Vinogradniki protestirojo Vinogradniki mariborskega politiČnega okraja so se zbrali dne 23. januarja v Mariboru v Gambrinovi dvorani, da ugovarjajo proti namerava nemu uvozu italijanskega vina v Jugoslavijo. Navzoči so biii naiodii6nejši vinogradniki celoga okraja. Za predsednika J6 bil izvoren Alojzij Zu panič iz Jarenine, za podprGdseduika Jožef Kirar od St. Petra, za zapisnikarja pa Jo2ef Serbinek iz Svečino . Navzoči so bili tudi vinarski stroko vnjaki. Govorili so: ravnatclji Puklavso, Zmavc in Znidarifi, viuogradniki Zupanič, Jskof, Sekol in Galunder, posestnik Zqbot in dr. Verstovšok. Zbor jq sprejel soglasno nasleda]0 rGSolucijo: Ker teži izvoz ogromnG vinske nad produkcijo v ,Italiji proti severu, je umevno, da bo Italifa poskusila pri prihodnjih trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo doseči v prvd vrsti ugodchiG pogoje za uvoz svojega vina v našo državp. S tem bi bila dobifikanosnost na^ih vinogradnikov nničena, Zato so vinogradniki iz celega ma riborskega politfenega olcraja, zbrani na javriem shodu dno 23. januarja 1921 v Mariboru pris'ljeni, da opozonjo vlado na to nGvarnost in da najodlofineje prote&trajo protl vsaki ueodnosti za uvoz vina iz Italije v našo državo. Pozivamo vlado, da se ravna po ; načelu, da je trcba v prvi vrsti zasigurati obstoj domafiega vinarstva iz slodečih vzrokov: 1, DosGdanja Statistika naSega vi- narstva.kaže, da je ena tret^ina pre - ¦, )>ivalcev v JugosIavijT. posredno ali ¦ neposredno odvisna od pridclkoV, vi- nograda. : ' 2. Statistika vinarstva kaže, da se pridela v Jugoslaviji povprečno nacl 5,000.000 hGktolitrov vina. NajmanJ polovica te množine odpade na izvoz. Da do danGs še nismo občntib: vinske . krizG, jg pripisovati skrajno slabim zadnjim letinam in precej normalnGinu ; odtoku vin iz prejšnjih let v inozem- stvo. l 3. Kakor bitro pa bi nastala nad- [ nrodukcija vina v Jugoslaviji, bi se i mizGrija še povečala z uvozom italijan | skega ^ua in nastala bi nesreSa za | Jiaše vinarstvo, ki bi izražala za dr- vo, pokrajino in obfiino s tenij da bi usahnili vsi dosedanji vGliki davčni viri iz vinogradov in dohodnine. 4. Oslabela pa ba tudi davčna moč \z- drugih panog kmetijskega gospo •'larstva, kajti kmot je do danes mnogo žrtvoval Iz drugih panog na račun svojih goric. 5. Po trtni uSi ali vslod oslabelosti uničeni vinogradi sg ne bi ve6 vzpostavili, ker sg to vsled slabG gospodarske politike naše državo ne bi ve6 izplačalo in ogromne površine naše zeml"e bi ostalo neobdelane, ker niso vsled svojg lcgG pripravne za drugo uporabo. 6. Izgubljene pa bi bile tudi tniliiarde, ki so dosedaj naložcne v vinogradih. 7. No glede na splošno obubožanjo vinogradnikov, bi že pod sedanjimi ra^merami zelo težko in pereče viiiičurš&o vprašanjG izbruhnilo z vso siio na dan, ker bi uvoz italijanskGga vina onGmogočil vsak zdrav spora zum mcd lastniki vinocradov in viniČarji. 8. Kor so vinogradniki in z njimi ! žlve5i viničarji v svcsti, da bi dovo- ) ljsn uvoz italijanskGga vina pomGnil ] njihovo popolno gospodarsko propast, { zalo še dahes ob 12. uri povzdignGmo » svoj glaš in kličemo vladi: ' uvoza iiaiij nskega vina ns prlpustimol NašG posiance pa pozivamo, da zastopajo to naše stališčo z vso odločnostjo na mGrodajnem mGstu. 9.. Vino nakopiSeno od špekulan tov v krajih, kl pripadalo po rapall ski pogodbi nam, naj se posGbej ob dači. , 10. Carina za uvoženo vino znašaj normalno vsakoletno ceno naših sortiranih vin. 11. Apeliramo na vinogradnike v  Srbiji, v Banatu, Dalmaciji, Makedo*  niji, Crni gori in Hrvatski, da se pri-  družijo našemu gibanju.  12, Vinogradniki zbrani v velikem  Stevilu na protestnGm shodu v Gara-  brinovi dvorani v Mariboru, dnG 23 a  januarja 1921, se pridmžijo enoglas -  no resolucijam, ki jih Je sklonil dne  11. dccerabra 1920 Vinarski in sadiar- ski odsek sIot. Kmetijske družbe Ti Mariboru v zadevi sklepanja trgovio- skib pogodb 7, Italijo in drugimi vino- rodnimi in nev^norodnimi državami ins zahtcvajo striktno izpolnitev tozadov i nih zahtev odsGka od strani vlade ;] nadalje pripoznajo zborovalci ožji od- bor, ki ga Jg izvolil imenovani odsGk, v svrho, da nepijenehoma zaslGduje vse faze trgovskih pogajanj In ukre- no od slučaja do slučaja primerno g kot svojega zastopnika, in zahtGvaJo od vladG, da prodlogfe in želje istega, kot ob enem zastopnika vseh vinogra- dnikov Spodnjo StajGrske, v polnem obsegu upošt^va. Nadaiie zahtevamo! Vino, nakopiženo od gpeknlantov v krajib, ki pripadajo po Rapallski pogodbi naši državi, naj se zaplcni ali pa tako visoko obdači, da no bo moglo tekmovati s cenami našib vin. Pri skTepanju trgovinsko pogodbe z Italijo S3 naj v slučaju, da Ttnlija izsili uvoz svojega vina, določi tako visofca carina za italijanska vina, ka' kor znaša novinalna vsakoletna coaa naših sortiranih vin, Tg cene naj tigotovj-jo vsako IgIo naši domači strokovnjaki in vinogradniki. V. Mariboru, dne 23? januarja 1921