Leto XIX z vsebine številka 3 cena 1,46 EUR Z vrha stolpnice tudi po toboganu . Visoke grede za hrano in okras...... 29. marec 2017 .11 .28 ,\eä-nJ'a ¿č % fO CÍ S tóujtex^'t Wamox^ SaAtini&A&jickfaM&S © 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Vse pripravljeno za delovanje fontane V prvih letošnjih toplejših dneh so se v Žalcu pospešeno lotili urejanja območja ob Fontani Zeleno zlato, nekaj del so opravili na žalski tržnici, v zadnjih dneh pa za odprtje že pripravljajo tudi samo fontano piv. Kot je povedal župan Janko Kos, so ob fontani uredili od-vodnjavanje, polepšali pa tudi mestni park. Strokovnjaki iz podjetja ETRA pripravljajo fontano na ponovno delovanje in so namestili tudi dodatno pipo za pivo. Javno komunalno podjetje Žalec je na žalski tržnici poskrbelo za prestavitev sanitarij, ki so jih nekoliko umaknili ob rob tržnice. S cvetličnimi koriti pa so po novem onemogočili dovoz na tržnico z glavne ceste. Z dogajanji ob uradnem od- prtju druge sezone delovanja Fontane Zeleno zlato, ki je pozornost javnosti vzbudila po vsem svetu, bodo začeli že ta petek, ko bodo razglasili viteza piva. Tako kot na odprtju fontane bo v Žalec poleg drugih gostov prišla Bernarda Žarn, za zabavo pa bo skrbel ansambel Donačka. Cena vrčka za fontano piv bo ta večer znižana. K. R. Fontana Zeleno zlato za svoje delovanje po »zimskem spancu« potrebuje temeljito pripravo. Požiganje prepovedano Čeprav večina ljudi komaj čaka pomladno toplo sonce, pa bi zemlja in rastline potrebovale več dežja. Letošnja zima in prvi dnevi pomladi so zelo sušni, kar se kaže tudi v povečani nevarnosti požarov v naravnem okolju. Število požarov v naravi se je v zadnjih dneh zelo povečalo predvsem zaradi spomladanskega čiščenja kmetijskih površin ter kurjenja in požiganja naravnih nenevarnih materialov zlasti na območju osrednje Slovenije. S travniškimi požari so imeli v zadnjih dneh kar nekaj dela tudi spodnjesavinjski gasilci. V soboto nekaj po enajsti uri je pri kurjenju v naravi ogenj ušel nadzoru v Šeščah pri Preboldu in se razširil na bližnje grmičevje in rob gozda. Posredovali so gasilci iz Šešč in Prebolda ter požar pogasili. Istega dne je okoli 14. ure prav tako zaradi kurjenja v naravi zagorela suha trava v Veliki Pirešici. Ogenj se je razširil na 20 kvadratnih metrov, pogasili pa so ga člani PGD Velika Pirešica, Ponikva in Zavrh. Prav tako v soboto proti večeru je zagorel travnik na Gomilskem, in sicer na površini približno 200 kvadratnih metrov. Požar so omejili in pogasili gasilci PGD Gomilsko. Na Upravi RS za zaščito in reševanje svetujejo previdnost pri uporabi ognja v naravnem okolju in hkrati opozarjajo, da je požiganje v naravnem okolju prepovedano. Požarno ogroženost bodo zmanjšale šele obilnejše padavine. K. R. foto: D. N. Blagoslov, butare in butalci V teh časih se moramo večkrat posebej spomniti, da je treba razmišljati pozitivno, o dobrih stvareh in ne glede na to, kaj nam prihaja na pot in katere ovire moramo prečkati na naši poti. Ni naključje, da so komedije, stand up večeri in druge, »lahkotnejše« zvrsti razvedrila čedalje pogostejša oblika zabave tudi v naši dolini. Z vsem dolžnim spoštovanjem, človek mora biti za zahtevnejše oblike zabave veliko bolj spočit in možgani mu morajo delati hitreje kot naši, od dnevnega tempa in bitke za preživetje utrujeni možgančki. Pa vendarle, ko se spomnim na preprost, a vendarle zelo prefinjen humor, ki je lahkoten, a hkrati izredno pronicljiv in spada že v slovensko klasiko v svojem žanru, so to gotovo Butalci Frana Milčinskega. Kako večno zeleni so in kako še vedno nasmejijo. No, imajo napako, nasmejijo, dokler jih ne postavimo kot ogledalo pred njihove »sodobnike« v realnem svetu. Pa spomnimo na nekaj butalskih. Butalci so namesto v želeno oštarijo stopili v brivnico, potem pa so jih, še preden so naročili pijačo, prepričane, da so v oštariji, obrili in ostrigli in pustili žejne domov. In tudi, kako so šli iskat sol, ker so jim nenehno govorili, naj se gredo solit. In potem so, otovorjeni z velikimi količinami soli, ki so jo ravno nakupili, prosili za sol, da bi si na poti solili hrano, ob tem pa pozabili, da imajo sol pred nosom. Ali pa, ko Butalcu kmet proda buče za kobilja jajca, iz katerih se bodo zvalili konji ... No, Butalci so gnojili tudi butalsko cerkev, da bi zrasla, ker je tako naložil butalski župan. Dež je spiral gnoj, s katerim so obložili cerkev do vrha, in ko se je ograja iz gnoja zaradi spiranja v zemljo nižala, so ugotovili, da je cerkev res zrasla. In spet so bili zadovoljni. Takih butalskih zgodb bi se dalo še našteti. In vsi se jim smejimo. Hudič pa, kot rečeno, nastane, ko kdo spomni, kot je želel že Fran Milčinski, da imamo butalce tudi v realnem življenju. Potem ni več smešno, tisti, ki bi si to upal omeniti, bog ne daj zapisati, je neokusen lažnivec in škodi s svojim dejanjem, da bolj ne bi mogel. V vsakem primeru pa bi lahko našel katere druge zgodbe iz domačega okolja. Predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Marko Učakar je ravno v marčevskem nagovoru svojim članom v svojem slogu omenjal Butalce in tudi to, da tekoče dogajanje v naši državi ne bo prikrajšano za take zgodbe, tudi če Butalcev ne bi bilo. No, kar poglejmo malo okoli. Ampak, kot rečeno, zapisati jih baje ne smemo, ker škodimo, bolj kot koristimo. Ukvarjati bi se morali le s tistim, kar zapovejo naši. Preostane nam le, da ugotovimo, kdo so naši, in tekom leta tudi, s kom se družijo, potem pa ga lahko žingamo kot butalci. Da vmes naredimo kaj pametnega po starih načelih, tako ali tako nihče ne opazi. No, hvala bogu je v naši dolini ravno prej omenjenih pozitivnih zgodb veliko in o njih v našem časopisu ne pišemo le zato, ker bi nam tako rekli, ampak ker dejansko so. Pomlad je prinesla ogromno spodbude na vseh področjih dela, želimo si, da ni prišla prehitro in s prezgodnjo močjo, ker potem se nam zna to maščevati v nadaljevanju leta. Pozebe in druge škode pa smo imeli v prejšnjih letih čisto dovolj. Vsekakor vam želimo, da uživate v pomladnih dneh, v dneh, ko bodo cvetele drnulje, ko bodo nastajale butare in se bodo ob velikankah družili po vaseh, ko bomo barvali pirhe in uživali blagoslov. Pa zato ni potrebno, da verujemo v boga, samo da verujemo vase in v ljudi, ki jih imamo radi. Imam pa še posebno velikonočno željo, ki se nanaša na izjemno kreativno idejo za prenovo najvišje zgradbe v dolini - Hmezadovo stolpnico. Želim si, da nam panoramsko dvigalo in razgledna terasa, ki ju vključuje prenova, ponudita ne le turistično atrakcijo, ampak tudi tisti »širši pogled« na dolino, ki sega preko meja lastnih vrtičkov in parcialnih želja. Vesele in pisane praznike vam želim. Lucija Kolar HORMANN garažna in vhodna vrata Dom je, kjer se počutimo varne Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij! TRGOVINA ZELENO ZLATO Savinjska cesta 11, Žalec Od 1. aprila do 31. oktobra: ponedeljek-sobota: 9.00-20.30, nedelja: 10.00-20.30, T 03 572 06 26 / www.zkst-zalec.si Avtomatska garažna vrata od 897 € * matjaž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • mfo@matjaz.si 9771580096004 2 2017 OBČINA ŽALEC _SoAtlnis&e/. datine/S Ob podpisu pogodbe tudi zahvala V Žalcu podpora malemu gospodarstvu Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva v žalski občini so v torek, 7. marca, podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2017. V imenu občine je pogodbo podpisal župan Janko Kos, v imenu GZ njen predsednik Edvard Kugler, v imenu 15 prostovoljnih gasilskih društev pa so pogodbo podpisali njihovi predsedniki. Na slovesnosti v Gotovljah so se zbrali vsi, ki so v žalski občini odgovorni za učinkovito izvajanje gasilske službe, poleg predsednikov in poveljnikov društev ter Gasilske zveze Žalec so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki občine, civilne zaščite in požarnega sklada. Zavedajo se, da so pogoj za učinkovito gasilsko službo dobro usposobljeni in opremljeni gasilci, ki so se vedno pripravljeni odzvati klicu na pomoč. Žalski župan Janko Kos se je vsem zahvalil za veliko delo, ki so ga opravili v preteklem letu, poudaril je predvsem prostovoljno delo v vseh petnajstih prostovoljnih gasilskih društvih v občini, saj so bili Janko Kos (levo) in Edvard Kugler gasilci vedno prvi, ko jo šlo za pomoč občanom ob požarih, žledu, poplavah, prometnih nesrečah itd. Za področje požarne varnosti je v proračunu Občine Žalec za leto 2017 namenjenih 366 tisoč evrov. Od tega je za delovanje petnajstih gasilskih društev namenjenih približno 90 tisoč evrov, za dejavnost gasilske zveze, sofinanciranje zaposlitve strokovne sodelavke, plačilo zavarovalnih premij za gasilska vozila, gasilske domove in gasilske člane, veterane in otroke je namenjenih 44 tisoč evrov, za obnove gasilskih domov so predvidena sredstva v višini 35 tisoč OBVESTILO OBČINE ŽALEC Obveščamo vas, da se bo v letu 2017 skladno z zakonom o stavbnih zemljiščih, zakonom o graditvi objektov in odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Žalec odmerilo nadomestilo VSEM PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM za nezazidana stavbna zemljišča. Upoštevana bodo vsa nezazidana stavbna zemljišča, za katera je sprejet prostorski izvedbeni načrt, imajo zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanje mogoče izvesti priključke na komunalna omrežja v skladu z veljavno zakonodajo. Za morebitna vprašanja se lahko v času uradnih ur zglasite na Občini Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, pisarna št. 42, ali pokličete na telefonsko številko 03/713 63 99 (Polona Smr-kolj). evrov, za sofinanciranje nabave gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme so predvidena sredstva v višini 83 tisoč evrov, za nadomestila plač zaradi udeležbe na usposabljanjih in intervencijah 10 tisoč evrov in za zdravniške preglede operativnih gasilskih članov so predvidena sredstva v višini 10 tisoč evrov. V letu 2017 so zaradi prenosa sredstev iz leta 2016 na proračunski postavki požarni sklad predvidena sredstva v višini 90 tisoč evrov. Sredstva so namenjena za plačilo zadnjega deleža gasilskega vozila PGD Dobriša vas-Petrovče, ki ga je Občina Žalec sofinancirala v višini 70 odstotkov. Prisotne so pozdravili predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler, poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Žalec Primož Vasle in poveljnik Civilne zaščite Robert Vasle. Lani so gasilci pomagali v 143-ih intervencijah, v katerih so sodelovala prostovoljna gasilska društva ter PGD Velenje in PGE Celje. Skupaj je na vseh intervencijah sodelovalo okoli 1700 operativnih gasilcev. T. Tavčar Občina Žalec je objavila javni razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v letih 2017 in 2018. Skupna višina razpisanih nepovratnih sredstev je 60 tisoč evrov v letošnjem in prav toliko v prihodnjem letu. Z razpisanimi sredstvi bodo v žalski občini finančno podprli tri ukrepe: pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za samozaposlitev (skupaj 25 tisoč evrov), pomoč za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti (25 tisoč evrov) ter pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter za trženje novih izdelkov (10 tisoč evrov). Enaki zneski so za iste ukrepe namenjeni tudi v letu 2018. Upravičenci do sredstev s tega javnega razpisa so mikro podjetja ali samostojni podjetniki s sedežem v žalski občini, ki imajo manj kot deset zaposlenih ter letni promet oziroma letno bilančno vsoto, ki ne presega dveh milijonov evrov. Za pomoč pri samoza-poslitvi so upravičene fizične osebe s stalnim prebivališčem v žalski občini. Z razpisanimi sredstvi bodo sofinancirani upravičeni stroški, ki bodo nastali od 1. januarja 2017 do 10. novembra 2017 in od 1. januarja 2018 do 9. novembra 2018, razen če posamezen ukrep ne določa drugače. Med upravičene stroške pri samozaposlitvi oziroma pri novih delovnih mestih se šteje šest minimalnih plač v višini I. bruto, ne pa tudi stroški regresa, prevoza na delo, malic in nagrad. Novozaposlena oseba mora biti mlajša od 40 let s stalnim prebivališčem v žalski občini, zaposlena za polni delovni čas, delovno razmerje pa mora trajati vsaj še 18 mesecev po prejeti pomoči. V razpisu je navedenih tudi kar nekaj podjetij, ki se jim sredstva ne bodo dodelila, med drugim so to podjetja, ki delujejo na področju ribištva in akvakulture, na področju primarne kmetijske proizvodnje s posebnega seznama, prav tako podjetja v stečaju ali podjetja, ki že prejemajo državno pomoč, in podjetja, ki nimajo poravnanih davčnih obveznosti in obveznosti do delavcev. K. R. Pojasnilo o avizu V prispevku o proslavi slovenskega kulturnega praznika z naslovom Slovenci moramo biti ponosni na svojo kulturo in jezik, ki je bil objavljen v februarski številki Utripa na strani 2, smo iz županovega govora napačno povzeli, kdo je avtor priredbe aviza, s katerim naj bi v Žalcu poslej začenjali uradne prireditve. Ne drži namreč, da je avtor ravnatelj žalske glasbene šole mag. Gora-zd Kozmus, je pa res podal osnovno idejo. Kot je pojasnil mag. Gorazd Kozmus, so projekt aviza izvedli zaposleni v glasbeni šoli. Avtor priredbe oziroma aran-žer je Andraž Slakan, ki je odigral violino, pel (tudi s sopro- go) in produciral projekt. Na glasbila so igrali Sonja Alatič, Tanja Miklavc, Maja Keblič, Janez Avšič, Nina Baša, Januš Rasiewicz in Edvard Rebernik, pela pa je tudi Biljana Ann Novak. »Vsak je nesebično prispeval svoj delež k projektu, ki je odlično uspel. Avizo Savinjska dolina smo posneli v zasebnem studiu v Žalcu in deloma v Ljubljani, kjer so tudi prispevali nekaj vokalov za zborovski del. Za priredbo sem seveda pridobil soglasje dedičev avtorja originalne skladbe. Avizo je posnet v treh različicah, dve sta krajši in ena malo daljša. Tako smo omogočili uporabo aviza ob različnih priložnostih. Z namenom vsebinskega poudarka aviza kot tudi poudarka pripadnosti lokalnemu okolju in samega namena aviza smo v eni izmed dveh krajših in daljši verziji na začetku vpletli kratek pevski del z besedilom Savinjska dolina, ena kratka verzija pa je narejena samo instrumentalno. Veseli me, da je bil avizo tako dobro sprejet. To mi kot ravnatelju, poleg nesebičnega dela naših zaposlenih, predstavlja največjo nagrado, prepričan pa sem, da tudi vsem sodelujočim v projektu,« je povedal mag. Gorazd Kozmus. K. R. marec OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN PROGRAMOV DRUGIH POSEBNIH SKUPIN V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2017 in 2018. Predmet razpisa je sofinanciranje in vrednotenje programov: A - veteranskih organizacij (Društvo izgnancev Slovenije Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Žalec, Veteransko društvo Sever, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in ostalih društev na področju delovanja veteranskih organizacij); B - drugih posebnih skupin (upokojenska društva Občine Žalec, Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec, Filatelistično društvo Žalec in ostala društva) v Občini Žalec za leto 2017 in 2018. Rok za predložitev vlog je 28. april 2017. Vloge lahko dostavite osebno ali jih pošljete po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Bojanu Jerebu, tel. 03/713 64 38 ali osebno (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 30). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC obvešča, da je objavila JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2017 in 2018. Izvajalci programov, ki se bodo prijavili na javni razpis, morajo med drugim izpolnjevati naslednji pogoj: • društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti imajo lahko svoj sedež tudi zunaj območja žalske občine, njihovi registrirani člani pa morajo biti tudi občani Občine Žalec (najmanj 10 % vsega članstva). Rok za predložitev vlog je 28. april 2017. Vloge lahko dostavite osebno ali jih pošljete po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Bojanu Jerebu, tel. 03/713 64 38 ali osebno (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 30). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. Na podlagi 2. člena Pravilnika o pogojih, merilih in postopkih za sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec (Ur. l. RS, št. 20/12) OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETI 2017 IN 2018. Razpis (z razpisno dokumentacijo) je v celoti objavljen na spletnih straneh Občine Žalec http://www.zalec.si/slo/main. asp?comm=Razpisi&id=179. Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki izvajajo svojo dejavnost na področju mladinske dejavnosti skladno s 4. in 5. členom Pravilnika o pogojih, merilih in postopkih za sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec (Ur. l. RS, št. 20/2012). Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Uradu za negospodarske javne službe (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 31) ali po telefonu 03 713 64 32 (Matej Pinter). Vloge morajo biti Občini Žalec dostavljene najkasneje do 14. aprila 2017. