebej zaznamovala DJ Ian Carey in BELTEK, priložnost pa so organizatorji dali tudi ptujskim glasbenikom, ki so se med seboj pomerili že prejšnji teden, priložnost za nastop pa je tokrat dobil DJ Chus.
Lani so Bazeni energije privabili okrog pet tisoč obiskovalcev, tudi letos si organizatorji obetajo podobno
udeležbo.
Posebnost lanskega dogodka je bilo sodelovanje z društvom Ekologi brez meja, tudi letos pa eko koncept ostaja nespremenjen. Pralni plastični kozarci, ki so nadomestili tiste za enkratno uporabo, so se izkazali kot odlična ekološka rešitev, ki so jo mladi dobro sprejeli. Organizatorji so v preteklem letu pričeli s spodbujanjem okoljevarstve-ne osveščenosti obiskovalcev, predvsem mladih, s fundacijo Z glavo na zabavo pa sodelujejo že vrsto let. Ta na prireditvi sodeluje z namenom, da mlade spodbudi k varni in odgovorni zabavi brez prisotnosti alkohola. Kot je dejal Jan Kra-vos, predstavnik omenjene fundacije, obiskovalce k temu
spodbujajo tudi z različnimi nagradnimi igrami.
Varnost obiskovalcev pa je tudi sicer izjemno pomembna. Kljub dejstvu, da gre za množično prireditev, večjih težav v 12 letih doslej še niso imeli. Kot poudarja Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, gre za močno tradicionalno prireditev, ki ima iz leto v leto večji krog simpatizerjev. Kla-sinc je še pohvalil sodelovanje s Klubom ptujskih študentov in dejal, da so skupaj uspeli dokazati, da gre za vseslovensko prireditev, s katero se dejansko začenja poletje v ptujskih Termah.
Gre pa tudi za prireditev, ki je prekosila začetna izhodišča in je postala ne le mladinska in študentska, temveč priredi-
Organizatorji so predstavili letošnje Bazene energije.
tev za vse, ki se znajo ob dobri glasbi in pestrih aktivnostih sprostiti, ne glede na leta. V kolikor jim bo vreme naklonjeno, se tudi letos na Bazenih energije obeta več tisočglava
množica. Simpatizerji omenjenega dogodka so v preteklih letih nemalokrat dokazali, da jih niti dež ne prežene. Mokri bodo tako ali drugače!
Dženana Kmetec
Šikole • Obnovljen odsek ceste proti Stražgonjci
Zgradili tudi kanalizacijo in javno razsvetljavo
Kljub izjemni vročini so v nedeljo, 1. julija, v Šikolah predali namenu 850 metrov dolg odsek prenovljene lokalne ceste proti Stražgonjci, ki je z ureditvijo razsvetljave in kolesarske poti veljala okoli 200.000 evrov.
Kot je ob odprtju povedal Bogdan Babšek, predsednik krajevnega odbora Šikole, gre za pomembno pridobitev za širšo okolico, saj so ob prenovi ceste Šikole-Stražgonjca hkrati zgradili še kanalizacijo in del vodovodnega omrežja, cesto so prekrili z novo asfal-
tno prevleko, na njej pa uredili kolesarsko pot in javno razsvetljavo. O pomenu nove cestne pridobitve, ki povezuje vaščane dveh sosednjih vasi, je govoril tudi predsednik krajevnega odbora Stražgonj-ca Anton Medved, ki se je za posebno zavzetost pri gradnji
Ptuj • Začetek festivala Aye
Otroški umetniki
Od festivalov letošnjega ptujskega poletja se jutri, 4. julija, začenja prvi - Festival otroške ustvarjalnosti Aye, tudi kot projekt EPK 2012, ki bo trajal do 8. julija.
Poteka drugo leto zapored v organizaciji Kud Čar griča, ki ga vodi Natalija Resnik Gavez in je tudi vodja Festivala otroške ustvarjalnosti. Letos ga bodo v celoti izvedli v Ljudskem vrtu, s čimer bo to območje še pridobilo na dogajanju in obiskanosti. Pripravili so trinajst ustvarjalnih delavnic za otroke in odrasle, v katerih
Foto: Črtomir Goznik
Natalija Resnik Gavez
bo poudarek na vrednotah in skrivnostih človekovega življenja. V društvu Čar griča se posvečajo spodbujanju ustvarjalnosti skozi rokodelske veščine in bujenju ustvarjalnega razmišljanja. Vse delavnice in vsa predavanja bodo potekala v popoldanskem času, od 16. ure naprej, tako da se jih bodo lahko udeleževale cele družine s predšolskimi in osnovnošolskimi ter srednješolskimi otroki. Tudi letos jim je v okviru festivalskega dogajanja uspelo povezati številne uspešne ustanove in posameznike na področju kulture in izobraževanja, prepoznavne v ožjem in širšem okolju, je povedala Natalija Resnik Gavez. Program smo zastavili tako, da bi k aktivnemu preživljanju dela letošnjih poletnih počitnic v zelenili in sončnih kotičkih našega čudovitega mesta, privabili čim več mladih in tudi odraslih.
MG
zahvalil tudi podžupanu občine Kidričevo Milanu Strmšku in izvajalcem del, delavcem Cestnega podjetja Ptuj.
Tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar je poudaril, da je izgradnja tega cestnega odseka, ki je veljala okoli 130.000 evrov, zelo pomembna, saj so istočasno zgradili še kanalizacijo, vodovod, poleg nove asfaltne prevleke pa so uredili še kolesarsko pot in cestno razsvetljavo, zato je celotna investicija veljala okoli 200.000 evrov. Menil je, da je izgradnja cest po novem sistemu brez pločnikov bolj praktična, krajanom pa zagotovil, da bodo po zagotovilih izvajalca del imeli sedaj na tem odseku mir pred gradbenimi delavci dvajset let. Potem ko je novo cesto blagoslovil lo-vrenški farni župnik Karel Pavlič, so s prerezom vrvice prenovljen odsek ceste sveča-
Foto: M. Ozmec
S prerezom vrvice so cesto simbolično odprli (z desne): Bogdan Babšek, župan Anton Leskovar, podžupan Milan Strmšek in Anton Medved.
no odprli kidričevski župan Anton Leskovar, podžupan Milan Strmšek ter predsednika obeh krajevnih odborov, Anton Medved in Bogdan Bab-šek. Slovesnost so s kulturno točko popestrili ljudski pevci in godci iz Šikol in okolice,
skupaj s številnimi domačini pa so pomembno pridobitev proslavili še ob veselem druženju in pogostitvi, ki so jo v domu krajanov v Šikolah pripravile članice tamkajšnjega društva gospodinj.
-OM
Osebna kronika
Rodile so: Manuela Plajnšek, Apače 18, Lovrenc - deček Štaš; Valerija Primožič, Jelen-če 10, Pesnica pri Mariboru -deklica Tiana; Bojana Nemec, Gomila pri Kogu 52, Kog - deček David; Mojca Šprah, Arbaj-terjeva ul. 8, Ptuj - deček Teo; Barbara Natlačen, Stritarjeva ul. 12, Rogaška Slatina - deček Kin; Patricija Skuhala, So-dinci 13, Velika Nedelja - deček Žan Luka; Jasna Zagorec Praznik, Skolibrova ul. 8, Ormož - deček Tin; Anet Petek, CMD 14, Ptuj - deček Mark; Jelka Pšajd, Mestni Vrh 101
a,	Ptuj - deček Alen in Aleks; Patricija Repič Arnuš, Cvetkov trg 3, Ptuj - deklica Hana; Klementina Kodrič, Dobrina 26 b, Žetale - deklica Denisa; Simona Vuk, Strnišče 8, Kidričevo - deklica Ilenia; Zorka Ačko, Spodnja Nova vas 47 a, Slovenska Bistrica - deklica Nataša; Špela Horvat, Skorba 34, Hajdina - deklica Žana; Doris Potisek, Zgornji Duplek 92, Spodnji Duplek - deček Jaka; Marjetka Prevolšek, Žetale 8 a, Žetale - deklica Flora; Vesna Štumberger Ku-kovec, Vičava 87, Ptuj - deček Maks; Sabina Kovačec, Hla-ponci 27, Juršinci - deklica Nija; Bojana Polanec, Dornava 62 a - deček Nejc; Sabina Lo-zinšek, Gabrnik 25, Juršinci -deklica Ela; Barbara Korenjak Kozel, Slatina 11, Cirkulane -deklica Lucija; Janja Korošec, Prešernova ul. 7, Ptuj - deklica Larisa. Anemari Kampl, Zg. Hajdina 104 č - deček Teo; Nataša Šakič, Žahenberška c. 3, Rogatec - deček David; Sarah Bauman, Majski Vrh 25
b,	Videm - deklica Leila; Suzana Sušnik, Biš 39 a, Trnovska vas - deček Anže; Helena Kocuvan, Rjavci 8, Vitomarci
-	deklica Sanja; Jana Voršič, Sp. Polskava 109, Prager-sko - deklica Anika; Sandra Plohl, Skolibrova ul. 6, Ormož
-	deklica Alina; Tjaša Šuštar, Arbajterjeva 1, Ptuj - deček Matej; Barbara Tacinger, Leš-je 30, Majšperk - deklica Pia; Janja Krajnc, Draženci 38 a, Hajdina - deklica Kaja; Metka Šepič, Trčova 190, Malečnik
-	deček Lan; Zvezdana Ranfl, Kajuhova ul. 3, Ptuj - deklica Tia; Klavdija Kostanjevec, Grajena 10 b, Ptuj - deček Žiga; Marija Doberšek, Destrnik 23 a - deček Adrian; Milena Pažon, Trlično 21 a, Rogatec
-	deklica Neja; Tadeja Kur-nik, Zg. Porčič 28, Sv. Trojica v Slovenskih goricah - deklica Zoja; Nataša Čuš, Dolič 2 b, Destrnik - deklica Neli; Tanja Turnšek, Kicar 4, Ptuj - deklica Žana.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je dež na Cirila in Metoda (5.7.), oreh in kostanj domala ogloda.	- l23/35<
Danes bo pretežno jasno. V popoldanskem času bo v notranjosti Slovenije nastalo nekaj vročinskih neviht, ki se bodo lahko zavlekle tudi v noč na sredo. Najnižje jutranje temperature bodo od 18 do 23, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 15, najvišje dnevne od 30 do 35 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo večinoma sončno. Predvsem popoldne bodo nastale posamezne nevihte. Še bo dokaj vroče in tudi soparno.
Opozorilo
Sredi dneva in popoldne bo zaradi visokih temperatur zelo velika toplotna obremenitev.
Foto: DK