Geographica Slovenica 10, IGU, L ju b ljan a  1980, u red ila  M irko P ak  in  
Igor V rišer.
Povsem  tiho  je  izšla ju b ile jn a , deseta  š tev ilk a  G eographice S lovenice. 
To je  vsekakor p riložnost za podrobnejšo  oceno n jene  vloge v slovenski 
geografiji. U pajm o, da bo km alu  p rišlo  do ta k e  ocene.
D eseti zvezek G eographice S lovenice p rin aša  re fe ra te , ki so bili p re d ­
stav ljen i na jugoslovanskem  geografskem  sim poziju  o u rb an i in  in d u s tr ij­
ski geografiji v L ju b ljan i 9. in  10. 11. 1979. V eliko število  prispevkov , kar 
35, ne dovo lju je , da bi ocenjevali v sakega posebej, š e s t p rispevkov  je  iz 
S lovenije, 24 iz osta lih  rep u b lik  te r  p e t iz tu jin e . N ajveč re fe ren to v  iz 
d ru g ih  rep u b lik  je  s K osova (6 ), po p e t pa iz osta lega dela SR S rb ije, H r- 
va tske , Bosne in  H ercegovine, dva sta  iz M akedonije in  eden iz Č rne gore.
V ečina p rispevkov  (25) je  b ila  uv rščena  v del o u rb an i geografiji. 
P ro b lem a tik a , k i jo  ob ravnavajo , j e  tako  pes tra , da bi jih  le stežka ra z v r­
s tili v nekaj značiln ih  skup in , č e p ra v  vsako raz p o re jan je  re fe ra to v  po­
m eni nasilen  poseg, bom o to ven d arle  poskušali z nam enom , da si s tem  
ola jšam o p red sta v ite v  ce lo tne  p rob lem atike .
P o u d arek  n a  m etodologiji p ro u čev an ja  im a pe t re fe ra to v  ( P a p i č ,  
I l e š i č ,  č i r i i č ,  G e m o r i o - S a j  o v i c - Z a k o t n i k ,  S a v i č - S p a s o v -  
s k i ) ,  p ri čem er je  tre b a  p ripom niti, da je  k lju b  nav idezni štev ilnosti raz­
p rav  s to v rstn o  p ro b lem atik o  p rispevek  k razvo ju  m etodologije p ro u čev a­
n ja  m est izredno skrom en. P osam ezne m estne prob lem e ob ravnavajo  tr ije  
p rispevk i: in d u strijsk o  delovno silo v M ariboru  ( P a k ) ,  m estn i p rom et 
v Z agrebu  ( S i č )  in  ceno m estn ih  zem ljišč v M iinchnu ( P o l e n  s k y ) .  
Razvoj in značilnosti u rb an ih  om režij o sv e tlju je jo  tr i je  p rispevki: za Bosno 
in  H ercegovino ( B a k a r i č ) ,  č rn o  goro ( I v a n o v i č )  in  M etohijo  ( Du-  
k a g j i n i ) .  N asledn je  tr i  raz p ra v e  o b ravnavajo  specifične e lem en te  u rb a ­
nega om režja: p reb iv a ls tv a  v h rv ašk ih  občinsk ih  sred iščih  (F r  i g a n  o v i č), 
m estnega p reb iv a ls tv a  v SR M akedoniji ( P a n o  v) in  n o tran je  s tru k tu re  
m est v Bosni in  H ercegovin i ( M i š  k o  v i  č). C en tra ln e  fu n k cije  in h ie ra r ­
h ijo  m est o b rav n av a ta  p rispevka  Č a  v o l i  j a za  K osovo in M a l i č a  za 
sred n jo  H rvatsko . W o l f  in  V r  e s k  p re d s ta v lja ta  sodobne tendence p re ­
obrazbe m est in  ob lik  u rban izac ije , p rv i na p rim e ru  reg ije  Ren-M aina, 
drug^ pa H rvatske . V nekaj p rim e rih  je  b ila  kom pleksneje  p red s ta v lje n a  
p ro b lem atik a  posam eznih  m est, tako  B eograda ( M a r k o v i č ) ,  B ratislave 
( I v a n i č k a ) ,  P eči (C e r  a b  r  e g u )  in B an ja  L uke ( S m l a t i č ) .  O p o ­
sebn ih  v id ik ih  u rban izac ije  sta  poročala I s 1 a m  i (razlike  v u rban izac ijsk i 
sto p n ji p reb iv a ls tv a ) in  L l e s  h i  (u rb an izac ija  n a  n e razv itih  obm očjih). 
M esta v vo jn ih  pogojih  je  tem a p rispevka  S t a n i s a v l j e v i č e v e .
M ed re fe ra ti , uv rščen im i v d ru g i del zborn ika, tr i je  ob ravnavajo  p rob ­
lem  lokacije  in d u s trije  ( F a t u r ,  G a e b e, V e l j k o v i č ) .  Z in d u stria liza ­
cijo  se u k v a r ja  večina re fera to v , in  to  od n a jš irše  ( V r i š e r ,  H a a s ) ,  r e ­
g ionalne ( P u š k a ,  G r a m a t n i k o v s k i ,  B j e l o v i t i č ) ,  do lokalne 
( F e l e t a i r ) .  O u č in k ih  in d u stria lizac ije  n a  socialni razvoj SR S lovenije 
govori p r isp ev ek  V. K l e m e n č i č a .
Na osnovi tak o  p es tre  p ro b lem atik e  p rispevkov  je težko d a ti o b jek tiv ­
no oceno. Zelo razv ese ljiv a  je  m nožičnost, za to  pa je  v e rje tn o  še bolj opaz­
na  p rem a jh n a  teo re tičn a  in  m etodološka poglobljenost večine prispevkov. 
V rednost zbo rn ika je  tu d i v tem , da daje  vpogled v s ta n je  u rb an e  in  indu ­
s tr ijsk e  geografije  v Jugoslav iji, k a r  omogoča ocenitev  dosedan jega dela 
in  n ak a zu je  smerii n ad a ljn jih  raziskav .
M arijan  K lem enčič
Geografski zbornik XIX. SAZU. G eografsk i in š t itu t A n tona  M ehka, 
L ju b ljan a  (1979) 1980, 216 stran i.
T udi zadnji, po v rs ti že 19. zvezek G eografskega zborn ika p rin aša  š tu ­
dije, ki so bile o p rav ljen e  v okv iru  raz iskovalnega p ro g ram a G eografskega