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto do 24. ure. Številka: 152-01-0004/2017 _SaAtiriisAe/.daiitte/S OBČINA ŽALEC 2017 3 Nič več začasno V žalski občini ta čas urejajo dve krožišči, in sicer na vzhodni vpadnici v mesto in na cesti mimo Arnovskega gozda pri odcepu za Arjo vas. V obeh primerih je investitor država, saj gre za državni cesti. Investitor ureditve obeh krožišč je Direkcija RS za infrastrukturo, izvajalec pa druž- ba VOC. »Občina Žalec je na odseku žalske obvoznice proti avtocesti financirala začasno krožišče oziroma plastične elemente, s čimer smo verjetno pospešili aktivnosti za ureditev krožišča. Tudi v Žalcu je investitor država, občina pa je skušala čim bolj pospešiti dokončno ureditev krožišča. Sofinancirala je projekte in nabavila plastične elemente, opozarjala na prometno varnost, na številne prometne nesreče, ki so se dogajale na tem območju, in to je pretehtalo, da smo prepričali DRSI, da je pristopila k investiciji,« je o urejanju krožišč povedal župan Janko Kos. K. R. Namesto začasnega bo krožišče tudi pri Arnovskem gozdu. Krožišče na vzhodni vpadnici v Žalec dobiva končno podobo. Subvencije Eko sklada in brezplačno energetsko svetovanje Ogrevalna sezona se zaključuje in že si lahko izdelamo oceno stroškov ogrevanja svojih stanovanjskih objektov. Ob tem lahko tudi zaključimo, kje oz. zakaj smo porabili največ energije. Da bi lahko v prihodnje zmanjšali stroške ogrevanja, napravimo seznam ukrepov, ki bi bili potrebni za izboljšanje izolativnosti ovoja stavbe. Pod ovoj stavbe namreč razumemo zunanje zidove s stavbnim pohištvom in podstreho s kritino. Število stanovanjskih stavb, predvsem eno- in dvostanovanjskih, se je v drugi polovici prejšnjega stoletja zelo povečalo. Kar nekaj teh stavb je bilo zgrajenih v samogradnji oz. v lastni režiji z materiali, ki so bili takrat na razpolago. Izbira materialov je bila sorazmerno skromna, prav gotovo pa so bili ti materiali slabši od današnjih. Posledično so te zgradbe z energetskega vidika precej potratne in potrebne temeljite prenove. Res je, da je precejšen delež stavb že prenovljen, še vedno pa ostajajo stavbe, katerih energetska slika je precej slabša od današnjih standardov. Pri načrtovanju ali sanaciji stanovanjskih stavb je občanom na voljo brezplačno energetsko svetovanje. Izvajajo ga strokovno usposobljeni energetski svetovalci mreže ENSVET, ki deluje na državni ravni oz. v sklopu Eko sklada Republike Slovenije. Pooblaščeni energetski svetovalci vam pri prenovi in tudi pri novogradnji stanovanjske stavbe lahko pomagajo z nasveti, ki zajemajo: - toplotno izolacijo ovoja stavbe (zunanji zid, stavbno pohištvo, podstreha, kritina) - ogrevalni sistem (vrsta ogrevalne naprave in energenta, vrste ogreval, način ogrevanja) - pripravo sanitarne tople vode (uporaba toplotnih črpalk in solarne energije) - prezračevalne naprave - gradbene posege v konstrukcijo stavbe - uporabo obnovljivih virov energije (UVE) Poleg strokovnih nasvetov vam energetski svetovalec mreže ENSVET posreduje tudi informacije o aktualnih razpisih in nudi pomoč pri izpolnjevanju vlog za pridobitev nepovratnih sredstev in kreditov, katerih nosilec je Eko sklad Republike Slovenije. Občanom Občine Žalec in tudi prebivalcem celotne Spodnje Savinjske doline je na voljo brezplačno energetsko svetovanje v prostorih Občine Žalec, in sicer vsako sredo od 16. do 18. ure. Za svetovanje se je potrebno predhodno najaviti v tajništvu Občine Žalec na telefonsko številko 03/713 64 40. Energetski svetovalec Franc Šporn Športnikom podelili 180 priznanj Pod sloganom Ponosni! so sinoči v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu v organizaciji ZKŠT Žalec pripravili tradicionalno prireditev Šport 2016 v Občini Žalec. Športnika leta za leto 2016 sta postala plavalka Nastja Govejšek in judoist Rok Dra-kšič, ki je dosegel 3. mesto na evropskem prvenstvu v Ka-zanu. Naj ekipa za leto 2016 je moška odbojkarska ekipa SIP Šempeter. Na prireditvi so športnikom Občine Žalec v kate- gorijah od mlajših deklic in dečkov do veteranov podelili kar 180 priznanj. Med njimi so letos ponovno podelili priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju športa, ki sta ga prejela rokometni trener, selektor ženske mladinske rokometne reprezentance, Žalčan Bojan Voglar, ki je lani z ekipo RK Zagorje osvojil naslov državnega prvaka in s tem po dolgih letih prekinil prevlado RK Krim Mercator, in smučarski trener Gojmir Klinar, ki že več kot 40 let uspešno prenaša svoje znanje na mlajše rodove. Letošnjo prireditev Športnik leta je obogatil poseben gost Grega Koštomaj, trener Ilke Štuhec, ki smo ga v našem časopisu že predstavili, program pa sta popestrila člana zasedbe WildArt. Prireditev sta povezovala Jaka Kozmelj in Jan Podbrežnik. Več o prireditvi, ki se je končala, ko je bil naš časopis že v tisku, pa v naslednji številki Utripa Savinjske doline. L. K. Akcija čiščenja okolja 8. aprila Občina Žalec bo 8. aprila organizirala že 24. občinsko pomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja, s katero bo na svoj način obeležila svetovni dan voda (22. marec) in svetovni dan Zemlje (22. april). Akcijo občina pripravlja v sodelovanju z vsemi krajevnimi skupnostmi, MS Žalec, društvi, osnovnimi šolami, vrtci in podjetji. Številni prostovoljci bodo tako čistili javne površine in divja odlagališča ob vodotokih, cestah, železniški progi, sprehajalnih in planinskih poteh, okolico šol, vrtcev, športnih objektov, planinskih in lovskih domov ter drugih javnih objektov. Nekateri vrtci in šole bodo okolico čistili že dan prej, torej 7. aprila. Kot vsako leto bo Občina Žalec v ta namen pripravila letak z uporabnimi informacijami in navodili za čiščenje okolja, ločeno zbiranje odpadkov in s podatki o zbirnih mestih, ga poslala v vsa gospodinjstva in podjetja v občini ter ga razdelila učencem in učiteljem vseh osnovnih in podružničnih šol ter vrtcem. V primeru slabega vremena (dežja) akcija odpade. L. K. Ura za Zemljo Globalna nevladna organizacija za varstvo narave (WWF) je v soboto organizirala deseto, jubilejno Uro za Zemljo (Earth hour). To je največja prostovoljna akcija na svetu, katere glavni cilj je ozavestiti prebivalce planeta, da moramo bolj pazljivo ravnati z naravnimi viri ter zmanjšati odtis, ki ga puščamo na planetu. WWF je tako pozval tudi vsa slovenska mesta, občine, podjetja in posameznike, da se pridružijo Uri za Zemljo in v soboto, 25. marca, ob 20.30 za eno uro ugasnejo luči. S tem so med drugim pokazali, da se moramo združiti tudi v boju proti podnebnim spremembam. Od leta 2007 je Ura za Zemljo mobilizirala podjetja, organizacije, vlade in na stotine milijonov ljudi v več kot 7.000 mestih in v več kot 178 državah, ki so se združili, da bi delovali v smeri trajnostne prihodnosti. V Sloveniji, ki se je letos akciji priključila osmič, je lani v tej akciji sodelovalo 30 občin. Glavni koordinator v Sloveniji je WWF Adria. Občina Žalec se je letos vključila v projekt v večjem obsegu in pozvala občane, podjetja in javne zavode, da za eno uro ugasnejo luči v gospodinjstvih, podjetjih, zavodih in zunanjo osvetljavo objektov ter se tako simbolično pridružijo skrbi za boljše okolje. K. R. marec 4 2017 OBČINE _SaAMAii&be/. datine/S Priznanja za preboldske športnike marec Dobitniki priznanj z gostoma iz RK Celje Pivovarna Laško Moderatorka Nejka Golič v pogovoru z rokometnima gostoma trenerjem CPL Brankom Tamšetom in igralcem istega kluba ter reprezentantom Tilnom Kodrinom Prejšnjo sredo, 22. marca, je v Športni dvorani Prebold potekala slovesna prireditev s podelitvijo priznanj športnikom Občine Prebold. Tokrat prvič niso razglasili naj športnice in naj športnika, ampak so podelili tri vrste priznanj, in sicer priznanja za mlade obetavne športnike, priznanja za pomembne tekmovalne dosežke in priznanja za vrhunske mednarodne dosežke. V kulturnem programu je najprej nastopila plesna skupina Vrtca Prebold, ki deluje pod vodstvom Zine Vovk iz KD Mavrica iz Braslovč. Zbrane je nagovorila moderatorka prireditve Nejka Golič, ki je poseben pozdrav namenila vsem športnikom, županu Vinku Debelaku, predsedniku Športne zveze Prebold Bojanu Jerebu in posebnima gostoma, trenerju RK Celje Pivovarna Laško Branku Tamšetu in njihovemu igralcu ter repre-zentantu Tilnu Kodrinu, ki je bil član letošnje zmagovalne ekipe, ki si je na svetovnem prvenstvu v nepozabni tekmi proti Hrvaški priborila bronasto medaljo. Prireditev se je nadaljevala z nastopom mlajše plesne skupine Cart Kot iz Prebolda, ki deluje pod vodstvom Stanke Murgelj. Za njimi so se občinstvu predstavili nominirani športnice in športniki. Pred podelitvijo prvega dela priznanj pa so zaplesali plesalci srednje skupine Car Kot. Priznanja za kategorijo mlada obetavna športnica sta podelila Bojan Jereb in Adi Vid-majer, priznanje pa so prejele šestošolka Rima Kočevar, ki že pet let trenira tenis, njena sestra devetošolka Anali Kočevar (obe imata več vidnih uvrstitev v okviru Teniške zveze Slovenije, Anali pa je med najboljšimi igralkami Slovenije) in Zarja Uranjek, ki dosega odlične športne rezultate v različnih športih, zlasti v atletiki. Priznanja v kategoriji pomembni tekmovalni dosežki, ki sta jih podelila župan Vinko Debelak in predsednik ŠZ Prebold Bojan Jereb, so najprej prejele mlade rokome-tašice Lana Artelj, Hana Galič in Maja Kovačevič iz Rokometnega kluba Zelene Doline, ki so skupaj s svojimi sotekmo-valkami osvojile 1. mesto in s tem tudi naslov državnih prvakinj. Priznanje za pomembne tekmovalne dosežke je prejela Hana Podbregar, ki trenira in tekmuje pod okriljem celjskega plavalnega kluba Neptun in dosega odlične rezultate v štirih različnih plavalnih disciplinah (prosto, delfin, hrbtno in mešano). Za uspešne rezultate je tudi tokrat poskr- bela lanskoletna naj športnica Lina Čater, ki je predana metu kladiva in je pod okriljem AD Kladivar izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu za mlajše mladince. Prav tako priznanje za pomembne tekmovalne dosežke je prejela Katarina Stepišnik, ki je skupaj s svojimi sotekmovalkami ZRK Zelene Doline osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu za kadetinje. Največ tovrstnih priznanj je šlo tudi letos v roke športnikom, ki se ukvarjajo z borilnimi veščinami. Iz Karate kluba Zalec je priznanje prejel Maj Kolšek, iz Kluba borilnih veščin Fudoshin Šempeter pa Vasja Zupanc, Luka Sirše, Nejc Zorec, Gašper Jezovšek in Zan Artelj. Slednji je tudi član slovenske reprezentance. Tovrstno priznanje je prejel tudi Zlatko Ulaga, veteran Lokostrelskega kluba Zalec in večkratni veteranski državni prvak v svoji kategoriji in stilu. Pred podelitvijo zadnjega sklopa priznanj so predstavili rokomet, športno igro z žogo, na katero smo Slovenci še posebej ponosni. O tem sta v prijetnem pogovoru z mode-ratorko Nejko Golič spregovorila tudi gosta, igralec Tilen Kodrin in trener Branko Tam-še. Po zanimivem pogovoru so podelili posebno priznanje za izjemen prispevek pri razvoju športa v Občini Prebold. Priznanje je prejela Anja Laznik, članica Kluba borilnih veščin Fudoshin, ki se je odločila, da se bo preizkusila tudi v vlogi trenerke. Priznanje za vrhunski mednarodni dosežek pa sta tokrat prejela veteranski kolesar Rafael Končina in veteranski atlet Adi Vidmajer, ki sta tudi v preteklem letu nanizala izjemne rezultate. Kon-čina je na svetovnem pokalu v kolesarjenju v Avstriji dosegel odlično 2. mesto, osvojil je tudi vse tri naslove državnega prvaka (v kronometru, cestni dirki in vzponu). Vidmajer pa je ob najvišjih dosežkih na državnem nivoju postal tudi balkanski prvak v metu diska, kladiva in krogle. Prireditev za najboljše špor- tnike so sklenili z nastopom najstarejše plesne skupine Car Kot. D. Naraglav Tudi o sredstvih za predšolsko vzgojo Zbrali 8.806 evrov V četrtek, 23. februarja, so se na 21. redni seji zbrali svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Prebold in obravnavali deset točk dnevnega reda. Po sprejemu zapisnika prejšnje seje so se najprej seznanili s poročilom nadzornega odbora o nadzoru porabe sredstev iz proračuna Občine Prebold za dejavnost predšolske vzgoje. Poročilo je podala predsednica odbora mag. Polonca Černila, ki je v nadaljevanju predstavila letošnji program dela nadzornega odbora. Predstavila je tudi pet priporočil, ki naj jih šola upošteva pri svojem poslovanju. Nekaj od teh priporočil že izvajajo, je povedal ravnatelj šole Oton Rače-čič in se zahvalil nadzornemu odboru za skrben, strokoven in podroben pregled poslovanja. Svetnice in svetniki so v nadaljevanju sprejeli sklep, da nadzorni odbor na majski seji poroča o izvajanju vseh priporočil. Ta se nanašajo na posodobitev sprejetih aktov, ki so podlaga za delitev stroškov med vrtcem in šolo oziroma knjižnico, v zvezi s tem naj bi delitev stroškov posredovali v pregled in potrditev Občini Prebold. Tretje priporočilo se nanaša na prejete prihodke in nastale stroške, ki naj bi jih dosledno evidentirali po stroškovnih nosilcih, prejemnikih oziroma, kje so stroški nastali (šola, vrtec, knjižnica, občina). Poleg tega so osnovni šoli priporočili, da določi in zapiše merila, ki bodo podlaga za sprejem odločitve o začetku sodne izterjave dolžnikov za zapadle neporavnane terjatve iz naslova oskrbnin v vrtcu. S tem v zvezi je tudi peto priporočilo, da šola za dolžnike iz naslova oskrbnin v vrtcu zagotovi preverjanje objav postopkov uvedbe osebnih stečajev, prijave terjatev v stečajno maso in spremljanje postopkov osebnih stečajev. V nadaljevanju seje je občinski svet obravnaval in po skrajšanem postopku sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si odloka o izločitvi organizacijske enote Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Zalec iz javnega zavoda Zdravstveni center Celje in o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Zalec. Zupan je povedal, da občina dobro sodeluje z žalskim zdravstvenim domom in da imajo dovolj dobro urejeno zdravstveno oskrbo, za zdaj v Preboldu manjka le otroški dispanzer. V naslednji točki dnevnega reda je občinski svet prvič obravnaval predlog pravilnika o spodbujanju razvoja malega gospodarstva v Občini Prebold za programsko obdobje 20152020, ki ga je predstavil Branko Verk, predsednik Odbora za gospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Za letos je v ta namen v proračunu zagotovljenih 20.000 evrov. Po razpravi so predlog pravilnika sprejeli in ga dali v 30-dnevno javno obravnavo. Pri 8. točki dnevnega reda sta župan Vinko Debelak in predsednik Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Marjan Golavšek predstavila predlog priprave vizije razvoja Občine Prebold. Občinski svet je podprl zamisel o izvedbi projekta priprave celovite vizije razvoja občine, v katero bodo vključeni tako občani kot krajevni odbori in občinski svet. Občinski upravi je bila dana naloga, da pridobi ustrezne ponudbe za pripravo vizije in pripravi predloge za financiranje projekta. Priprava vizije bo potekala v štirih fazah. Prva faza - analiza in opredelitev vrednot prebivalcev se že izvaja, v drugi fazi bo narejen osnutek vizije, ki bo temeljila na vrednotah občanov in jasnih kvantificira-nih ciljih. V tretji fazi bo opredeljena strategija za doseganje ciljev, zadnja faza pa vključuje oblikovanje in pripravo kazalnikov (gospodarski, prometni, okoljski, izobraževalni in kakovost življenja) za spremljanje uresničevanja strategije razvoja. Občinski svet se je seznanil tudi z osnutki treh projektov. V okviru LAS Spodnje Savinjske doline pričakujejo letos dva razpisa. Nanj bi se prijavili s projektoma Medgeneracijski center Prebold in Nadgradnja TIC-a in ureditev muzejske zbirke. V okviru vizije razvoja občine bodo, če bo to mogoče, upravno središče občine preselili v Zanierjevo hišo, dosedanjo občinsko zgradbo pa bi preuredili v neprofitna najemna stanovanja ali stanovanja za prodajo. S tem bi rešili problem propadajočih stavb v starem jedru Prebolda, ki kraju niso v ponos in kazijo njegovo podobo. D. Naraglav V nedeljo, 19. marca, so na Polzeli pripravili dobrodelni koncert za Županov sklad, ki je v polzelsko športno dvorano privabil množico obiskovalcev. Z donacijami, s sponzorstvi in z izkupičkom od prodanih vstopnic za koncert je postal županov dobrodelni sklad bogatejši za 8.806 evrov. Program je bil pester, začele in končale pa so ga že večkrat nagrajene libojske mažoret-ke. V skoraj dveinpolurnem programu so nastopili tako mladi glasbeniki in plesalci na začetku poti kot najbolj uveljavljeni slovenski izvajalci, vsi nastopajoči pa so se odpovedali honorarju. Nastopil je jazz band žalske glasbene šole, zaplesali so uporabniki Centra za varstvo in delo Golovec ter učenci Osnovne šole Polzela. Navdušile so tudi vzhajajoče zvezde Luka Sešek, Vokalni kvartet (pd) 4 in The Plut Family pa uveljavljeni izvajalci Eva Černe, Navihani muzikan-ti, Ansambel Smeh, Prifarski muzikanti, Damjana Golavšek, Darja Švajger in Ansambel Toneta Rusa, koncert pa sta povezovala Jolanda Zeleznik in Jure Sešek. Dobrodelni županov sklad je ustanovil župan Jože Ku-žnik pred več kot štirimi leti. Gre za popolnoma samostojno dobrodelno ustanovo, v katero tudi župan vsak mesec prispeva 50 evrov od svoje plače. T. Tavčar UPRAVA www. prebold.si, e-naslov: obcina@prebold.si Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold telefon: 03 703 64 00, faks: 03 703 64 05 objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Razpis in obrazci so objavljeni na spletni strani Občine Prebold www.prebold.si, lahko pa jih pridobite tudi na Občini Prebold v času uradnih ur. Rok za vlaganje vlog je od 1. 4. 2017 do 3. 5. 2017. OBČINA PREBOLD _SaAtiriisAe/.daiitte/S OBČINE 2017 5 Preboldčani o viziji razvoja občine S polno paro v pomlad Tudi v Preboldu so se, kljub temu da se mandat sedanjemu vodstvu občine izteče prihodnje leto, odločili za pripravo dolgoročne razvoj -ne vizije občine. Temeljila naj bi na vrednotah prebivalcev, zato so k pripravi vizije oziroma na dve delavnici povabili posameznike in predstavnike organizacij, društev in podjetij. Anketo bodo izvedli tudi med naključno izbranimi prebivalci občine, prav tako bodo za mnenje o preboldski občini povprašali prebivalce sosednjih občin. Prva delavnica v okviru pro- jekta Vizija in strategija (VIS) Prebold je bila v prostorih preboldskega hotela 15. marca, druga bo jutri (30. 3.). Delavnico, na katero so v občinski upravi povabili 280 občank in občanov, je vodil strokovnjak za razvoj podeželja mag. Bojan Mažgon iz podjetja MMB, in sicer po že dalj časa znani metodi projekta VIS. Doslej so na ta način vizije razvoja pripravili v 19 slovenskih občinah. Gre za raziskavo javnega mnenja, na osnovi katere bodo oblikovali cilje in vizijo, vprašanja pa se nanašajo predvsem na pet področij oziroma stebrov: gospodarstvo, promet, okolje, izobraževanje in kakovost življenja. Kot je na prvi delavnici povedal župan Vinko Debelak, so v skoraj 20 letih obstoja preboldske občine sicer skrbeli za njen razvoj brez izdelane vizije, zdaj pa je čas, da s pripravo vizije preverijo, kakšen razvoj si želijo občani, katere dejavnosti naj se razvijajo, kje in koliko graditi, kam vlagati občinska investicijska sredstva. Strategija razvoja Občine Prebold naj bi bila pripravljena v šestih mesecih, potrditi pa jo mora občinski svet. K. R. O strategiji tudi na Polzeli Občina Polzela pripravlja dolgoročno strategijo razvoja Občine Polzela za obdobje od leta 2017 do 2027, katere namen je doseči čim višjo kakovost življenja prebivalcev Občine Polzela. Poudarili so, da je ključni pomen pri pripravi te strategije sodelovanje lokalne javnosti. Ker bo strategija predstavljala smernice za sprejemanje strateških odločitev na področju dolgoročnega razvoja Občine Polzela, želijo, da se kar najbolj sklada z vizijami in mnenji občanov. V ta namen pripravljajo delavnice na različne teme (razvoj kulturnih, športnih in izobraževalnih dejavnosti, civilne zaščite, zdravja, sociale, medgenera-cijskega sodelovanja, turistič- ne in gostinske dejavnosti, stanja in razvoja na področju okolja in prostora, stanovanjske problematike, prometa, podjetništva, kmetijstva in trga dela), ki se dotikajo vseh, ki v tej občini živijo, in v okviru katerih želijo zbrati mnenja občanov Občine Polzela in sveže ideje za razvoj, ki jih bodo vodile v uspešno prihodnost. T. Tavčar Tudi na Polzeli gasilci podpisali pogodbo Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Polzela, Lo-čica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so na gradu Komenda podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letošnje leto za območje polzelske občine. Župan Jože Kužnik se je ob tej priložnosti zahvalil gasil- www.kaalinsa.si Umivalniki, mozaiki, infra rdeči grelci, unikatne svečke, kozmetika, kamnite kadi. Preverite ponudbo! cem vseh treh društev in GZ Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje ter poudaril, da lahko na gasilce računamo ob vsakem času. Za dejavnost društev, GZ Žalec, investicije, za zavarovalne premije bodo v tem letu iz občinskega proračuna namenili nekaj manj kot 102 tisoč evrov, od tega največ za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za PGD Ločica ob Savinji, ki so ga pred dvema letoma predali namenu. Zahvalil se je tudi predsednik občinskega poveljstva Lado Košec. Lani so gasilci vseh treh prostovoljnih gasilskih društev 15-krat posredovali, od tega petkrat pri manjših požarih, opravili so nekaj tehničnih akcij, iskali pogrešane osebe itd. V imenu GZ Žalec se je za 25. šentjurski sejem - nedelja, 30. april 2017 08.00 ZAČETEK DELOVANJA SEJEMSKIH STOJNIC IN KMEČKE TRŽNICE okolica občinske zgradbe, POŠ in v domu krajanov Občina Tabor (03 705 70 80) V^ 09.00 SVETA MAŠA V CERKVI SV. JURIJA cerkev sv. Jurija Župnija sv. Jurij ob Taboru (03 572 70 92) 10.00 PARADA HARMONIKARJEV, KONJENIKOV, HMELJSKIH STAREŠIN, GASILCEV, DRUŠTEV, OLDTAJMERJEV od KZ Tabor do doma krajanov Občina Tabor (03 705 70 80) 10.40 OBELEŽJE 110-LETNICE ČEBELARSKEGA DRUŠTVA TABOR IN PRIPETJE TRAKOV NA PRAPOR šotor pri domu krajanov Čebelarsko društvo Tabor (031 766 533) 11.00 TABOR IMA TALENT šotor pri domu krajanov Pevsko društvo Tabor (041 657 580) 12.00 PREDSTAVITEV TAEKWONDO KLUBA SUN BRA-SLOVČE šotor pri domu krajanov Taekwondo klub Sun Braslovče (041 365 007) 12.30-22.00 ZABAVA Z ANSAMBLOM NEMIR gostje: Kaplja, Peklenski muzikantje in ostali šotor pri domu krajanov PGD Loke (041 388 934) URA TEKMOVANJA/RAZSTAVE/DELAVNICE KJE ORGANIZATOR 10.00-14.00 SEKAŠKO TEKMOVANJE LASTNIKOV GOZDOV Ribičev travnik pri domu krajanov Društvo lastnikov gozdov SSD in Zavod za gozdove Slovenije (041 657 580) 08.00-15.00 PRODAJNE RAZSTAVE: DOBROTE DRUŠTVA ŽENA IN DEKLET OT UNIKATNI NAKIT IN LESENI IZDELKI KOPOS UNIKATNI NAKIT INE GRŽINA Dom krajanov Tabor telovadnica Društvo žena in deklet OT (031 762 324) Kopos, d. o. o. (040 897 205) Ina Gržina (040 206 991) RAZSTAVE: FOTOGRAFIJE FOTO KLUBA TABOR ROČNA DELA MAJDE ŠINKOVEC LESENE SKULPTURE FRANCIJA PARAŠUHA IZDELKI LIKOVNE SEKCIJE MAVRICA FOTOGRAFIJE »VERONIKA IN FRIDERIK« Dom krajanov Tabor telovadnica Občina Tabor sejna soba Foto klub Tabor (041 714 737) Franci Parašuh (051 345 164) Likovna sekcija Mavrica (068 146 126) Franc Kralj (070 705 468) uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom in občino zahvalil predsednik Edo Kugler. V nadaljevanju so podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letošnje leto, in sicer župan Jože Kužnik in predsednik zveze Edo Kugler, v imenu društev pa njihovi predsedniki Ivan Kotnik (PGD Polzela), David Zabukovnik (PGD Andraž nad Polzelo) in Bojana Žibret (PGD Ločica ob Savinji). Predsedniki društev so nekaj besed namenili lanskemu delu in prihodnjim načrtom. PGD Andraž nad Polzelo bo letos praznovalo 45-letnico delovanja, tamkajšnji gasilci pa bodo začeli tudi s pripravami za nakup večjega gasilskega avtomobila. T. Tavčar Pri dokončanju kraka kanalizacije na Groblji Tako bi lahko rekli za pestro dogajanje na komunalnem, infrastrukturnem, gradbenem in še na katerem področju v preboldski občini, saj povsod nekaj delajo, urejajo, dokončujejo, gradijo. Na terenu je res pestro. Kot je povedal župan Vinko Debelak, v blokovnem naselju Na Zelenici obnavljajo vodovod, posledično bodo obnovili tudi cesto, kar bo finančno kar precejšen zalogaj. V Latkovi vasi je nekaj občinskih, državnih in zasebnih gradbišč. Občina Prebold in Direkcija RS za ceste gradita krožišče s podaljški pločnikov in prehodov za pešce vse do mostu čez Savinjo, v bližini sta tudi dve zasebni gradbišči, in sicer podjetje Jagros gradi trgovski center, Podjetje Jagros gradi trgovski center. podjetje Kota pa skladiščni objekt. Začenjajo tudi z gradnjo vodovoda na Golavo, kar je eden od večjih projektov. V pripravi je tudi izbira izvajal- ca za del kanalizacije in ceste v Preboldu, in sicer na območju Soseske. Ob vsem tem pa seveda ne bo manjkalo raznih vzdrževalnih del na cestah. D. N. Kmalu nova polnilna postaja Občina Tabor je konec februarja s strani Eko sklada (Slovenskega okoljskega javnega sklada) prejela odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude za polnilne postaje za električna vozila v zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000. Več o tem nam je povedala Saša Zidanšek Obreza iz občinske uprave. »V Občini Tabor znaša delež območja Natura 2000 106 ha. Preračunano na celotno površino občine, ki znaša 3.483 ha, pomeni, da je tako 3,05 % občine pokrite s tem območjem, kar pa je dovolj, da je bil izpolnjen tovrstni pogoj za prijavo. V skladu z ostalimi pogoji javnega poziva smo predhodno, to je v mesecu januarju letos, izvedli javni razpis za dobavo polnilne postaje za električna vozila. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran Zavod Zadihaj, Inštitut za trajnostno mobilnost in prijazne energije Maribor, so. p., s katerim smo pred kratkim podpisali pogodbo o nakupu, dobavi in upravljanju električ- Električni avtomobil Zavoda Zadihaj, v njem podžupan Občine Tabor Ludvik Miklavc ne polnilne postaje. Zavod je na pobudo uporabnikov električnih vozil samostojno razvil komplet polnilnih enot, namenjen gostinskim obratom, hotelom, parkiriščem, trgovskim centrom, občinam in drugim zainteresiranim organizacijam, ki bi z namestitvijo polnilnic dobile več sinergij-skih učinkov. Gre za 4.985 evrov vredno naložbo, ki bo v celoti financirana s strani Eko sklada. Občina bo tako zagotovila le prostor za namestitev polnilnega mesta in priključek na električno omrežje. Postaja bo omogočala polnjenje vseh tipov električnih vozil, kot so avtomobili, kolesa, invalidski vozički. Dostopna bo 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Uporaba bo tako zagotovljena vsakomur, to je tudi popotnikom, kar je pri mobilnosti bistvenega pomena. Polnilnica bo opremljena tudi z večjim monitorjem, ki bo poleg prikaza funkcij te naprave omogočal tudi marketinški prostor za lokalna podjetja in promocijo občine.« Polnilno postajo za električna vozila bodo v poletnih mesecih postavili v neposredni bližini občinske stavbe. D. Naraglav marec 6 2017 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Stoletnica bo imela nov videz Zaživel Planet generacij Po dolgih desetletjih bo častitljiva stavba dobila novo zunanjo podobo. Zunanjost več kot sto let stare stavbe, v kateri je pred desetletji domovala tudi žalska osnovna šola, je bila že dolgo potrebna obnove. V njej imata zdaj prostore UPI -ljudska univerza Žalec in wal-dorfska šola ter vrtec. Konec februarja so začeli z obsežno obnovo zunanjosti objekta in stare telovadnice ob njem. UPI - ljudska univerza Ža- lec je kot uporabnica stavbe vsa leta v skladu z možnostmi in s finančnimi sredstvi skrbela za obnovo stavbe in zlasti notranjo urejenost prostorov, pročelje pa zaradi dotrajanosti in visokih stroškov obnove ni prišlo na vrsto. Letos so se vendarle lotili tega zahtevnega projekta. Pri financiranju te obnove fasade Občina Žalec, ki je lastnica stavbe, ne sodeluje. Tri tisoč obiskovalcev Hiša Sadeži družbe Žalec je v ponedeljek, 20. februarja, praznovala svoj tretji rojstni dan. Pred tremi leti so s pomočjo Občine Žalec odprli že tretji medgeneracijski center Slovenske filantropije, Hišo Sadeži družbe Žalec. Začeli so z dvema medge- neracijskima delavnicama na dan, pet dni na teden in nekaj več kot dvajsetimi prostovoljci, danes pa imajo več kot 60 prostovoljcev in pet do šest aktivnosti in delavnic na dan, šest dni na teden, tudi ob sobotah dopoldne. Število obiskovalcev se je v treh letih O športu na Vranskem Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je v Schwen-tnerjevi hiši organiziral že drugo okroglo mizo, tokrat z naslovom Šport na Vranskem. Moderator okrogle mize je bil Denis Oštir, ki je številnim udeležencem zanimivega dogodka predstavil, kako bo potekala razprava in na katera vprašanja želijo dobiti odgovore. Ključna vprašanja so bila prednosti in slabosti športa na Vranskem, kako spodbujati k boljši gi- balni aktivnosti občanov in kakšne so možnosti za razvoj športa. V razpravi so bili vsi udeleženci enotnega mnenja, da je potrebno urediti trim stezo, tržiti obstoječo infrastrukturo, rekonstruirati zunanje igrišče ob Športni dvorani Vransko, povečati gibalno aktivnost otrok, ki niso vključeni v tekmovalni sistem, in spodbujati h gibanju populacijo nad 50 let, izboljšati sodelovanje s šolo in z zdravstve- VSAK TEDEN - OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE (naročite se na tel 03 700 06 30 ali 051 326 677!) AKCIJA - Komplet korekcijskih očal za samo 90 € Nova kolekcija SONČNIH OČAL GOTOVINSKI POPUST na korekcijska in sončna očala -10 % Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@sioi.net www.optika-simona.si Dan za motoriste V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem bo to nedeljo, 2. aprila med 9. in 16. uro brezplačen dan za motoriste. AMZS inštruktorji varne vožnje bodo motoristom prikazali in jih spoznavali z veščinami varne vožnje ter z njimi delili svoje bogato znanje in izkušnje. Obeta pa se tudi motoristični športni spektakel, saj bo ta dan na Vranskem državno prvenstvo v cross conuntry, vključno s premierno dirko za rekrea- tivce. T. T. V Žalcu je z letošnjim letom začel delovati Planet generacij. To je ime večgene-racijskega centra, za katerega so partnerji projekta Andra-goški zavod Ljudska univerza Velenje (nosilec projekta), UPI - ljudska univerza Žalec in Slovenska filantropija - PE Hiša sadeži družbe Žalec pridobili sredstva iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Za izvajanje projekta Večge-neracijski center Planet generacij je zagotovljenih 792 tisoč evrov, potekal pa bo od začetka letošnjega leta do konca junija leta 2022. Planet generacij v Žalcu zagotavlja dva osrednja prostora za neformalno druženje. Namenjen je predvsem medge-neracijskemu prenosu znanj in vrednot, ohranjanju oz. širjenju socialne mreže in zadovoljevanju potreb različnih oblik družin, posameznih družinskih članov v vseh življenjskih obdobjih, druženju starejših in drugih ranljivih skupin. Na obeh lokacijah pripravljajo številne dejavnosti, kot so računalniške, jezikovne in praktične ustvarjalne delavnice, predvsem za brezposelne in starejše, razni tečaji, kuharske in druge delavnice. Udeležence bodo ozaveščali o zdravem na- činu življenja, otrokom in mladostnikom bodo na voljo tudi učna pomoč, jezikovne počitnice in počitniško varstvo. V ospredju vseh aktivnostih pa so socialno vključevanje, izobraževanje ter medkulturno in generacijsko povezovanje. Vse aktivnosti v Planetu generacij so za udeležence brezplačne. Planet generacij deluje v prostorih UPI (ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 13. do 17. ure, ob sredah od 14. do 18. ure in ob petkih od 12. do 16. ure) ter v Hiši sadeži družbe Žalec (v nekdanjih prostorih mestne skupnosti, nasproti stavbe UPI, vsak delovni dan od 9. do 18. ure). K. R. Ker je bil najbolj dotrajan zadnji, dvoriščni del stavbe, so dela tam najobsežnejša, v celoti bodo prenovili tudi dvorišče. Zato so zadnji vhod zaprli in v stavbo je mogoče vstopiti samo skozi sprednji, glavni vhod. Vhod v waldorfsko šolo je urejen čez otroško igrišče in vodi neposredno v njihove prostore. K. R. Geodetska sprememba območja potrojilo in do danes so zabeležili več kot 3 tisoč obiskovalcev. Rojstni dan so proslavili na kuharski delavnici skupaj z Marjano in Jožetom Glin-škom, ki vodita kuharsko delavnico vse od ustanovitve omenjene hiše. T. T. Geodetska uprava Slovenije je na prvi pomladni dan izvedla spremembo območja Geodetske pisarne Žalec in Območne geodetske uprave Velenje. S to spremembo se območje KS Vinska Gora izvzame iz območja GP Žalec in priključi OGU Velenje. Kot je povedal vodja Geodetske pisarne Žalec Tomaž Cink, zajema KS Vinska Gora štiri katastrska območja, in sicer 0975 Vinska Gora, 0976 Črnova, 0954 Lipje in 0974 Prelska. Kaj ta prenos v praksi pomeni, pa je pojasnil: »To pomeni, da bodo vloge za geodetske meritve za navedena katastrska območja (katastrske občine) namesto v Žalcu po novem reševali v Velenju. Prav tako bodo v Velenju arhivirali te meritve, izdajali različne informacije glede arhivskih podatkov o geodetskih meritvah. Tudi ves arhiv preteklih meritev zemljiškega katastra in katastra stavb za ta štiri katastrska območja je prenesen v Velenje. Sestavni del tega arhiva so tudi katastrski načrti, ki so bili v uporabi do leta 2003.« Cink je še dodal, da je nave- dena sprememba predvsem v korist lastnikom nepremičnin s tega območja, saj jim bistveno približa lokacijo upravnega organa v primeru ustnih obravnav, osebnega obiska na geodetskem upravnem organu ali ob pridobivanju potrdil. Podano informacijo pa je zaključil z besedami: »Seveda pa možnost izdaje potrdil iz naših evidenc ostaja nespremenjena. Na vsaki lokaciji GURS lahko izdamo vsa potrdila s področja geodetske upravne službe za celotno območje naše države.« D. N. nim domom, objavljati članke na temo športa in zdravega načina življenja v občinskem informatorju ter krepiti povezovanje in sodelovanje društev, klubov, gostinskih ponudnikov pri organizaciji večjih športnih prireditev in drugih dogodkov. T. Tavčar GORSKI ZDRAVNIK Ste videli, kakšna histerija je zajela kar lepo število Slovenk, seveda tudi Slovenci niso izjema, ko se je prišel v Ljubljano pokazat mesija v beli halji. Ne, to ni bil kak naš koštrun, to je bil človek iz mesa in krvi, človek, ki sicer samo upodablja gorskega zdravnika tam na senčni strani Alp. Pa vseeno, za veliko naših je to dohtar, kakršen dohtar pač mora biti. Jaz osebno nisem stala v špalirju za kak selfi, niti za tisto ograjo, ki je zadrževala čredo v varni razdalji od oboževanega, kao boga v belem, sem pa iz dobro obveščenih virov članic krožka tretje univerze in njihovega podmladka izvedela, da je bilo srečanje fenomenalno. Kaj fenome-nalno, čudežno. Pomislite, samo en pogled je bil zadosti, da je množica vzdrhtela, padala v trans in spet vstajala, se dvigala, vzdihovala, se potapljala v modrino tistih tako prijaznih oči in, ne boste verjeli, prisotni so celo čudežno ozdravljali. In zaradi tega edinstvenega dogodka v EU se mi je porodila krasna zamisel, da bi pri nas uvedli skupinska zdravljenja. Vsake toliko časa bi zbobnali ljudstvo na trge in ulice, kamor bi seveda prišel kak tak mesija in ker Slovenci pač verjamemo v čudeže, bi tako zdravljenje lahko celo obrodilo sadove, izognili bi se celo čakalnim vrstam, saj bi bili vsi prisotni, z dopolnilnim zavarovanjem ali brez njega, istočasno misteriozno mistificirani, če se bolj strokovno izrazim. Je pa ta obisk skoraj zasenčil druge dogodke, ki so se dogajali v mesecu marcu. Ženske smo praznovale dan žena in materinski dan. Bilo je prisrčno. Otroci so nas obdarovali, možje pa vsaj objeli, če drugega ne. In objemov je bilo res veliko. Še posebej se mi je vtisnil v spomin enkraten objem Junkerja in Cerarja. Sicer ne vem, ali je Junker Cerarja dobesedno dvignil zato, ker ga ima tako rad, ali pa mu je hotel le pokazati, da ga lahko tudi odnese, če ne bo priden. Odneslo pa je Frančeka, ko je praznoval ženski dan. Res se je pokazal na pragu že zgodaj zvečer in ko sem mu rekla, da je lepo, da je tako zgodaj doma, je rekel: »Kdo pa pravi, da sem prišel domov, samo harmoniko bom vzel.« Sicer pa je k nam prišla tudi pomlad. Vse se bo prebudilo in vzbrstelo in samo upamo lahko, da bo kaj pognalo celo na zmrznjenem polju našega zdravstva. In okoli travnikov bodo spet letali kebri. Bodite mi zdravi! Ola Mar marec Zahvala ob dnevu Civilne zaščite PO DOLINI 2017 7 O cestni infrastrukturi v občinah Prejemniki letošnjih priznanj CZ z območja Spodnje Savinjske doline z generalnim direktorjem Uprave za zaščito in reševanje Darkom Butom (z leve): Ludvik Meklav, Franci Čretnik in Ladislav Košec Z delovnega srečanja v Preboldu, nasproti župana drugi z desne sekretar Jure Leben marec Ob dnevu Civilne zaščite, ki ga v Sloveniji praznujemo 1. marca, je Uprava za zaščito in reševanje RS na osrednji slovesnosti na Brdu pri Kranju in na regijskih prireditvah posameznikom in organizacijam, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, podelila priznanja Civilne zaščite. Podelili so 179 bronastih, 63 srebrnih in 29 zlatih znakov, 18 plaket in kipec Civilne zaščite. Prireditev celjske izpostave je bila 9. marca v Vitanju. Bronasti znak CZ za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči sta med drugimi prejela Franci Čretnik iz PGD Kasaze - Liboje, ki je v zadnjem obdobju še posebej aktiven kot predsednik komisije za zgodovino Gasilske zveze Žalec, in Ludvik Meklav, namestnik poveljnika Gasilskega poveljstva Občine Žalec in član komisije za izobraževanje Gasilske zveze Žalec. Zlati znak CZ za dolgoletno uspešno delo pri razvoju in krepitvi organiziranosti, uspo- Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline (DPM) je skupaj s Kmetij-sko-gozdarskim zavodom Celje v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravilo najprej društveni kviz Mladi in kmetijstvo, nato pa letno skupščino društva. Za letošnji kviz so bile izbrane naslednje teme: prašičereja, vožnja s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, varstvo gozdov pred podlubniki ter praznično leto slovenskega kmeta. Prvo mesto je osvojila ekipa DPM Petrovče (Mateja Kramer, Blaž Jelen in Andraž Podpečan), ki se bo 8. aprila udeležila regijskega kviza v Šmihelu pri Mozirju. Druga je bila prva ekipa DPM Polzela in tretja druga ekipa DPM Polzela. Na skupščini je o preteklem delu in načrtih za letos govoril predsednik Primož Žagar. Poudaril je, da DPM Savinjske doline združuje vse mlade s podeželja, tako tiste iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo zunaj kme- sobljenosti in pripravljenosti Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč pa je prejel tudi poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Polzela Ladislav Košec. »Občutki so vsekakor lepi, moram pa poudariti, da to priznanje ni samo priznanje zame, ampak priznanje celotni gasilski organizaciji na področju Občine Polzela in tudi na področju Gasilske zveze Žalec,« je po prevzemu zlatega znaka povedal Ladislav Košec. Ekipa DPM Petrovče tijstva, šteje pa 225 članov. Glavni cilj društva je včlaniti čim več mladih s podeželja, jih seznaniti z delom društva, vključiti v dejavnosti in skupaj z njimi sodelovati na različnih prireditvah. Program dela za letos je podoben lanskemu. Letos praznujejo 20-letnico delovanja, osrednjo prireditev ob jubileju pa bodo pripravili 10. junija pri fontani v Žalcu. T. Tavčar Osrednji govornik na regijski prireditvi je bil generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje RS Darko But, ki je med drugim povedal, da je vseh pripadnikov Civilne zaščite, to pomeni prostovoljnih, poklicnih in dolžnostnih, skoraj 76 tisoč, od tega je okoli 50 tisoč prostovoljcev. S svojim delom dokazujejo, da so dobro usposobljeni in požrtvovalni, za kar se jim je Darko But zahvalil tudi ob tej priložnosti. K. R., foto: GZ Žalec 3 Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA V petek, 17. marca, je Žalec in Prebold obiskal državni sekretar ministrstva za infrastrukturo Jure Leben. Najprej so ga sprejeli predstavniki lokalnega odbora stranke SMC s predsednikom Slavkom Šketom na čelu, nato pa je imel delovno srečanje z županom Občine Žalec Jankom Kosom in kasneje z županom Občine Prebold Vinkom Debelakom. Pogovori so potekali o stanju in načrtih na področju državne cestne infrastrukture v obeh občinah. Državni sekretar Jure Leben je z županom Občine Žalec govoril o infrastrukturnih projektih v občini. Glede rekonstrukcije ceste skozi Šempeter je dejal, da je še letos predvidena ureditev odseka v dolžini enega kilometra, saj trenutno potekajo odkupi zemljišč, prav tako pa je letos predviden javni razpis za izvedbo gradbenih del, s katerimi naj bi prav tako začeli letos. Tudi na žalski obvoznici je načrtovanih nekaj projektov v okviru ureditve križišč. Letos je predvidena analiza križišča cest Arja vas-Žalec in Žalec-Celje, na osnovi analize pa bo Direkcija RS za infrastrukturo pristopila k izvedbi potrebnih projektov. Glede krožišča pri plinski postaji je državni sekretar pojasnil, da je projekt v teku, rok za dokončanje je spomladi letos. Dotaknili so se tudi vprašanja v zvezi s kolesarsko stezo Levec-Medlog, za katero so že pridobili zemljišča, še letos pa predvidevajo javno naročilo za gradnjo. Leben je napovedal, da je zaključek gradnje mogoč še letos. Glede glavne ceste med Arjo vasjo in Velenjem je državni sekretar pojasnil, da poteka gradnja krožnega križišča, rok za dokončanje del pa je junija letos. V okviru rednega vzdrževanja je v pripravi razpis za sanacijo drsnega vozišča na odseku Čr-nova-Arja vas v dolžini skoraj 500 metrov. Državni sekretar se je srečal tudi s preboldskim županom Vinkom Debelakom, s katerim sta se pogovarjala o stanju in načrtih na področju prometne infrastrukture v preboldski občini. Direkcija RS za infrastrukturo bo pripravila oceno stanja za vzdrževanje velikih premostitvenih objektov v občini. Za umirjanje prometa motoristov na državni cesti Latkova vas-Trbovlje nameravajo sklicati sestanek pristojnih služb, pogovarjali pa naj bi se tudi o možnosti gradnje krožišča v Dolenji vasi. Recenzenti imajo sicer kup pripomb glede preglednosti v tem križišču oziroma morebitnem krožišču zaradi objektov v neposredni bližini. Glede na njihove pripombe pa direkcija najbrž ne bo dala zelene luči za začetek del, če ne bodo odstranjeni določeni objekti. Resnici na ljubo pa po županovih besedah krajani niso več tako navdušeni nad morebitno gradnjo krožišča. Na srečanju je bilo tudi govora o morebitni novi cestni povezavi Zasavja s Savinjsko dolino. Kot je povedal sekretar Leben, se pripravlja DIP, ki bo pokazal smiselnost in lokacijo predora. Na osnovi tega bodo izdelali tudi študijo prometa. Na temo energetske prenove stavb pa je predvideno srečanje predstavnikov ministrstva in občine. D. Naraglav AVTODELI Peter Sedovšek PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES. Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 7001611 E-mail: iva.doo-sempeter@jtriera.net Prežihova 2, 3310 Žalec OTROŠTVO JE OD OTROK. ODRASLI VSTOPAMO VANJ TAKO, DA Z OTROKOM SODELUJEMO. (iz publikacije vrtca) VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOL. LETO 2017/18 EVIDENČNI VPIS (za OTROKE, ki vrtec ŽE OBISKUJEJO): od SREDE, 5., do SREDE, 12. 4. 2017. Prijavnico prejmete v oddelku in jo tja tudi vrnete. VPIS NOVINCEV: od PONEDELJKA, 3. 4., do ČETRTKA, 13. 4. 2017, NA UPRAVI VRTCA, Prežihova 2, Žalec vsak dan od 7.00 do 15.00, ob SREDAH do 17.00. Prijavnico prejmete na upravi vrtca, najdete jo tudi na spletni strani vrtca (prosimo, natisnite obojestransko). Vabljeni na dan odprtih vrat (urnik je objavljen na spletni strani vrtca). Zavezujemo se k izpolnjevanju predstavljenih programov. Veselimo se Vašega zaupanja in sodelovanja z Vami. L! • MATJAŽ, d.o.o. mClCJClZ Petrovče 115 b, 3301 PETROVČE Ustvoijamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji HORMANN Podjetje ZARJA PETROVČE d.o.o. je eno tistih, v katerih posebno pozornost in skrb namenjajo svojim sodelavcem in pogodbenim partnerjem. Odraz odličnega dela so zadovoljne stranke, ki jim kvalitetno in strokovno vgradijo vhodna, garažna in industrijska vrata priznanega nemškega proizvajalca Hormann. Zarja Petrovče d.o.o. je glavni podizvajalec generalnega zastopnika vrat Hormann v Sloveniji, podjetja Matjaž d.o.o. Ponosni smo, da lahko ob povečanem obsegu poslovanja medse povabimo MONTERJE, ki bodo s svojo podjetniško miselnostjo, zagnanostjo in inovativnostjo pripomogli k nadaljnji rasti obsega in kvalitete storitev. Odgovorni boste za: • prevzem in pripravo elementov za montažo, • prilagoditev objekta za montažo • pravočasno in strokovno montiranje naročenih elementov skladno s tehnično in komercialno dokumentacijo, ipd., • prevoz blaga, materiala ali izdelkov. Od Vas pričakujemo: • vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri (zaželeno elektro ali strojne smeri), • zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, • izpit »B« kategorije, prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z opravljenim izpitom »E« kategorije, • natančnost, pozitivna naravnanost, sposobnost dela vteamu, inovativnost, ročne spretnosti, fizična moč. Ponujamo vam: • takojšnjo zaposlitev za določen čas s poskusnim delom z možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas, • delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, kjer boste lahko uresničili svoje poklicne ambicije in razvili svoje sposobnosti, • redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, • možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja. Če smo vas z naštetim navdušili in ustrezate našim potrebam vas vabimo, da se nam oglasite z vašo predstavitvijo v obliki življenjepisa in s poudarkom na vaših dosedanjih delovnih izkušnjah, na elektronski naslov: tanja.stropnik@>matjaz.si z naslovom (zadeva) "za monterja" ali z enakim pripisom na naslov Matjaž d.o.o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Z dodatnimi informacijami vam z veseljem postrežemo na tel. št. 03/712 0 600. Vaše prijave bodo obravnavane zaupno. Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do vključno 14. aprila 2017. Letos 20 let društva 8 2017 OSREDNJE TEME _SoAtlnis&e/. datine/S 29. Jožefov sejem v Petrovčah v znamenju dobre volje in optimizma marec Igor Škerbot, specialist za vrtnarstvo in poljedelstvo v KGZ Celje Jožefovo, ki ga obhajamo 19. marca, že 29 let najbolj množično praznujejo v Petrovčah. Še v časih, ko svetniki v Sloveniji za tedanjo oblast niso bili najprimernejši za poimenovanje javnih prireditev, je KZ Hmezad Petrov-če pripravila Jožefov sejem. Jožef je zavetnik obrtnikov in družin pa tudi Slovenije. Letos je Jožefov sejem zaradi nedelje, toplega pomladanskega vremena in vendarle nekoliko boljših časov tudi za kmetijstvo ter vrtičkarstvo obiskalo kar okoli deset tisoč ljudi. Glavnemu organizatorju -KZ Hmezad Petrovče so se tako kot zadnja leta pridružili Občina Žalec, ZKŠT Žalec, Društvo podeželskih žena Občine Žalec in Kmetijsko-gozdarski zavod Celje. Letos so prodajalci svoje blago postavili na več 150 stojnicah, po tradiciji pa se je sejemski dan začel z jutranjo in dopoldansko mašo v petrovški baziliki, ki ju je letos vodil župnik iz Berlina Izidor Pečovnik - Dori, ki je opoldne po nagovorih organizatorjev in gostov sejem tudi blagoslovil. Za zabavno vzdušje pa je poskrbel ansambel Dori. Opoldne uradno Odprtja sejma se je udeležilo veliko gostov, kot običajno pa je zbrane najprej nagovoril predsednik UO KZ Petrovče Franci Gajšek, ki je med drugim pozdravil tudi nekdanjega direktorja zadruge Rudija Tro-biša, pod vodstvom katerega se je iz dražbe kmetijskih strojev rodil Jožefov sejem. Franci Gajšek je med drugim poudaril: »Na tem sejmu se kaže Andreja Žolnir, svetovalka za razvoj dopolnilnih dejavnostih v KGZ Celje slovensko, slovenska kultura in identiteta. Da še imajo ljudje voljo kmetovati ne glede na vse birokratske ovire, ki jih postavlja naša ljuba država. Slovenci znamo pridelovati in imamo lokalno hrano.« Seveda so bili poleg drugih gostov na sejmu tudi hmeljarski starešine. Žalski župan Janko Kos je ob tej priložnosti vse povabil 31. marca na prireditev ob odprtju Fontane Zeleno zlato. Ker je letos voditelj Franci Podbrežnik simbolično obdaroval vse govornike, je županu izročil štiriperesno deteljico za srečo pri še kakšnem loto dobitku, saj imajo v žalski občini velike načrte zlasti na področju turizma. Prav tako sta zbrane pozdravila predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in podpredsednik Kmetijsko--gozdarske zadruge Slovenije Marjan Golavšek, ki sta na kratko povzela stanje v kmetijstvu in zadružništvu, družno pa sta na oder stopila tudi poslanca Ljubo Žnidar in Matjaž Han. Franci Podbrežnik ju je obdaroval z lesenima kuhalni- Ajda glavna tema Jožefov sejem je bil s svojo ponudbo živ in raznolik. S ponudbo semen, sadik, kmetijskega orodja in strojev je upravičil svoje osnovno kmetijsko poslanstvo, čeprav je bilo na stojnicah tudi marsikaj drugega. V dvorani Hmeljarskega doma Petrovče pa je bila letošnja razstava posvečena ajdi. V okviru strokovnega dela in razstave 29. Jožefovega sejma ŽALSKE LEKARNE ŽALEC VABIMO NA 16. POHOD OB DNEVU ZDRAVJA, KI BO V NEDELJO, 9. APRILA 2017. START POHODA JE OB 9.00 V ŠPORTNEM CENTRU V ŽALCU. Pohod bo ob vsakem vremenu! (phsbudimo fijomiad v Ásbi! Predsednik UO Hmezad KZ Petrovče Franci Gajšek med pozdravnim nagovorom sta strokovnjaka Kmetijsko--gozdarskega zavoda Celje - specialist za vrtnarstvo in poljedelstvo Igor Škerbot ter svetovalka za razvoj dopolnilnih dejavnosti Andreja Žolnir skupaj s članicami Društva podeželskih žena Občine Žalec, Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ČZS -Čebelarske svetovalne službe, Inštituta za hmeljarstvo in pi-vovarstvo Slovenije ter lokalnimi pridelovalci ajde pripravili razstavo z naslovom Kjer ajda zori, se med cedi. Prikazali so možnosti, pogoje in zahteve za pridelavo ajde kot glavnega ali strniščnega posevka na njivskih površinah, kjer imajo pomembno vlogo tudi čebele kot opraševalke. Kot je povedal Igor Škerbot, so se površine, posejane z ajdo, v zadnjih letih postopno povečale, saj so uspeli motivirati tako pridelovalce k setvi ajde kot potrošnike k uporabi lokalno pridelane ajde. Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo lani v Sloveniji z ajdo zasajenih že skoraj 4.400 ha, pred tremi leti pa še niti 500 ha. »To je kmetijska kultura, ki je bila nekoč Na jožefovo v Petrovčah pridelki, izdelki in kulinarične dobrote Članice Društva podeželskih žena Občine Žalec so skupaj s svetovalko za razvoj dopolnilnih dejavnosti Andrejo Žolnir (druga z leve) pripravile slastne jedi iz ajdove moke in kaše. na naših poljih domača, potem pa je za neko obdobje povsem izginila zaradi politike in drugih kultur. Ajdo lahko sejemo kot glavni posevek v maju ali pa jo sejemo po strnišču, po- tem ko smo z njive pospravili pšenico. Če je leto normalno, lahko imamo tako na isti površini celo dva pridelka,« je med drugim povedal Igor Škerbot. Na razstavi so prikazali tudi vlogo čebele in čebelarjev. Opraševalna vloga čebel je namreč nepogrešljiva za uspešno pridelavo ajdovega zrnja. Kot je še povedal Igor Škerbot, stara avtohtona siva ajda na MOJKINÇ Dom II. slovenskega tabora Žalec Smrkci: Skrita vas Smurfs: The Lost Village animirani film V dvorani hmeljarskega doma so bili na ogled tudi čebelji pridelki in izdelki. 5 , Nepričakovano očka Demain tout commence komedija Hitri in drzni 8 The Fate of the Furious akcijski film ob 20.00 fis jpr " v ! sër www.mojkino.si Ni ga čez domače korenje! Vstopnice v predprodaji na mojkino.si ali na blagajni pred dvorano. _SaAtiriisAe/.daiitte/S OSREDNJE TEME 2017 9 žalost izginja oziroma jo seje-jo le še redki, predvsem zaradi konkurence drugih sort, ki večinoma dajejo večji pridelek. Ena od novih sort že s svojim imenom čebelica nakazuje, da še posebej privlači čebele. Ajda je zelo uporabna v ku-linariki kot osnova za množico slastnih jedi, je poudarila Andreja Žolnir. »Ajda je bila nekdaj pomemben del prehrane prebivalcev na Slovenskem. Ima visoko biološko vrednost zaradi dobro uravnotežene aminokislinske sestave, koristne učinke ima na kronične bolezni, kot so diabetes ter bolezni srca in ožilja. Zaradi nizke vsebnosti glutena je ajdova moka primerna tudi za ljudi s celiakijo,« je še povedala Žol-nirjeva. 29. Jožefov sejem je skupaj spetrovškim župnikom blagoslovil župnik iz Berlina Izidor Pečovnik - Dori. Članice društva podeželskih žena so za razstavo pripravile vrsto sladkih in slanih jedi iz ajde, med drugim ajdovo kašo, kuhane in pečene ajdove štruklje, veganske polpetke z ajdo, Obiskovalce na sejmu smo povprašali, ali so zadovoljni s ponudbo na sejmu, prodajalce pa, kako so ob tolikšnem obisku zadovoljni s prometom. Alojz Pajk s Svetine »Pravzaprav sem šele prišla, tako da še nisem videla vse ponudbe na Jožefovem sejmu. Sicer pa pridem bolj pogledat kot s kakšnim konkretnim načrtom za nakup, ker sem pač domačinka. Vsako leto pridem na ta sejem.« Bojan Kožuh iz Domžal »Ponudba na sejmu je super. Sam sem prišel po trse oziroma sadike za vinograd in sem jih tudi kupil.« Marija Gaberšek iz Žalca »Naša Oljarna Rafael na Jožefovem sejmu sodeluje že osem let. Obisk je letos najbrž predvsem zaradi nedelje zelo dober. Obiskovalci tudi kupujejo kar v redu, tako da sem zadovoljen tudi s poslovno platjo sejma.« Branko Lugarič z Dobrne »Moram reči, da je kar lepo. Na Jožefov sejem smo prišli po sadike sadnega drevja in izbira je bila velika in tudi izbira ostalih stvari je velika. Prej o tem, kakšen bo obisk sejma, nisem razmišljala, zdaj pa sem kar presenečena, koliko ljudi je.« Jožica Magajne iz Petrovč »Na Jožefovem sejmu sem bil že večkrat. Kako je letos s prodajo? Je nekaj, pa ni. Ljudje so večinoma brez denarja, no, nekateri ga imajo, ampak kdor ljubi les, se pač odloči za tak izdelek, cena ni pomembna. Ne morem pa imeti zelo poceni ali celo najcenejših izdelkov, saj se največ ukvarjam z orehovim lesom, ki ga je težko dobiti in je zelo drag. So pa še drugi stroški, saj veste, delavnica, stojnica, dajatve, tako da konec koncev za moj žep ne ostane veliko. Inšpektorjev danes še nisem zasledil, pa naj kar pridejo, ni problema.« vzhajane palačinke, s kašo polnjen kuhan krompir, ajdove piškote - ajdovčke in seveda ajdovo potico s skutnim nadevom. K. R., foto: T. T. Na Jožefovem sejmu tudi jagode, čeprav še ni sezona zanje. Obiskovalce so vabile tudi suhomesnate dobrote. Izidor Pečovnik - Dori vedno in povsod povezuje ljudi, tako se je razveselil poslancev Ljuba Žnidarja (SDS, levo) in Matjaža Hana (SD). Zelo veliko povpraševanje je tudi na Jožefovem sejmu po sadikah sadnih dreves. Izidor Pečovnik - Dori je po uradnem odprtju Jožefovega sejma za Utrip povedal: »Res sem vesel, da sem danes že drugič na tem sejmu. Imam občutek, da je danes enkrat več ljudi, kot jih je bilo prvič, pa ne samo na sejmu, ampak tudi v cerkvi pri obeh mašah, ki sem ju daroval. Imel sem zelo lep občutek, zelo sproščen sem bil in seveda vesel, da sem lahko nagovoril toliko ljudi.« Mnogi so lahko Doriju v Pe-trovčah stisnili roko, saj ga kljub dolgoletnemu služenju v Berlinu še vedno pozna veliko ljudi. »To je neverjetno, že 21 let sem v tujini, pa se mi zdi, da sem vedno bolj doma. Vsi me poznajo, celo majhni otroci, tako da moram res dobro pomisliti, čigavi so. Ampak vsi prihajajo radi k meni in me (i / 1 / Izidor Pečovnik - Dori pozdravljajo.« In kaj Izidor Pečovnik - Dori pravi ob prazniku velike noči? »Prav je, da veliko noč pričakamo res očiščeni od vsega, kar nas vseskozi preganja in teži, da bi uredili naše misli, da bi bili potem bolj sposobni tudi razumeti znamenja časa, ki ga moramo razumeti.« NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG. ■■ Uniforest prodajalna | Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 / 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: prodajalna@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 marec 10 2017 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAjlnis&e/. datine/S marec Nezadovoljne s porabo evropskih sredstev Trideset let Zelene Doline Tudi Boštjan Romih (desno), ki povezuje promocijsko akcijo, prihaja iz lokalnega okolja Mlekarne Celeia, natančneje iz Gotovelj. V začetku tega meseca se je v Celju na 8. seji sestal Svet savinjske regije, ki ga sestavljajo župani vseh občin savinjske statistične regije. Na seji so potrdili predlog sprememb in dopolnitev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. V tej finančni perspektivi je namreč večina evropskih sredstev še vedno neporabljena. V razpravi so si bili županje in župani enotni, da je črpanje evropskih sredstev v tej finančni perspektivi zelo skromno, razen področja tehnične podpore oziroma pomoči, kjer so bila porabljena že vsa sredstva, vendar predvsem za državne službe oziroma ministrstva, čeprav je država obljubila, da bo vsaj 20 % teh sredstev namenila tudi regionalnim razvojnim agencijam. Uporabnih razpisov za občine v prvi polovici te finančne perspektive ni bilo, čeprav imajo pripravljene številne projekte. Da bi se to spremenilo, so se tudi v savinjski statistični regiji lotili priprave sprememb in dopolnitev operativnega programa. Kot je povedal predsednik sveta mag. Branko Kidrič (župan Občine Rogaška Slatina), so pobude za spremembo operativnega progama prišle od spodaj navzgor, kar pomeni, da so jih najprej uskladili v vseh petih območnih razvojnih agencijah, nato pa na ravni Razvojne agencije savinjske regije. Pri tem ne gre le za spisek želja, ampak za konkretne uresničljive predloge. Upoštevali so tudi poročilo o porabi evropskih sredstev za leto 2016, prav tako regionalni razvojni program savinjske regije, v katerem so definirani prioritetni razvojni projekti. Svet savinjske regije je predlagal spremembe in dopolnitve na sedmih vsebinskih področjih. Za energetsko obnovo stavb je predlagal povečanje sredstev za 50 milijonov evrov, saj se na zadnji razpis, ki je sicer že zaključen, občine z manjšimi samostojnimi projekti zaradi pogojev razpisa sploh niso mogle prijaviti. Na področju investicij v turistično, kulturno, vzgojno-iz-obraževalno, športno in zdravstveno infrastrukturo in za to potrebno opremo se predlog Sveta savinjske regije nanaša na dodatna sredstva za gradnjo turistične infrastrukture ter več sredstev za varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti. Prav tako občine iz savinjske razvojne regije predlagajo več vlaganj v zdravstveno in socialno infrastrukturo ter dodatna sredstva za preureditev in prenovo urbanih, vaških in trških jeder. Dodatna sredstva svet predlaga tudi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naseljih z manj kot dva tisoč populacijskih enot in gradnjo vodovodnih sistemov za oskrbo s pitno vodo z manj kot deset tisoč prebivalci. Za 30 milijonov evrov več sredstev predlagajo za gradnjo državnih in lokalnih kolesarskih povezav ter 20 milijonov več za gradnjo regionalnih in lokalnih cest. Podpora gospodarstvu namreč ni mogoča brez ustrezne infrastrukture oziroma cest, so poudarili župani. Sedmo področje predlaganih sprememb se nanaša na investicije v podporo podjetjem. V treh letih so od 80 milijonov evrov, ki so v operativnem programu predvideni za to področje, porabili le dobre štiri milijone evrov. Med porabnike teh sredstev naj se vključijo tudi lokalne skupnosti, predlagajo savinjske občine. Svet savinjske statistične regije torej predlaga spremembe v petih prednostnih oseh oziroma v 13 prednostnih naložbah, od tega v desetih primerih predlaga več sredstev za posamezne programe, v šestih primerih pa, da se vključijo tudi občine. Finančna ocena vseh predlaganih sprememb in dopolnitev znaša 350 milijonov evrov. Dodatno naj se regijam nameni tudi tehnična pomoč, so v sklepih predlagali županje in župani ter dodali, da naj se po regijah določijo kvote za črpanje sredstev. Svet je predloge za spremembe operativnega programa posredoval Službi vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter ministrstvu za gospodarski razvoj. V upanju seveda, da jih bo čim več dejansko vključenih v operativni program. Mlekarna Celeia praznuje letos 30-letnico svoje krovne blagovne znamke Zelene Doline. S praznovanjem je začela že sredi marca, posebna kampanja, s katero bo obeležila jubilej, pa bo trajala vse leto. V njej bo poudarjala svoje vrednote, kot so sledlji-vost, kakovost, ustvarjalnost, k praznovanju pa povabila vse, ki so v preteklosti skupaj z njo pustili vrsto sledi in ji ob tem pomagali pri tkanju vrednot. »V ta namen smo k praznovanju povabili različne posameznike in organizacije, ki poosebljajo vrednote naše mlekarne in njenega delovanja. Izbranim vrednotam pripisujemo veliko načelno vrednost in pomen, sledi teh vrednot pa smo v 30 letih obstoja znamke pustili ne le v našem lokalnem okolju, ampak tudi širše,« ob začetku kampanje pojasnjuje vodja strateškega marketinga in razvoja v Mlekarni Celeia Darja Teržan. Skrb za ohranjanje in razvoj slovenskega podeželja je del identitete Mlekarne Celeia. Pri tem na prvo mesto postavljajo učinkovito povezovanje med proizvajalci mleka, zadružniki ter mlekarno in njenimi partnerji. Prav zato jih je in mnoge druge povabila k sodelovanju v akciji ob jubileju. Na svojem Facebook in Instagram profilu bo tako vse leto predstavljala sledi, ki so jih pustili v svojem 30-letnem delovanju. Vsako izmed njih so povezali z organizacijo ali s posamezniki, ki so vpleteni v zgodbo Zelene Doline in z njimi posneli kratek film. Med prvimi ambasadorji k puščanju odmevnih sledi vabi Boštjan Gorenc - Pižama s smehom, mlečna kraljica 2016 Urška Pevec s povezanostjo in dobavitelji mleka s kmetij s sledljivostjo, gasilci iz Drešinje vasi s pogumom, žalske rokometašice s srčnostjo ... Mlekarna Celeia z 206 zaposlenimi, ki je v večinski lasti kmetijskih zadrug, odkupuje mleko od več kot 1.100 kmetij in ga na dan sprejme približno 280.000 litrov. Svoje izdelke sicer večinsko prodaja na domačem trgu, a tudi na 9 tujih trgih. Direktor mlekarne Marjan Jakob poudarja, da so njihovi izdelki izključno iz slovenskega mleka in so brez gensko spremenjenih organizmov. Izpolnjujejo najvišje standarde kakovosti in zato ne preseneča, da so med prvimi nosilci znaka Izbrana kakovost. Izdelki Zelene Doline so pakirani v okolju prijazni embalaži, Mlekarna Celeia pa je s pomočjo digitalne platforme Mlečna cesta prva mlekarna v Sloveniji, ki je kupcem omogočila vpogled v izvor surovega mleka. L. K. Zelene Doline so se leta 1987 sprva imenovale Zelena Dolina. Takratne zmogljivosti mlekarne so znašale okrog 160.000 litrov mleka dnevno, medtem ko danes sprejmejo okrog 280.000 litrov mleka na dan. Leta 1997 se je blagovna znamka preimenovala v Zelene Doline, današnjo podobo pa je znamka dobila leta 2010. 20 let društva rejcev drobnice Cekin V ZZG opozarjajo Del udeležencev letnega zbora, ki so ga tokrat pripravili v Šentjurju. Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec je te dni svoje člane opozarjala na prevare v ponudbah različnih poslovnih registrov, ki se kot plačljive izkažejo šele »v drobnem tisku«. Ponudbe, ki prihajajo na naslove podjetnikov v smislu izpolnjevanja raznovrstnih obrazcev, na podlagi katerih naj bi se podjetje brezplačno vpisalo v poslovni register, so v resnici plačljive. Evropski poslovni register (EU Business Register) po novem svoj poziv podjetjem, da izpolnijo njihov formular, pošilja že po elektronski pošti. Nedavno je njihova pošta na široko romala v e-nabiralnike slovenskih podjetij in drugih subjektov. Dobili so jo tudi na OZS. »V pozivu piše, da vpišite svoje podatke v njihov obrazec in da je posodabljanje podatkov brezplačno (»Updating is free of charge«). V drobnem tisku pa jasno piše, da z izpolnitvijo formular-ja dejansko naročate njihovo plačljivo storitev vpisa v njihov poslovni register, ki stane 995 evrov na leto, s prijavo pa ste se prijavili za najmanj 3 leta, so zapisali v opozorilu svojim članom. Pri tem pa na ZZG opozarjajo, da zakonodaja podjetje oziroma podjetnika, ki bi takšen formular podpisal v zmoti, ne ščiti tako kot ščiti potrošnike. »Gre za sistem »dela«, s katerim smo se oziroma so se naši člani že v preteklosti srečali in je že ves čas zelo aktiven, a podjetja in podjetniki še vedno nasedajo, kljub rednim opozorilom. Takšni primeri so bili že European Union Web-register Republic of Slovenia/ EU WEB register Slovenija, Euco Data, European City Guide, Intercable Verlag, Construct Data Verlag, Expo Guide Mehika, Euro Bussines Guide ali World Bussines Guide in še nekateri, ki so na videz videti kot brezplačna storitev, a številni naši podjetniki pri podpisu obrazca velikokrat spregledajo drobni tisk, kjer pa je navedeno, da se ob podpisu zavezujejo k sklenitvi triletne pogodbe in plačilu letnega prispevka.« L. K. Člani društva rejcev drobnice Cekin, ki združuje 251 članov iz celjske (iz Spodnje Savinjske doline je več kot 20 članov), zasavske in koroške regije, so se zbrali na občnem zboru, obenem pa so proslavili dvajseto obletnico delovanja društva. Pred začetkom občnega zbora so prisluhnili predavanju specialistke za živinorejo s KGZ Celje Marjete Zenko, ki je predstavila ukrep Dobrobit živali - paša drobnice. V nadaljevanju je predsednik društva Miran Zmrzlak podal pregled dela v preteklem letu. Društvo je bilo zelo aktivno, njegovi člani so se namreč udeležili številnih prireditev po vsej Sloveniji, kjer so predstavili svoje mlečne izdelke in izdelke iz mesa drobnice ter tako pripomogli k promociji panoge. Poslanstvo društva je tudi izobraževanje rejcev. Temu je bil namenjen dan rejcev drobnice v Taboru, kjer so se rejci lahko poučili o pomoči pri porodih, kako pripraviti jagnjetino in kozlička za potrošnika, kot primer dobre prakse pa se je predstavila Ekološka kmetija Mastnak. T. T. Svet javnega zavoda Žalske lekarne Žalec razpisuje na podlagi 26.člena Statuta Žalskih lekarn Žalec delovno mesto DIREKTOR ŽALSKIH LEKARN ŽALEC. Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Žalskih lekarn Žalec www.lekarna-zalec.si. _SaAtiriisAe/.daiitte/S PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 2017 11 marec Z vrha stolpnice tudi po toboganu Avtorji nagrajenega natečajnega elaborata iz podjetja Styria Arhitektura pred panojem s predstavitvijo izbrane rešitve Izbrana natečajna rešitev predvideva ob stolpnici prijeten vrt (lahko pivski vrt), na teraso stolpnice s pivnico pa bi bilo mogoče priti peš in se nato adrenalinsko s toboganom spustiti spet na tla. Za tiste, ki ne marajo adrenalina, bo vgrajeno klasično zunanje dvigalo. Stolpnica nekdanjega Hme-zada Exporta-Importa še vedno najbolj zaznamuje veduto sodobnega Žalca in je tudi s turističnega vidika kot najvišji objekt v Spodnji Savinjski dolini zelo atraktivna. Lastnik objekta je zasebno podjetje, v soglasju z njim pa se je Občina Žalec odločila za pripravo vabljenega in anonimnega arhitekturnega natečaja ter nagradila zanimivo in drzno rešitev za prenovo stolpnice z okolico. Projekt za Hmezadovo stolpnico, kot jo še danes imenujejo Žalčani, je bil izdelan leta 1959. Skladišče hmelja z upravnimi prostori je bilo dograjeno leta 1964 in tudi danes služi svojemu prvotnemu namenu. S 54 metri in pol višine je še vedno najvišja stolpnica v Spodnji Savinjski dolini. Ker pa je potrebna obnove in ker jo želi Občina Žalec vključiti v turistično ponudbo Žalca, se je občina odločila za vabljen in anonimen arhitekturni natečaj za najprimernejše rešitve za prenovo objekta z okolico. Do roka, to je do 20. februarja, so na natečaj prispeli trije elaborati, ki jih je na dveh sejah preverila, pregledala in ocenila enajstčlanska ocenjevalna ko- misija (predsednik župan Janko Kos, njegova namestnica Tanja Razboršek Rehar, Jožef Čas, Andrej Čas in Vojko Golavšek iz podjetja Hmezad exim, ki je lastnik stolpnice, Aleksander Žolnir, Borut Sitar in Bojan Iršič z žalske občinske uprave, Stojan Praprotnik z Razvojne agencije Savinja, Matjaž Omla-dič kot predstavnik županovega sveta za turizem ter Roman Virant kot predsednik Mestne skupnosti Žalec). Elaborate je ocenila z vidika prostorske umestitve objekta, umestitve novozgrajenih elementov, izvirnosti in prepričljivosti, z vi- <1 Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 65; fax 03/713 68 70 ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2017 Lokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline je objavila 1. javni poziv za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS SSD v programskem obdobju 2014-2020 iz sklada EKSRP. Rok za oddajo vlog je 5. 5. 2017 oziroma v primeru osebne dostave v pisarno vodilnega partnerja RA Savinja Žalec do 5. 5. 2017 do 13. ure. Termini in lokacije delavnic za predstavitev javnih pozivov so objavljeni na spletni strani http://www. las-ssd.si/, kjer so objavljene tudi razpisna dokumentacija in dodatne informacije. JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za podukrep 4.3 - Gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom (Ur. 1. RS: 2/17). Rok: do 21. 4. 2017. Informacije: 01 580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije - ŠPIRIT Slovenija Javni razpis za sofinanciranje stroškov pridobitve certifikatov po mednarodnih standardih v letu 2017 (Ur. 1. RS, 12/17). Rok: do 17. 5. 2017. Informacije: certifikati@spiritslovenia.si. Zavod RS za zaposlovanje Zaposli.me 2016/2017. Rok: do 31. 7. 2017 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni. center@ess.gov.si, 080 20 55. Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2017 (http://www.ess.gov.si/). Rok do 30. 4. 2017 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, 080 20 55. Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projektov v okviru programa Usposabljanje na delovnem mestu - mladi 2016/2017 (http://www.ess.gov.si/). Rok: do 31. 5. 2017 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, 080 20 55. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na http:// www.ra-savinja.si/. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si. dika celostne podobe okolice, izvedljivosti in seveda tudi po kriterijih cene, vzdrževanja in okoljske neproblematičnosti (trajnostna gradnja). Prvo nagrado so prejeli avtorji elaborata iz mariborskega podjetja Styria Arhitektura David Mišič, Sašo Žolek, Matija Jurše, Tadej Junger in Aleš Koprivšek. Predlagajo revitalizacijo tega do sedaj samo industrijskega območja. »Želimo ga spremeniti v atraktivno turistično in prostočasno programsko zasnovo, s katero skušamo izkoristiti potencial danega prostora, predvsem je to stolp Hmezada, znotraj katerega se trenutno še vedno in se bo tudi v bodoče izvajala gospodarska dejavnost. Vendar pa parterna ureditev okrog stolpa in prostor na vrhu stolpa ponujata izredno atraktivno lokacijo, ki jo lahko kapitaliziramo za turistično ponudbo v smislu restavracije, dostopa na streho in novih zelenih površin pod stolpom. Ob tem smo v natečajnem predlogu predstavili še mnogo drugih predlogov,« je povedal David Mišič, soavtor nagrajenega elaborata. Elaborat ohranja sedanjo osnovno podobo Hmezadove stolpnice, vsebuje pa nekaj zelo drznih elementov. Poleg zunanjega panoramskega dvigala na vzhodu predvideva namreč po obodu dostop do terase na vrhu stolpnice, rešitev pa vključuje tudi možnost adrenalinskega spusta navzdol. »Gre za doživljajsko pot, ki obiskovalcu ponuja ne samo čudovite poglede po Savinjski dolini, ampak tudi zaznavo prostora tega stolpa z neke druge perspektive. Okrog te krožne poti, ki obiskovalca vodi na vrh, na teraso stolpa, je predvidena prav posebna prostorska rešitev, znotraj katere lahko obiskovalec opraviči svoj izlet oziroma to doživetje. Lahko gre gor peš in se spusti dol s panoramskim dvigalom, projekt pa predlaga tudi tobogan, po katerem se lahko tisti, ki seveda to želi, spusti v parter z višine 60 metrov.« In zakaj se je Občina Žalec odločila za natečaj za obnovo Hmezadove stolpnice z okolico, čeprav ni njena lastnica? Župan Janko Kos je pojasnil: »V Žalcu bi radi bili drugačni, posebni, boljši od ostalih. Boljši smo lahko samo na področju hmeljarske dediščine, kar smo lani dokazali s Fontano Zeleno zlato. To je bil začetek, ki generira različne aktivnosti. Naslednja ideja je bila, kako izkoristiti najbolj markantno stavbo v našem mestu, stolpnico Hmezad Exporta-Importa, ki zaznamuje to mesto, je najvišja, od koder je razgled na celotno Savinjsko dolino. Pogovorili smo se z lastnikom, ali naredimo vabljen arhitekturni natečaj, da pride- mo do dobrih rešitev za obnovo stolpnice z okolico. Rekel je »ja«. To je bila naša ideja in zdaj se mora lastnik odločiti, ali gre v investicijo po celotnem projektu ali postopoma po fazah. Če pričakujemo letos v Žalcu sto tisoč turistov, potem je velika dopolnitev ta stolpnica, ta panoramski razgled, spodaj vrt (vrt piva), na vrhu lepa pivnica in to je tisto, kar naša dolina in tudi Slovenija potrebuje. Morda je to še ena nevsakdanja ideja, ampak tudi ideji za fontano piv so se nekateri smejali. Ko bomo čez dve, tri leta videli, da nam je uspelo, bomo pa vsi dobre volje.« Občina Žalec v nobenem primeru ne bo investitorica, bo pa po besedah Janka Kosa še naprej sodelovala s pomočjo pri pridobivanju potencialnih vlagateljev, urejanju dovoljenj, morda bo poskrbela za dodatne parkirne površine in seveda za ureditev prometa in komunalne infrastrukture, kar je naloga občin. Zelo približna ocena projekta znaša od dva do tri milijone evrov, mogoče pa ga je izvajati po fazah. Prispele natečajne rešitve so bile od 8. do 16. marca razstavljene v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Ob odprtju razstave je župan nagrajenim avtorjem izročil nagrado v višini tri tisoč evrov. K. R., foto: T. T. Spoštovani! Fontana Zeleno zlato pričenja svojo drugo sezono. Na predvečer uradnega odprtja, torej v petek, 31. marca 2017, vas vabimo, da se ob 19. uri dobimo pri fontani. Kaj se bo godilo? Fontana bo dobila svojega ambasadorja, Bernarnda Žarn bo z nami, fontana bo zažarela v novih lučeh in ponudila nove vrste piv, ob prijetni glasbi nas bodo zasrbele pete, vsi pa bomo uživali v sproščenem druženju in klepetu ... Kaj pa Tadej Toš? Pridite in boste izvedeli. Veselimo se tega večera z vami. Tega dne boste lahko v Trgovini Zeleno zlato ¡§ipilj vrček s čipom po polovični ceni. ^ ® M Občina Žalec F£NTANA r- ZELENO ZLATO 12 2017 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAjlnis&e/. datine/S marec Spomladanska čistilna akcija okolja v Braslovčah V braslovški občini so v soboto, 18. marca, na pobudo tamkajšnjih turističnih društev Braslovče in Gomilsko izvedli spomladansko čistilno akcijo. K čiščenju so pristopile vse krajevne skupnosti, ki so same organizirale prevoze odpadkov na Žovnek, kjer je center za ločeno zbiranje odpadkov. Med udeleženci čistilne akcije so bili tudi tokrat varovanci Varstveno-delov-nega centra MUC iz Pariželj. Kot sta povedala predsednik TD Braslovče Branko Ribizel in predsednica TD Gomilsko Božena Kosu, so pobrali enako količino odpadkov kot lani, številni posamezniki pa so odpadke v zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov pripeljali kar sami s svojimi avtomobili. Še vedno so ob bregovih potokov, ob jezerskih bregovih, cestah ter v grmičevju in gozdovih našli veliko odpadkov, ki tja ne sodijo. Člani TD Braslovče so v čast svetovnemu dnevu voda in svetovnemu dnevu Zemlje izvedli čistilno akcijo od »Zelenega okna« na prireditvenem prostoru, po bregovih Braslov- škega jezera, ob potoku Treb-nik do smučarske skakalnice in braslovškega perišča. Z akcijo, povezano z vodami, se je tudi TD Braslovče pridružilo projektu Moja reka si. Posebno pozornost so člani TD Braslovče posvetili čiščenju največje črne točke bra-slovške občine - smučarske skakalnice nad desnim bregom potoka Trebnik, ki je poraščena s trnjem in z grmičevjem. Da bo prostor ob skakalnici in pod njo vsaj malo urejen, bo potrebno vložiti še veliko prostovoljnih ur. Takrat bo tudi jasnejši pogled skozi »Zeleno okno« preko potoka Trebnik do skakalnice, kjer sta prve skoke izvajala domačina, ki sta ime kraja ponesla v širni svet, Janez in Matjaž Debelak. Turistični društvi sta za udeležence akcije pripravili okrep-čilo. T. Tavčar Skupina članov TD Braslovče pri čiščenju skakalnice Na dan akcije je bilo v zbirnem centru kosovnih odpadkov na Žovneku zelo živahno. Čiščenje zaraščenosti doskočišča skakalnice Sodelovalo okrog 800 občanov Promocija fontane in doline na sejmih Skupina članov Društva upokojencev Polzela, Gobarsko-mikološkega društva Polzela in Medgeneracijskega društva Mozaik generacij je čistila brežino potoka in cesto v Slatine. Občina Polzela je tretji marčevski petek in soboto organizirala čistilno akcijo. Velika udeležba kaže na visoko okoljsko ozaveščenost, saj je v čistilni akciji sodelovalo kar 33 društev in 6 krajevnih odborov. Skupaj je okolje čistilo več kot 540 občanov, sodelovali pa so tudi otroci iz vrtca, mladi planinci, učenci višjih razredov OŠ Polzela in POŠ Andraž nad Polzelo, skupaj okrog 250 otrok. V dveh dneh so zbrali okrog 75 kubičnih metrov odpadkov, največ je bilo mešanih. Novih divjih odlagališč niso odkrili. Ugotavljajo pa, da je največ odpadkov še vedno ob cestah, železniški progi in na brežinah vodotokov. T. Tavčar Wt - ' ■ Jm • IV»;____1 MBht- - ' Polzelski gasilci so čistili potok Ložnica od Založ proti Andražu, obenem pa tudi območje ob obeh straneh ceste in potoka od Založ proti Velenju. ZKŠT Žalec je v preteklih mesecih pospešeno promovi-ral Fontano piv Zeleno zlato in lepote naše doline tudi na številnih sejmih v tujini, med drugim se je v okviru Dežele Celjske predstavila na največji turistični borzi na svetu. V sodelovanju s Šaleško in Savinjsko dolino so že februarja pripravili predstavitev na sejmu F.R.E.E. München, kjer je v sodelovanju z več kot 20 turističnimi ponudniki pritegnil veliko pozornosti. Kot so povedali na ZKŠT Žalec, so zabeležili odličen odziv tudi na stojnici Dežele Celjske na največjem turističnem sejmu ITB Berlin, kjer so se na podlagi posebnega pova- bila predstavljale zelene desti-nacije Dežele Celjske, dobitnice znaka Green Destination Slovenija. To so poleg Žalca še Zreče in Celje ter kandidat za pridobitev certifikata Podčetrtek. Fon-tano piv so sredi marca lahko spoznavali tudi Zagrebčani na sejmu Place2go. L. K. jmP arhiv ZKŠT Žalec Predstavniki ZKŠT Žalec so zadovoljni z odzivom na turističnem sejmu v Berlinu. Uvrstitev na državno tekmovanje V torek, 7. marca, je v Velenju potekal eden od petih regijskih festivalov Turizmu pomaga lastna glava, na katerem je sodelovalo devet osnovnih šol. Tri ekipe so osvojile zlata priznanja, med njimi tudi učenci Osnovne šole Vransko - Tabor, ki so se tako uvrstili na državno tekmovanje. Učenci so se na tekmovanje pripravljali v turističnem krožku z mentorji Polono Miklavc Žebovec, Tino Puntar in Mihom Miklavcem. Izdelali so turistično nalogo z naslovom Potujmo z Veroniko, saj je bila tema festivala Potujem, torej sem. Svoje potepanje so si zamislili kot tridnevni tabor na Turistični kmetiji Weiss, kjer bi se dogajale različne delavnice, in v njeni okolici. Tabor je namenjen spoznavanju naravnih in kulturnih znamenitosti Vranskega in Tabora ter druženju osnovnošolcev, starih od 8 do 12 let. Za svojo nalogo, predstavitev in domiselno stojnico so prejeli zlato priznanje in se s tem uvrstili na državno tekmovanje, ki bo konec aprila v Mariboru. K. R. _SaAtiriisAe/.daiitte/S IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI 2017 13 Za praznik dalmatinska poslastica Pesem staršem za nove orgle V zadnjem delu večera so skupaj zapeli pevci obeh skupin. Letošnjemu dnevu žena so dali svojstven pečat pevke in pevci MePZ PopSeSliš s pe-vovodjem Matjažem Kačem in njihovi vsakoletni gostje, dalmatinska skupina Kla-pa Kampanel. K prijetnemu kulturnemu dogodku je svoje prispevala tudi Vokalna skupina ZaPet s Ponikve, ki prav tako deluje pod umetniškim vodstvom Matjaža Kača. Občinstvo, ki je povsem napolnilo dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, je ta večer uživalo ob poslušanju ene najboljših dalmatinskih skupin, ki že 21 let, v tej zasedbi pa 11 let, navdušuje z glasbenimi zgodbami. Ena izmed njih je tudi Moja jube, lipi cvi-te moj, ki je, kot pravijo člani Klape Kampanel, zgodba z dalmatinskim pridihom in zgodba, ki je blizu vsem ljubiteljem klap. Zasedba, ki ji sicer zaradi močnega dalmatinskega pridiha pripisujejo dalmatinske korenine, je v resnici iz Zagreba in je ena izmed največkrat nagrajenih klap. Pevci imajo vrsto svojih skladb, s katerimi navdušujejo, med njimi Aj ča, volim te, Andele moj, Kad mi dodeš ti, Niko se ne smije kao ti, Sijaj u tami in druge, ki so jih zapeli tudi na koncertu v Žalcu. Večer pa je z lepimi mislimi o 8. marcu in ženah zaokrožil žalski župan Janko Kos. Ob koncu so pevci zapeli tudi skupaj, in sicer pesmi Ribari, Vilo moja, Mirno spavaj, ružo moja in druge. D. N. Ansambel Šepet z Jakobom Zagožnom V nedeljo, 19. marca, na dan praznika sv. Jožefa, so v Dvorani Prebold pripravili tradicionalni dobrodelni koncert Pesem staršem. Koncert vsako leto organizira Župnija sv. Pavel in je posvečen ženam in materam pa tudi možem in očetom, saj 19. marca goduje sv. Jožef, ki je zavetnik očetov in mož. Izkupiček od tokratnega koncerta bo šel v »mošnjo« za nakup novih orgel. Te bodo kupili in namestili čez nekaj let, ko bodo zbrali dovolj denarja, saj je investicija vredna okrog 200.000 evrov. Kulturni program je tudi letos povezovala Janja Ulaga, na koncertu pa so zbrali dober odstotek predvidenih sredstev ali 2.550 evrov, je ob koncu prireditve povedal župnik Damjan Ra-tajc. Pred tem je postregel z zanimivo zgodbo o človeku, veri in zaupanju, ob koncu pa se je zahvalil vsem, ki so pripomo- gli k uspešni izpeljavi koncerta, še posebej nastopajočim in občinstvu ter sponzorjem in donatorjem. Na tokratnem dobrodelnem koncertu so nastopili MoPZ Svoboda Prebold, Otroški pevski zbor Sončki, Mladinski pevski zbor Šentpavelske iskrice, Komorni pevski zbor Glas srca, MePZ sv. Pavel Prebold, ansambla Lun'ca in Šepet, harmonikar Vid Jerman in mladi Jakob Zagožen. D. N. V Grižah zvesti tradiciji Počastili dan žena in materinski dan marec Dvorana je bila tudi tokrat povsem polna. V Krajevni skupnosti Griže so v sredo, 8. marca, slovesno obeležili mednarodni praznik žena. Gre za prireditev, s katero se vsako leto poklonijo kra-jankam, zaslugo za ponovno oživitev proslavljanja praznika žena pa gre pripisati vodstvu KS s predsednikom Marjanom Vodebom na čelu, nekdanjemu predsedniku KD Svoboda Griže Martinu Goršku in predsedniku Etnološkega društva Srečno dr. Jožetu Hribarju. Tudi letos je bila dvorana polna do zadnjega kotička, ženam pa so ob vhodu v dvorano podarili lončnico marjetic. Prireditev je začela Godba Zabukovica pod vodstvom Boštjana Mesarca, žene in ostale udeležence prireditve pa je nagovoril povezovalec kulturnega programa David Sopotnik, ki je med drugim dejal: »Največja sreča je, če bivamo v družbi ljudi, ki se med seboj spoštujejo, se imajo radi, si za pozornost kaj poklonijo. A najlepše darilo ni tisto, ki ima samo denarno podlago, tudi ni samo cvet ... Najlepše darilo, ki je po vrhu še zastonj, je nasmeh, je lepa in prijazna beseda .« In lepih ter prijaznih besed pa tudi glasbe in plesa je bilo ta večer obilo. Poezija je bila ob interpretaciji voditelja zaznamovana s pesmimi naše velike pesnice Neže Maurer. K bogatemu kulturnemu dogajanju so svoje dodali še otroci iz vrtca in učenci Osnovne šole Griže, ženski pevski zbor in gledališka skupina KUD Griže, Ubrane strune, Mešani pevski zbor Griže, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik KS Griže Marjan Vodeb, ki je poudaril pomen tega praznika in nadaljevanje tradicije, saj je KS Griže ena od redkih lokalnih skupnosti, ki praznuje dan žena. D. N. V organizaciji Kulturnega društva Petrovče je v četrtek, 16. marca, v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče potekala tradicionalna prireditev, posvečena dnevu žena in materinskemu dnevu. V kulturnem programu so sodelovali člani Moškega pevskega zbora KD Petrovče, učenci OŠ Petrovče ter otroci Vrtca Petrovče. Slavnostni govornik je bil podžupan Občine Žalec Robert Čehovin, ki je voščil ženam in materam za njihov praznik in nato nanizal kar nekaj zgodovinskih dejstev Ustanovili Županovo listo Župan Občine Polzela Jože Kužnik je skupaj s podporniki v torek, 14. marca, ustanovil »Gibanje za Občino Polzela - Županovo listo«. Ob ustanovitvi tega nestrankarskega gibanja je v nagovoru zbranim dejal, da je le-to namenjeno vsem generacijam v občini. V novoustanovljeni listi si bodo prizadevali uresničiti zastavljene cilje, med katerimi so kot glavne izpostavili črpanje evropskih sredstev, dokončanje gradnje kanalizacije, ureditev malih čistilnih naprav predvsem v višinskem delu občine, energetsko sanacijo objektov, kulturni center na Polzeli, javno razsvetljavo o obeh praznikih, govor pa je zaključil s Pavčkovo pesmijo. Dvorana je bila tudi tokrat zasedena do zadnjega kotička. Slavljenke so bile navdušene nad kulturnim programom in tudi nad pozornostjo KS Pe-trovče. V imenu kulturnega društva in predsednice Jasne Sraka sta se vsem nastopajočim in njihovim mentorjem zahvalila mlada voditelja prireditve Tina Mazej in Lovro Čeh ter vsem zaželela še veliko lepih dni in praznikov. D. N. in ceste, podporo društveni dejavnosti, razvoj podeželja, podjetništva, turizma ... Svoja mnenja in predloge so podali tudi ostali člani gibanja, ki se zavedajo, da je pomemben prav vsak posameznik v občini. Jože Kužnik, ki bo vodja gibanja, bo v okviru omenjenega gibanja nastopil tudi na prihodnjih lokalnih volitvah. T. T. 00 m? FONTANA PIV ZELENO ZLATO Predsednica KD Petrovče Jasna Sraka je ženam in materam podelila lončnico trobentic. Kulturni program so obogatili tudi otroci. 14 2017 PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S S koncertom zbrali 7 tisoč evrov Mladi gasilci na letnem zboru marec ^ v t / . i . • s Z zbora mladih gasilcev v dvorani kulturnega doma na Vranskem Dekanijska Karitas Petrov-če je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila že 21. dobrodelni koncert Z roko v roki. Koncert so organizirali z namenom, da bi pomagali reševati življenjske stiske ljudi v žalski dekaniji in širši Spodnji Savinjski dolini, predvsem pa želijo na ta način ozaveščati ljudi k dobrodelnosti, solidarnosti in pomoči. Končni znesek, ki so ga zbrali, znaša 7.000 evrov. Na letošnjem dobrodelnem koncertu se je številnim obiskovalcev v polni dvorani predstavilo deset priznanih ansamblov, vokalnih skupin in posameznikov. Zbrane sta nagovorila žalski župan Janko Kos in celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki se je zahvalil nastopajočim in obiskovalcem. Društvo podeželskih žena Občine Žalec praznuje letos 15-letnico delovanja. Šteje 113 članic, delo pa poteka v treh odborih, in sicer v Pe-trovčah, Grižah in Šempetru. Na zboru v dvorani Društva upokojencev Griže se je najprej predstavila folklorna skupina OŠ Griže, predsednica društva Marta Rojnik pa je na kratko orisala delo društva v preteklem letu. Rdeča nit njihovega delovanja so bili kulinarični tečaji. Lani so kar dvakrat gostile priznano nu-tricionistko Karlo Klander in z njo ustvarjale presne jedi in Na letošnjem dobrodelnem koncertu Z roko v roki so zbrali 7.000 evrov. »Dekanijska Karitas se iskreno zahvaljuje vsem ljudem dobre volje, ki imajo čut za socialno ogrožene. Njihova dobrota pomaga lajšati življenjsko stisko marsikateri družini v Savinjski dolini. S koncertom Z roko v roki še naprej imejmo odprto dlan za ljudi v stiski. Nikoli ne vemo, kdaj bomo na vrsti mi,« pa je dejal pater Ivan Arzenšek, duhovni vodja Karitas Petrovče. T. Tavčar sladice. Izvedle so vrsto strokovnih predavanj in se podale na več ekskurzij. Delavnice, ki so jih izvedle, so bile usmerjene v krepitev ročnih spretnosti, razvijanju kreativnosti in ohranjanju kulturne dediščine. Izdelovale so figurice iz sena, rože iz krep papirja, oblikovale in izdelovale cvetne butarice na Jožefovem sejmu itd. Za članice društva so organizirale bencinsko doživetje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Ob koncu je predsednica Marta Roj-nik poudarila, da jih veseli, da se jim vsako leto pridruži ne- Zahvala škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška Letošnji zbor mladih gasilcev Gasilske zveze Žalec so pripravili v dvorani kulturnega doma na Vranskem. Zbora so se poleg mladih gasilcev in mentorjev udeležili predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, namestnik poveljnika Jani Šalej, župan Občine Vransko Franc Sušnik, poveljnik GPO Vransko Vlado Reberšek in drugi. Zbor je z igranjem na harmoniko popestril Matic Dobrovnik. Poročilo o delu mladinske komisije GZ Žalec je podal predsednik Milan Pustoslem-šek in povedal, da so zelo ponosni na delo in rezultate, ki jih dosegajo mladi. Komisija skrbi za dobro počutje 1.131 mladih gasilcev GZ Žalec, starih do 18 let. V svojem govoru se je dotaknil gasilskega kviza, gasilskih tekmovanj, gasilske orientacije, izobraževanj, srečanja gasilske mladine, letovanja mladih gasilcev in še nekaterih dejavnosti, ki so zaznamovale njihovo delo v preteklem letu. Kviza gasilske mladine na Vranskem, ki so ga pripravili v tamkajšnji osnovni šoli, se je udeležilo 80 ekip, štiri ekipe pa so se uvrstile na državno tekmovanje, ki je potekalo v Stični. Mladinci iz PGD Grajska vas so bili tretji, mladi gasilci iz PGD Kapla - Pondor dvajseti, pripravniki iz tega društva sedmi, pionirji iz Dre-šinje vasi pa štirinajsti. Zelo pestro je bilo na področju gasilskih tekmovanj. Tekmovanja GZ Žalec se je udeležilo 39 ekip iz 21 društev, na državnem pa je zvezo zastopalo šest ekip. Pionirji iz Drešinje vasi so bili drugi, prav tako drugi so bili mladinci iz Andraža nad Polzelo, enaindvajseti pa mladi gasilci iz Braslovč. Pionirke iz Andraža nad Polzelo so bile pete, mladinci Dreši-nje vasi štirinajsti, mladinci iz Andraža nad Polzelo pa triindvajseti. Na področju izobraževanja so pripravili šest tečajev za preventivno značko, ki se jih je udeležilo 162 tečajnikov. Tekmovanja iz gasilske orientacije GZ, ki je potekala v Taboru, se je udeležilo 77 ekip, ki so se med sabo pomerile v šestih kategorijah. Zmagovalci so nastopili na regijskem tekmovanju, ki je potekalo v Gaberkah pri Šoštanju, štiri ekipe iz GZ pa so nastopile na državnem orientacijskem tekmovanju, ki je potekalo na Golteh. Pripravnice iz PGD Kapla -Pondor so osvojile drugo mesto, pionirji z Vranskega so bili Predsednik komisije Milan Pustoslemšek med podajanjem poročila petnajsti, mladinke iz Gotovelj enaintridesete, mladinci iz PGD Kapla - Pondor pa štiriintrideseti. Lani so organizirali tudi letovanje, ki se ga je v Osilnici ob Kolpi udeležilo 55 otrok v dveh izmenah. Organizirali so tudi dve srečanji za mlade, in sicer na Dobrovljah in v Termah Olimje v Podčetrtku, v Tednu vseživljenjskega učenja pa so se v organizaciji UPI Žalec predstavili na Paradi učenja na žalski tržnici. Na zboru so podelili priznanja ekipi pionirjev PGD Dre-šinja vas in ekipi mladink za doseženo drugo mesto na državnem mladinskem gasilskem tekmovanju lani v Kopru, ekipi pripravnic PGD Kapla - Pon-dor za doseženo drugo mesto na državnem gasilskem tekmovanju v orientaciji lani na Golteh in ekipi PGD Grajska vas za doseženo tretje mesto na državnem gasilskem tekmovanju v kvizu lani v Stični. V nadaljevanju so obravnavali in sprejeli program dela mladinske komisije za letošnje leto. Program bo usmerjen v najrazličnejše oblike pomoči društvom, posebno pozornost pa bodo namenili izobraževanju mentorjev, sodelovanju z osnovnimi šolami, na kvizih, tekmovanjih ... Ob koncu zbora so mladinci iz GPO Tabor predali prapor mladincem iz GPO Braslovče. T. Tavčar Škofijska Karitas Petrovče je v letu 2016 pomoči potrebnim razdelila 4080 kg moke, 4500 sladkorja, 5080 testenin, 1780 riža, 1248 fižola in 1200 kg pelatov ter 8292 litrov mleka, 2410 litrov olja, 1350 kg pralnega praška, 1000 kosov higienskih potrebščin, 2500 paštet konzerv in 15 tisoč kosov oblačil. Dve družini so peljali na morje, dvema otrokoma plačali počitnice, 140 otrok obdarili ob miklavževanju, sodelovali pri oratoriju in stotim otrokom podarili šolske potrebščine. 15 let društva podeželskih žena kaj novih članic, delo društva pa je pohvalila podžupanja Občine Žalec dr. Hana Šuster Erjavec. Podobno poslanstvo in dejavnosti opravljajo tudi letos, med drugim so se s kulinarično razstavo z naslovom Kjer ajda zori, se med cedi 19. marca predstavile na Jožefovem sejmu v Petrovčah. T. T. Predsednica Marta Rojnik med podajanjem poročila Tudi v Utripu domoznanstva Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v ponedeljek, 13. marca, v okviru Utripa domoznan-stva v goste povabila Društvo podeželskih žena Občine Žalec. Dejavnosti društva so predstavile predsednica društva Marta Rojnik, svetovalka za dopolnilne dejavnosti na kmetiji Andreja Žolnir in članice Marinka Ger-čar, Vera Pilih in Anica Šertl. Pogovor sta vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih. Obiskovalci knjižnice in udeleženci večernega dogodka so izvedeli veliko zanimivega o njihovem društvu, dejavnostih, dosežkih ... Društvo je nastalo z namenom medsebojnega druženja, povezovanja, izobraževanja, ohranjanja kulturne dediščine in prenašanja znanja na mlajše generacije. Ob prijetnih druženjih skrbijo za izmenjavo izkušenj in pridobivanje novih znanj na področju kulinarike in tradicionalnih obrti. V društvu posebno pozornost namenjajo tečajem, pripravljajo razstave in strokov- Članice društva podeželskih žena so se predstavile v žalski knjižnici. ne ekskurzije. Leta 2009 so izdale prve Lupinice, publikacijo, v kateri objavljajo dogodke, recepte in tudi pesmi. Posvečajo se peki peciva in pripravi drugih kulinaričnih dobrot ter pogostitev. Že vse od leta 1988 na pobudo Zadruge Petrovče sodelujejo na Jožefo-vem sejmu, na katerem se vsako leto predstavijo z novo tematiko. Sodelujejo na različnih tekmovanjih, med drugim mlajše članice prijavljajo na tekmovanje Mlada kmetica leta, ponosne pa so tudi na izdelovanje rož iz krep papirja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2002. Nastalo je z reorganizacijo Društva kmečkih žena Spodnje Savinjske doline in združuje pododbore Griže, Petrovče in Šempeter. V petnajstih letih delovanja so članice društva pripravile veliko razstav, sejmov, delavnic, tržnic, pogostitev, se odpravile na izlete in prejele kar nekaj nagrad in priznanj. Z vztrajnostjo in medsebojno pomočjo so veliko dosegle in so pomemben del društvenega življenja v žalski občini. D. Naraglav _SaAtirUsAe/.daiitte/A PO DOLINI 2017 15 Najpogostejša Alzheimerjeva demenca Po rezi trte še prerez leta S predavanja v avli Doma kulture Braslovče Marija Šoštarič Podlesnik, dr. medicine, predstojnica nevrološkega oddelka Splošne bolnice Celje, doma iz Braslovč, je na pobudo Društva upokojencev Braslovče in KO RK Braslovče Go-milsko marca v avli Doma kulture Braslovče pripravila predavanje o demenci. Kot je povedala predavateljica, je v naslednjih 20 letih s povečevanjem starajočega prebivalstva pričakovati podvojeno število diagnostici-ranih demenc. Med njimi je najpogostejša Alzheimerjeva demenca, hitra prepoznava bolezni in ustrezna zdravila pa lahko upočasnijo njen potek. Tudi Slovenija je v letu 2016 pristopila k Strategiji obravnave demenc do leta 2020, k temu jo zavezuje dokument Evropske Unije (EU) in Svetovne zdravstvene orga- nizacije (WHO). V sedanjosti in prihodnosti bomo morali ustrezno prilagoditi institucionalne in strokovne pogoje, ki bodo omogočali ljudem primerno okolje in obravnavo. Pri dednih oblikah demenc v svetu potekajo številne raziskave, za katere upamo, da bi lahko z njimi zagotovili pravočasno in uspešno profilak-tično zdravljenje. T. Tavčar Ponovno izvolili Francija Uratnika Gobarsko mikološko društvo Polzela, ki združuje več kot 150 članov iz vseh občin Spodnje Savinjske doline, je na volilnem občnem zboru za svojega predsednika ponovno izvolilo Francija Uratnika, ki je na čelu društva vse od ustanovitve, in sicer 11 let. V okviru občnega zbora so pripravili tudi predavanje o gobah, gobarjem pa je predaval znani mariborski poznavalec gob Anton Polar. Ob tej priložnosti so zaslužnim članom podelili priznanja, občni zbor pa so zaključili z družabnim srečanjem. Priznanje so preje- Z volilnega občnega zbora (na desni predsednik Franci Uratnik) li Marjan Sivec, Marjan Basle, mag. Bernardka Sopčič, Franc Perger, Drago Ribič, Jože Satler in Lojzka Peharda. T. T. Z občnega zbora vinogradnikov Savinjski vinogradniki so v četrtek, 16. marca, pri obrambnem stolpu ob žalski župnijski cerkvi sv. Nikolaja pripravili krajšo slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. V nadaljevanju so prisluhnili predavanju Marjana Kragla iz podjetja Karsia in se udeležili letnega občnega zbora. Zbrane vinogradnike in druge obiskovalce so pred rezjo nagovorili član upravnega odbora društva Rado Gašperšič, skrbnik trte Jože Sopotnik in žalski župan Janko Kos, ki je vinogradnikom čestital za uspešen letnik vina 2016. Prvi rez vinske trte je opravil žalski župan, delo pa je dokončal skrbnik Jože Sopotnik. Z vinskimi napitnicami je dogodek popestril harmonikar Gašper Sopotnik, ob koncu pa so nazdravili z vinom. Člani društva Savinjskih vinogradnikov so se v Gotovljah udeležili predavanja o zaščitnih sredstvih, nato pa so se zbrali na 22. rednem občnem zboru. O preteklem delu in načrtih za letos je zbranim spregovoril predsednik Silvo Marič, ki je poudaril, da so lani pripravili Z rezjo je nadaljeval skrbnik trte Jože Sopotnik. več strokovnih izobraževanj, proslavili praznik vina, se odpravili na strokovni izlet, pripravili ocenjevanje vin letnika 2015 itd. Skupaj je bilo ocenjenih 73 vzorcev vin, kar 55 jih je prejelo oceno za zlato in 18 za srebrno diplomo. Dosegli so rekord v številu zlatih diplom in pov- prečne ocene 18,11. Trije vinogradniki so na ocenjevanje vin letnika 2016 na KGZS Maribor dali svoja vina, in sicer Rudolf Janežič modro frankinjo z oceno 17,82, Emil Medvešek rumeni muškat z oceno 18,08 in Silvo Marič šardone 18,13 in kerner 18,21. T. Tavčar Najboljši mladi voznik 30 let druženja kmetic Na pobudo KZ Braslovče je bil pred tridesetimi leti ustanovljen Aktiv kmečkih žena Braslovče, ki je uspešno deloval in pomagal pri različnih prireditvah, praznovanjih, obletnicah v kraju, predvsem pa pri izobraževanju na različnih področjih, pripravah razstav in druženju kmetic. Po 15 letih se je aktiv preimenoval v Društvo podeželskih žena Braslovče, ki je medse povabilo tudi druge žene, ki jih je delo v društvu veselilo. Zadnja leta vodi društvo Amalija Brinovec in članice so tudi pod njenim vodstvom zelo aktivne. Vsako leto pripravijo dve do tri odmevne prireditve. Kot je povedala prva predsednica Ida Rojnik, so to lepi spomini in s tem želijo nadaljevati tudi v prihodnje. T. T. Udeleženke na srečanju ob 30-letnici društva Avto-moto zveza Slovenije pripravlja letos izbor najboljšega mladega voznika ali voznice v Sloveniji. Gre za preventivno-izobraževal-ni projekt, v katerem bodo s serijo izbirnih teoretičnih testov in praktičnih tekmovanj na poligonu AMZS Centra varne vožnje na Vranskem junija podelili naziv Najboljši za volanom. Prijave na izbor, v katerem lahko sodelujejo mladi do vključno 24. leta starosti z opravljenim programom dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov oz. preizkusom, potekajo do 31. marca. Naziv najboljšega mladega šoferja bodo podelili tistemu mlademu vozniku oziroma voznici, ki bo poleg znanja cestnoprometnih pravil in poznavanja avtomobilizma ter avtomobilske tehnike pokazal tudi največ znanja, spretnosti in talenta pri varni vožnji avtomobila, ukrepanju v primeru prometne nesreče in poznavanju postopkov izvajanja prve pomoči. Test vključuje poznavanje cestnoprometnih predpisov, prve pomoči, avtomobilizma in avtomobila. Najboljših 100 udeležencev spletnega preskusa bodo povabili v AMZS Center varne vožnje na Vranskem, kjer se bodo v kvalifikacijah, ki bodo aprila in maja, pomerili v najrazličnejših spretnostnih in vozniških preizkušnjah. Zmagovalci posamičnih kvalifikacij bodo postali finalisti, ki se bodo junija pomerili še v finalnem tekmovanju. Finalisti, še posebej pa zmagovalec, bodo postali mladi ambasadorji varne vožnje. Projekt poteka pod okriljem mednarodne av-tomobilistične zveze FIA in v sodelovanju s Policijo, z Rdečim križem Slovenije, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom RS za šolstvo ter drugimi partnerji. T. T. marec 16 2017 PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S Pustno dogajanje po naših krajih marec V sredo, 1. marca, smo s pokopom pusta za leto dni pospravili pustne maske. V naši dolini je bil največji pustni dogodek tudi letos Vran-ski pustni karneval, ki ima že 58-letno tradicijo. Ob karnevalu na Vranskem so v tem pustnem času pripravili več pustnih rajanj tudi po drugih spodnjesavinjskih občinah. Na pepelnično sredo pa so se v naši dolini poslovili od pusta, glavno breme je letos slonelo na pustni občini Za-bukovica. V žalski občini so štiri večje pustne dogodke z veselim rajanjem pripravili v krajevnih skupnostih Galicija, Šempeter, Petrovče in v Mestni skupnosti Žalec. V Galiciji so pri Podružnični osnovni šoli Trje v organizaciji tamkajšnjega kulturnega društva in njihove sekcije Veseli Pruhovčani pripravili maškarado v znamenju priljubljene slovenske otroške TV-serije Ribič Pepe. V Žalcu je veliko pustno rajanje potekalo z Mojco Robič, ki je skupaj s plesalkami, libojskimi mažo-retkami in na koncu še kurenti poskrbela za razgibano plesno vzdušje. Zelo veselo je bilo v dvorani KZ Šempeter, kjer ni manjkalo glasbe in plesa. Za pustno rajanje otrok so poskrbeli tudi v Braslovčah, na Polzeli, v Taboru, Preboldu in seveda na Vranskem, kjer so vrtčevski otroci in šolarji sodelovali na pustnem karnevalu, na katerem se je predstavilo 17 skupinskih mask iz domače in sosednjih občin. Karnevala se je udeležil tudi ameriški predsednik Trump z družino, tudi na Vranskem so poskrbeli za fontano piva in celo fontano mleka, ki je pogruntavščina vzhodnega dela naše doline, Drešinje vasi. Pustni dogodek pa so popestrili kurenti iz Velenja. Iz nagradnega pustnega sklada, ki je bil težak 1.910 evrov, so po izboru pustne komisije podelili deset denarnih nagrad. Prvo so si prislužile Coprnice iz Rigla, druge so bile Domine iz Turističnega društva Motnik, tretje pa gejše iz društva Striček iz Vira pri Domžalah. D. N., T. T. Pustna šestčlanska družina z devetmesečnima dvojčicama Vesno in Veroniko V Občinski knjižnici Braslovče so se za pusta hrusta zbrali prav na pustni torek, Žalni zbor s pustom Pepijem v Zabukovici 28. februarja. Pustno rajanje v KS Galiciji je letos zaznamoval Ribič Pepe. Gotoveljski pustnjaki veseljaki so zaselke KS Gotovlje obiskali z »opuljeno nam Kokoško« (domovino) in se po svoje lotili izpolnjevanja državnega načrta. Rajanje na Podeželski tržnici z Mojco Robič. Otroci v Preboldu so skupaj z učiteljicama na pustni torek obiskali dom starejših. Člani Folklorne skupine Kobula Petrovče so se na pustovanju v Petrovčah prelevili v hmeljske kobule, hmeljarje in obiralke. _SaMinishe/.dotine/\ NAPOVEDNIK 2017 17 0 OBČINA ŽALEC Sobota, 1. april, od 8. do 12. ure kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; TOD Lipa Gotovlje. Vsako soboto v aprilu od 8. do 12. uri Podeželska tržnica Žalec. Sobota, 1. aprila, od 15. do 19. ure Kuhna pri fontani. Nedelja, 2. april, ob 9. uri Škratkov pohod za naše najmlajše na Bukovico; odhod iz Migojnic. Ponedeljek, 3. april, pravljični maraton ob mednarodnem dnevu knjig za otroke; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Ponedeljek, 3. april, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče. Ponedeljek, 3. april, ob 18. uri Po pravljici diši, pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje. Ponedeljek, 3. april, ob 19. uri Utrip domoznanstva s pravljičarko Ireno Cerar; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Torek, 4, april, ob 17. uri kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Torek, 4. april, ob 18.30 odprtje razstave Ko železna pride cesta: 170 let od prihoda vlaka v Celje; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Torek, 4. april, ob 19. uri predstavitev odprave Aconcagua 2017 z udeležencema odprave Danijelom Žagarjem in Dejanom Kuserbanjem; dvorana PGD Drešinja vas. Vsako sredo v aprilu (5. in 19. 4. od 17.00 do 19.30, 26. 4. od 9.30 do 12.30) osnovni tečaj računalništva; Hiša sadeži družbe Žalec. Četrtek, 6. april, med 10.30 in 13. uro Dan za spremembe, dan za sodelovanje: II. OŠ Žalec na obisku, peka piškotov; Hiša sadeži družbe Žalec. Četrtek, 6. april, ob 16. uri Zaprašeni hmelj: srečanje knjižnično bralnega kluba; Medobčinska splošna knjižnica Žalec v sodelovanju z UPI Žalec. Četrtek, 6. april, ob 19.30 koncert godalnega in simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec; Dom II. slov. tabora Žalec. Petek, 7. april, ob 19. uri potopisno predavanje Tine Pogorelčnik: Severna Koreja; Medobčinska splošna knjižnica Žalec, ŠK Žalec. Petek, 7. april, ob 19.30 kavarniški večer; GLD Aletheia; Dvorec Novo Celje Sobota, 8. april, pohod Abraham-Nanos; odhod s Petrovega trga; PD Šempeter. Sobota, 8. april, ob 10. uri Dan za spremembe, dan za sodelovanje: ustvarjanje ribic in sovic z MDPM Žalec (Keiko Miyazaki) ter urejanje okolice; Hiša sadeži družbe Žalec. Sobota, 8. april, ob 10. uri delavnica izdelave butar za otroke in starše; Gasilski dom Drešinja vas; TD Petrovče in PGD Drešinja vas. Sobota, 8. april, ob 8. uri pohod v spomin na umrle planince; zborno mesto pri Kili; PD Liboje. Sobota, 8. april, ob 8. uri pohod v spomin na umrle planince; zborno mesto pri Dvorcu Novo Celje; PD Žalec. Sobota, 8. april, med 9. in 12. uro pomladansko čiščenje okolja v Občini Žalec. Sobota, 8. april, ob 17. uri 1. srečanje otroških tamburaških skupin in orkestrov; Dom II. slovenskega tabora Žalec; JSKD OI Žalec. Sobota, 8. april, ob 18. uri 37. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije; Dom II. slovenskega tabora Žalec; JSKD OI Žalec. Nedelja, 9. april, ob 8.30 blagoslov butare velikanke; TD Galicija. Nedelja, 9. april, ob 9. uri 16. pohod ob dnevu zdravja; Žalske lekarne; odhod iz ŠC Žalec; pohod bo v vsakem vremenu. Nedelja, 9. april, ob 17. uri Alpska saga, komedija za izven; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Ponedeljek, 10. april, ob 19.30 Rokova modrina, drama za ponedeljkov abonma in izven; SMG Ljubljana; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Torek, 11. april, ob 19. uri koncert kitarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec in Musice Alegrie; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec. Torek, 11. april, ob 19.30 Rokova modrina, drama za torkov abonma in izven; SMG Ljubljana; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sreda, 12. april, ob 8. uri seniorji na Grmado; zbor pred pisarno; PD Žalec. Četrtek, 13. april, ob 8. uri kopalni izlet v Moravske toplice; odhod izpred Hotela Žalec; MDI Žalec. Četrtek, 13. april, ob 10. uri Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo, 27. državna revija; II. OŠ Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Četrtek, 13. april, ob 14. uri cvetlično-kmečka tržnica in razstava starodobnih motorjev, koles in traktorjev z veselim druženjem; pri POŠ Trje; TD Galicija. Četrtek, 13. april, ob 19.30 Glasbeno popotovanje, pomladni glasbeno-kulinarični trianglov večer s klavirskim triom Petre Koprivec; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 14. april, ob 10. uri Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo, 27. državna revija; II. OŠ Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 14. april, ob 19. uri potopisno predavanje Milana Vogrinca: Himalaja - vrhovi sveta; Medobčinska splošna knjižnica Žalec; ŠK Žalec. Sobota, 15. april, ob 14. uri stari običaji - nošenje jedi v »irbasih« - v krajevni noši; TD Galicija. Sobota, 15. april, ob 10.30 odprtje 13. velikonočne razstave in blagoslov jedi; Gasilski dom Drešinja vas; razstava bo odprta do 17. 4., in sicer od 9. do 19. ure. Ponedeljek, 17. april, ob 6. uri pohod Malagora-Čaven; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Ponedeljek, 17. april, ob 10. uri velikonočni pohod peš in s konji iz Zavrha na Kunigundo; TD Galicija. Torek, 18. april, ob 18. uri literarni večer Zgodbe mojega časa II., gost Miroslav Mikeln; Krajevna knjižnica Petrovče. Sreda, 19. april, od 10. do 13. ure delavnica za žensko podjetništvo (Sandra Torova); Hiša sadeži družbe Žalec. Sreda, 19. april, ob 16.30 Cooperjev test ŠC Žalec. Sreda, 19. april, ob 18. uri baletna predstava Sneguljčica; Dom II. slov. tabora Žalec; GŠ Risto Savin Žalec. Sreda, 19. april, ob 19. uri potopisno predavanje Igorja Gruberja: 107 dni Alp; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Četrtek, 20. april, ob 7. uri pohod Janče; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Četrtek, 20. april, ob 17. uri Po pravljici diši, pravljična ura; Krajevna knjižnica Ponikva. Četrtek, 20. april, ob 18. uri baletna predstava Sneguljčica; Dom II. slov. tabora Žalec; GŠ Risto Savin Žalec. Petek, 21. april, MOJ KINO; 16.30 Smrkci: Skrita vas, animirani film, sinhro. 18.00 Nepričakovano očka, komedija 20.00 Hitri in drzni 8, akcijski film; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 21. april, od 20. do 22. ure Noč z Martinom Krpanom ima še posebno moč, literarni dogodek z razstavo lik. del osnovnih šol savinjske regije; gost Jure Sešek; Medobčinska splošna knjižnica Žalec; JSKD OI Žalec, MSK Žalec. Petek, 21. april, ob 20. uri dobrodelni koncert Jebe'la cesta; Roblekova dvorana Žalec; vstopnice TD Žalec. Sobota, 22. april, pohod po Zasavski planinski poti; odhod s Petrovega trga; PD Šempeter. Sobota, 22. april, ob 9. uri 35. pohod po mejah KS Liboje; zborno mesto pri mostu v Kasazah. Sobota, 22. april, ob 13. uri 23. tek po mejah KS Liboje; zborno mesto pri mostu v Kasazah; Turistično-športno društvo Liboje. Sobota, 22. april, od 9. do 12. ure cvetlična tržnica; parkirišče pri Brglez Vrbje; TD Vrba Vrbje. Sobota, 22. april (ura in potek bosta objavljena na spletni strani šole) 8. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov; Dom II. slov. tabora Žalec; GŠ Risto Savin Žalec. Sobota, 22. april, ob 20. uri Apz Celje na obisku pri Apz Risto Savin Žalec, koncert dveh akademskih zborov; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec. Nedelja, 23. april, ob 9. uri Škratkov pohod za naše najmlajše na Šmohor; odhod iz Migojnic. Nedelja, 23. april, ob 17. uri Monika Rožej, 6. koncert za citrarski abonma in izven; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec. Ponedeljek, 24. april, od 16. do 20. ure KVIZ učencev GŠ Risto Savin Žalec; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec. Torek, 25. april, ob 17. uri Po pravljici diši, pravljična ura; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Torek, 25. april, ob 19. uri osrednja občinska proslava ob dnevu upora; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sreda, 26. april, ob 7. uri seniorji na Bohor in do slapov; zbor pred pisarno; PD Žalec. Sreda, 26. april, ob 18. uri Po pravljici diši, pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže. Četrtek, 27. april, ob 9. uri Pomlad na Bukovici; zbor v Grižah ob 9. uri, na Bukovici ob 10.30; PD Žalec. Četrtek, 27. april, ob 17. uri postavljanje mlaja v Arji vasi; TD Petrovče in PGD Arja vas. Sobota, 29. april, ob 6. uri pohod Lepenatka-Veliki Rogatec; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 29. april, od 9. ure dalje likovna delavnica na Homu; KUD Svoboda Griže. Sobota, 29. april, ob 17. uri postavljanje mlaja v Drešinji vasi; TD Petrovče in PGD Drešinja vas. Ponedeljek, 10. april, razstava del Katje Matko, do 5. 5. 2017; Občinska knjižnica Braslovče. Torek, 11. april, ob 18. uri zaključek projekta Tudi mali Savinjčani berejo; Občinska knjižnica Braslovče, Vrtec Braslovče, Zasebni vrtec Bambi. Sreda, 19. april, ob 17.30 2. šahovski turnir - kadetski prvak Braslovč; prostori društva Braslovče 29, prijave do 15. 4. 2017; Šahovski klub Braslovče. Četrtek, 20. april, ob 18. uri literarni večer (JAK); pogovor z Vinkom Moderndorferjem; pogovor bo vodil Slavko Pezdir; Občinska knjižnica Braslovče. Petek, 21. april, ob 19. uri premiera igre Stopimo skupaj; mladinska gledališka skupina KD Gomilsko; Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko. Sobota, 22. april, ob 20. uri Salamijada; Domu kulture Braslovče; Turistično društvo Braslovče. Nedelja, 23. april, pohod na Bevkov vrh, bolnica Franja; PD Dobrovlje Braslovče. Nedelja, 23. april, ob 18. uri ponovitev igre Stopimo skupaj; mladinska gledališka skupina KD Gomilsko; Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko. Torek, 25. april, ob 18. uri pravljična ustvarjalnica; Občinska knjižnica Braslovče. Torek, 25. april, ob 19. uri komedija Rudija Mlinarja z naslovom V čakalnici v izvedbi Društva upokojencev Brežice; Kulturni dom Letuš. Od četrtka, 27. aprila, do nedelje, 30. aprila, prvomajsko planinarjenje. PD Dobrovlje Braslovče. Nedelja, 30. april, ob 20.30 kresovanje; športno igrišče v Letušu; ŠD Savinja Letuš. Ponedeljek, 1. maj, ob 8. uri tradicionalni prvomajski pohod na Dobrovlje; zbor ob 8. uri pri POŠ Letuš; ŠD Savinja Letuš. Ponedeljek, 1. maj, ob 10.30 tradicionalno prvomajsko srečanje pri Šmiglovi zidanici; PGD Grajska vas in Občina Braslovče. OBČINA BRASLOVČE Nedelja, 2. april, ob 16. uri 12. dobrodelni koncert Srce, sonce, morje; športna dvorana OŠ Braslovče; Društvo rejnic celjske regije. Sreda, 5. april, savinjska planinska pot: Dom na Brnici, Bukovica; PD Dobrovlje Braslovče. Četrtek, 6. april, ob 19. uri potopisno predavanje Toneta Škarje Od Kamnika do Himalaje; Domu kulture Braslovče; PD Braslovče in ZIKŠT 3 jezera. Petek, 7. april, ob 16.30 predstavitev Street Workouta Žovnek; v primeru slabega vremena predstavitev odpade; Športno društvo Žovnek. OBČINA PREBOLD Sobota, 1. april, čistilne akcije okolja po občini; Občina Prebold in krajevni odbori. Sobota, 1., 15. in 22. april, od 8. ure kmečka tržnica (in 22. aprila tudi cvetlična); Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke. Sobota, 1. april, Ljudska pesem v Preboldu: ob 15. uri - simpozij o slovenski ljudski pesmi, ob 18. uri - koncert in območno srečanje skupin; Dvorana Prebold; Društvo Prijatelji 6 še, JSKD Žalec in KD Marija Reka. Nedelja, 2. april, gledališka predstava za odrasle: komedija Cinco in Marinko; KUD Zvonke Antoličič, Miklavž na Dravskem polju; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold. Četrtek, 6. april, ob 17. uri Zakaj otroku brati? predava Damijana Medved; Občinska knjižnica Prebold. Petek, 7. april, pohod na Hom; DU Prebold. Petek, 7., in sobota, 8. april, 14. festival potic: - 7. april od 8.00 do 12.00 dostava potic na ocenjevanje, ob 19.00 podelitev priznanj in razstava, - 8. april od 8.00 do 12.00 razstava potic; dvorana Aninega doma; KD Anton Schwab. Sobota, 8. april, pohod na Donačko goro; PD Prebold. Ponedeljek, 10. april, delavnica Obvladovanje jeze; sejna soba Občine Prebold; Društvo Moji odnosi. Sobota, 15. april, ustvarjalnica s KUD Svoboda Prebold; Občinska knjižnica Prebold. Ponedeljek, 17. april, velikonočni pohod po obronkih Kaplje vasi; Športno igrišče Kaplja vas; ŠD Kaplja vas. Sreda, 19. april, ob 19. uri Savinjčani beremo: literarni večer s Sebastijanom Pregljem; Občinska knjižnica Prebold. Sreda, 19. april, Naj pesem pove; OŠ Prebold. Četrtek, 20. april, ob 18. uri predavanje Prehrana skozi čas; mag. Vladimir Šlibar; Zgod. in narodopisno društvo Prebold; dvorana Muzejske zbirke Prebold skozi čas. Četrtek, 20. april, Pozdrav Pomladi; OŠ Prebold. Sobota, 22. april, pohod po vrhovih Prebolda; PD Prebold. Sobota, 22. april, 4. mednarodni odbojkarski turnir U13; Športna dvorana OŠ Prebold. Torek, 25. april, ob 18. uri Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold. Sreda, 26. april, ob 19. uri Zabavno muzikalno; Dvorana Aninega doma; KD Anton Schwab. Nedelja, 30. april, ob 20. uri kresovanja: - pri mostu v Šeščah (PGD Šešče in KUD Šmrkl), - v Mariji Reki, - pod Golavo (športna sekcija PGD Matke). Nedelja, 30. april, ob 20. uri družabni večer vaščanov Kaplje vasi; Športno igrišče Kaplja vas; ŠD Kaplja vas. marec 18 2017 KULTURA _SoAtlnis&e/. datine/S Hočevarjeve muzejske lutke Mladi gledališčnik 2017 V Občinski knjižnici Prebold je v sodelovanju z Zgodovinskim in narodopisnim društvom Prebold prvi mar-čevski torek kipar Ciril Hočevar iz Kaplje vasi pri Preboldu, ki smo ga pred časom predstavili tudi v našem časopisu, udeležencem predstavil svojo ustvarjalnost s poudarkom na izdelovanju muzejskih lutk, ki so pomemben del njegovega ustvarjalnega opusa in so razstavljene v kar nekaj muzejih po Sloveniji. Največje število muzejskih lutk v naravni velikosti je izdelal za muzej premogovništva v Velenju, in sicer kar dvakrat po 18 rudarjev, dva fantiča, dva konja, pesnika Antona Aškerca in rudarskega nadzornika Jaro-slava Špička. Dvakrat zato, ker je prvo serijo lutk uničil požar 4. januarja 2012. Korenine izdelovanja njegovih muzejskih lutk segajo v leto 1984, ko je z bratom v Ljubljani ustanovil Navtično delavnico Hočevar in v osmih letih obstoja izdelal 75 primerkov jadrnice H800, ki je postala jugoslovanska prvakinja v svoji kategoriji in je še danes najhitrejša barka v svojem razredu. Njegova prva muzejska lutka je predstavljala ribniškega kro-šnjarja za Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, kjer je zdaj še zbirka treh figur na oddelku avtomobilov, lutka samostanskega brata ter mizarja. Za muzej Novejše zgodovine v Ljubljani je izdelal 14 lutk, ki predstavljajo osamosvojitveno vojno. V Zagorju ob Savi je za fundacijo Ladka Korošca izdelal figuro, oblečeno v operni kostum iz opere Prodana nevesta, v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti je lutka kmeta. V vojašnici v Novem mestu je sedem njegovih teritorialcev, v poštarskem muzeju v Škofji Loki poštar, njegovi rudarji bogatijo muzeja v Trbovljah in Kočevju. Predlani je za Tu- Ciril Hočevar na predstavitvi v preboldski knjižnici Mladi gotoveljski gledališčniki z mentorico Nežiko Rosenstein Ciril med barvanjem obraza lutke ristično društvo Celje izdelal lutko pisateljice in popotnice Alme Karlin, lani pa še Tita Varija Klemensa, rimskega senatorja in svetovalca cesarja Marka Avrelija. Skupno je izdelal že okrog 100 muzejskih lutk. Ciril Hočevar je na predstavitvi v Preboldu pojasnil postopke izdelave lutke od idejne zasnove do modeliranja v glini, izdelave mavčnih negativov do končne podobe v muzeju. Poleg izdelovanja muzejskih lutk kipar Ciril Hočevar rad ustvarja male plastike in portrete otrok. S svojimi deli je sodeloval na petnajstih skupinskih razstavah in pripravil osemnajst samostojnih razstav po vsej Sloveniji in eno tudi v tujini, in sicer v Celovcu. Sodeloval je tudi pri gledaliških predstavah. Naredil je odrsko sceno za Sen kresne noči v Lutkovnem gledališču Ljubljana, v SNG Drama je sodeloval pri predstavi Tako je umrl Zara-tustra, v Cankarjevem domu v predstavi Posvetitev pomladi, v SND Drama pa z odrsko sceno po osnutkih Mirsada Begica tudi pri predstavi Osvajalec. Ciril Hočevar je leta 1975 diplomiral iz gradbeništva na FAGG Univerze v Ljubljani, hkrati se je vpisal na študij kiparstva pri prof. Zdenku Kalinu na ALU v Ljubljani, a je študij po diplomi na FAGG prekinil in se zaposlil kot statik. Želja po kiparstvu mu ni dala miru in po letu 1992, ko je dobil status samostojnega kulturnega delavca, je v velikih škornjih stopil na pot kiparske ustvarjalnosti. D. Naraglav Koncert godb, posvečen ženam Glasbena šola Risto Savin Žalec je 8. marca v Preboldu organizirala že tradicionalni koncert, posvečen praznovanju dneva žena. Na tovrstnem glasbenem dogodku se vsako leto predstavita pihalni orkester žalske glasbene šole pod vodstvom prof. Januša Ra-siewicza in Pihalni orkester Na podlagi 9. člena Pravilnika o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec Upravni odbor Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec objavlja RAZPIS za podelitev priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec za leto 2016 Rok za oddajo prijav je 3. maj 2017. Vsebina razpisa je na voljo na spletni strani ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si). V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je potekalo območno srečanje otroških gledaliških skupin z naslovom »Mladi gledališč-nik 2017«. Letos sta se predstavili dve skupini, in sicer gledališka skupina Podružnične OŠ Gotovlje in gledališka skupina Tampatu z OŠ Griže. Gotoveljski gledališčniki Eva Vignjevic (9 let), Ena Vučkovic (8 let), Živa Štor-man (9 let), Tjaša Tomplak (7 let), Nejc Tomplak (8 let) in Izza Rak (7 let) so se pod mentorstvom Nežike Rosenstein predstavili s priredbo Bitenčeve pravljice, ki so ji nadeli naslov Pikapolonica in pikice. Z avtorsko predstavo Tri frajle in nepomita posoda mentorice Andreje Konovšek (OŠ Griže) v priredbi skupine Tampatu pa so se predstavile Eva Krušnik (13 let), Ema Rom Zupanc (13 let), Lava Vovk Petrovski (14 let) in Kaja Fijavž Pirnat (14 let). Strokovni spremljevalec srečanja Bojan Maroševič, sicer stalni član Drame SNG Maribor, je bil z videnim zelo zadovoljen, posebej je izpostavil sproščenost in glasovno suveren nastop mladih igralcev. Pohvalil je enostavnost scenskih postavitev in simpa-tičnost dramskih del. Z njim pa so se strinjali tudi učenci I. in II. OŠ Žalec, ki so napolnili dvorano in se ob ogledu predstav vidno zabavali. T. T. Tu smo doma Prebold pod vodstvom mag. Marka Repnika. Orkestra sta se predstavila z zanimivim programom in navdušila zbrano množico v dvorani, učenci glasbene šole pa so vsem ženam ob tej priložnosti ob vhodu v dvorano poklonili cvet. Zbrane obiskovalce sta nagovorila ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus in župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki sta poudarila pomen praznika in dobrega sodelovanja glasbene šole z Občino Prebold kot tudi s Pihalnim orkestrom Prebold. Tovrstni koncert je vsakič tudi dobra izkušnja za mlade glasbenike, ki zaigrajo skupaj s starejšimi glasbeniki preboldskega orkestra, v katerem bodo morda kasneje tudi sami igrali. D. N. Na levi dr. Aleksander Žižek, avtor razstave Prosvetno društvo Bra-slovče tudi v letu 2017 nadaljuje s posredovanjem zanimivih zgodb, ki jih kraju predstavlja tako s pomočjo zunanjih partnerskih ustanov kot tudi s pomočjo v samem kraju delujočih institucij, društev in posameznikov. V torek, 7. marca, so v prostorih Občinske knjižnice Braslovče odprli razstavo z naslovom Tu smo doma, razstavo Zgodovinskega arhiva Celje, njen avtor pa je dr. Aleksander Žižek. Ob odprtju razstave je avtor povedal, da zbirko geograf- skih kart Zgodovinskega arhiva Celje tvori trenutno več kot 300 enot - zemljevidov, načrtov, skic in atlasov, med katerimi najdemo tako osnutke, prvotiske kakor tudi ponatise številnih geografskih kart znamenitih svetovnih kartografov in geografov. »Zbirka je nastala ob arhivskem delu - urejanju različnih fondov, ki so pogosto vsebovali tudi kartografsko gradivo, ki ni bilo povezano s samim ustvarjalcem oziroma fondom. Da bi to gradivo kljub vsemu nekako ohranili, popisali in približali uporabniku, smo se odločili za formiranje pričujoče zbirke, ki vsebuje gradivo od 16. do 20. stoletja in poslej raste zlasti z nakupi in darili posameznikov. Zaradi svoje narave pa sodi med najprivlačnejše gradivo Zgodovinskega arhiva Celje,« je povedal dr. Aleksander Žižek. Odprtja razstave so se med drugimi udeležili tudi direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj, župan Občine Braslovče Branimir Strojan-šek in vodja žalske območne izpostave JSKD Nina Zagorič-nik. Razstava bo na ogled do 7. aprila. T. Tavčar marec _SaAtiriisAe/.daiitte/S KULTURA 2017 19 Citrarji iz Avstrije navdušili Živa Žitnik: En face Med nastopom avstrijskega citrarskega ansambla v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu V nedeljo popoldne so prišli na svoj račun ljubitelj citer. V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je v okviru citrarskega abonmaja gostoval citrarski ansambel Klangmosaik Dunaj, ki je bil ustanovljen leta 1998. Zadnjih dvanajst let ga vodi prof. Ilse Bauer-Zwonar, ki je sicer pro- fesorica citer in opreklja na Koroškem deželnem konser-vatoriju v Celovcu. V ansamblu igra 12 citrark in citrarjev ter 2 kitarista, na pomoč jim priskočijo še glasbeniki, ki igrajo kontrabas, čelo, flavto in harmoniko, na koncertih pa se jim pridružijo še mandolina, kitara in petje. Njihov repertoar je v veliki meri sestavljen iz izvirne literature za citrarske ansamble, igrajo pa tudi priredbe znanih del. Izvajajo skladbe klasične zvrsti (Mozarta, Straussa, Vi-valdija, Dvoraka ...), dunajsko in ljudsko glasbo pa tudi moderni ritmi jim niso tuji. T. Tavčar V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 25. aprila odprta razstava Žive Žitnik z naslovom En face. Ob odprtju je avtorico in njena dela predstavila kustosinja razstave Katarina Kukovič. Med drugim je poudarila, da si avtorica za izraz svojega občutenja sveta izposoja podobe ljudi, ki jih v življenju tako ali drugače pozna. Svoje slike preprosto poimenuje z imeni portretirancev, hkrati pa z njihovo močno pre-zenco nagovarja gledalca. Nizi portretov na papirnatem nosilcu so naslikani čisto od blizu, v nadnaravni velikosti in skorajda brez ozadja. Čutne, izrazite poteze čopiča in nepredvidljiva barvna paleta enakovredno razkrivajo tako fiziološko podobo kot skrite kotičke portretiran-čeve notranjosti, dajejo slutiti njegove karakterne lastnosti in odstirajo plasti občutij. A ko stojimo pred portreti, se sprašujemo, ali stojimo pred občutji Z odprtja razstave (na levi avtorica razstave Živa Žitnik in kustosinja razstave Katarina Kukovič) upodobljenca, umetnice ali nas samih. Živa Žitnik je leta 2005 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri red. prof. Metki Krašovec. Leta 2007 je prejela Prešernovo nagrado na podiplomskem študiju ALUO, leto kasneje pa je magistrirala iz slikarstva na temo »Za masko (avtoportreta« pri mentoricah red. prof. Metki Krašovec in doc. dr. Nadji Zgonik. Razstavljala je na mnogih skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Nemčiji, Angliji in tudi v New Yorku, je tudi avtorica mnogih samostojnih razstav. Živi in ustvarja v Ljubljani. T. Tavčar Razstavlja 59 likovnikov marec Portreti slovenskega Parnasa To je naslov razstave portretov prejemnikov Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Razstava, ki jo je pripravilo podjetje Fit media v sodelovanju z Mestno občino Celje in Osrednjo knjižnico Celje ob lanskoletni 20-letnici Veronikine nagrade, je že nekaj mesecev na potovanju po slovenskih knjižnicah. Do konca marca je na ogled tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Veronikina nagrada je nagrada za poezijo, ki jo od leta 1997 podeljuje Mestna občina Celje za najboljšo pesniško zbirko leta. Ze dve desetletji torej vabi k poeziji in pono-tranjenemu odnosu do sočloveka in življenja. V tem času si je Veronika, ki je našla ime v ljubezenski in tragični romantični zgodbi iz celjske knežje zgodovine z Veroniko in Friderikom, pridobila status nacionalnega in prestižnega lo-vorovega venca v kulturi. Razstava je urejena kronološko. Prvi je prejel Veronikino nagrado Iztok Osojnik leta 1997 za pesniško zbirko Razgledni- Portreta Taje Kramberger in Ervina Fritza ce za Darjo, lani pa jo je prejela Meta Kušar za zbirko Vrt. Na razstavi je 21 portretov pesnic in pesnikov, saj sta si leta 2000 nagrado razdelila Ciril Zlobec in Marjan Strojan, leta 2007 pa Taja Kramberger in Tone Pavček. Prireditev s podelitvijo Vero-nikine nagrade poteka zadnji torek avgusta na celjskem Starem gradu (v primeru slabega vremena v Narodnem domu v Celju). Strokovna žirija vsako leto pregleda približno 250 pesniških zbirk, ki so izšle v zadnjem letu. Med petimi no-miniranci izbere zmagovalca, ki prejme listino Mestne občine Celje in 4.000 evrov bruto nagrade. Ob 20-letnici Veronikine nagrade je organizatorica razpisala tudi vseslovenski nagradni natečaj za malo Veroniko, na katerem so sodelovali dijakinje in dijaki. S tem Veronika odpira nov prostor za promocijo njihovega pesniškega ustvarjanja in vabi mlade k razmišljanju o besedi in poeziji. D. N. O J skd a Apz Ceje na obisky pri Apz Risto Savin Žatec'' •i Va.6Cjeni na koncert dveh akademskih z6orov v so6oto 22. aprHa, ob 19. uri v avi Doma II. slov. ta6ora v Žalcu. Vstop prost. DirigentkaApz Cejje: Katja TCorjančič Diligent Apz Risto Savin Žalec: PeterNovakjSmoCič www.tiskarna.eu.com Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 ¡nfo@tisk-golc.si V mesecu marcu, ki je ženskam še posebej naklonjen, praznujejo žene in matere kar dva praznika, dan žena in materinski dan. Ena izjemnih pozornosti in velik poklon ženam in materam je zagotovo razstava »Žena - mati«, ki so jo pripravili likovna sekcija KUD Polzela, Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in učenci OŠ Polzela. Predsednik KUD Polzela Marko Slokar je ob odprtju razstave s posebej izbranimi besedami izrazil hvaležnost sodelujočim. Zahvalil se je vsem 59 razstavljavcem in raz-stavljavkam, z vodjo likovne sekcije Mojco Korošec pa sta vsem sodelujočim na razstavi podelila cvet in priznanje za sodelovanje. V različnih tehnikah razstavlja 59 likovnikov amaterjev, od tega 19 mladih z OŠ Polzela. Razstavo sta postavili likovni pedagoginji Urška Juhart in Regina Mratinkovič, ki je podala tudi strokovno mnenje o razstavljenih delih. V kulturnem programu sta nastopila recita-torka Stanka Kopušar in otroški pevski zbor Polžki OŠ Polzela pod vodstvom Mojce Rodič, na klavirju pa jih je spremljala Mija Novak. Z razstave »Žena - mati« na dan odprtja Razstavo je odprl polzelski župan Jože Kužnik in marčevskim slavljenkam zaželel vse dobro. Razstava je bila v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli odprta do 23. marca, od 24. marca sklad. do 21. aprila pa si jo lahko ogledate na gradu Komenda. Izkupiček od prodaje 46 del, ki jih je prispevalo 40 likovnikov je namenjen za Županov T. T. uredništvo utripa savinjske doline vabi k sodelovanju VSE, KI VAS ZANIMA NOVINARSKO DELO IN VAM NOVINARSKO POROČANJE NI TUJE, za honorarno delo v uredništvu Utripa Savinjske doline. Prijavite se na elektronski naslov zkst.utrip@siol.net, kamor pošljite: 1. kratek življenjepis in predstavitev svojih izkušenj pri pisanju novinarskih prispevkov, 2. kratek opis, zakaj si želite sodelovati z Utripom, 3. primer novinarskega poročila o dogodku v Spodnji Savinjski dolini po vaši želji (o resničnem ali izmišljenem). Uredništvo bo povabilo na razgovor tiste, ki bodo najbolj prepričali s svojo predstavitvijo in novinarskim poročilom. Seveda je nujna elektronska pismenost, mobilnost in opremljenost s sodobnimi komunikacijskimi pripomočki. Vabljeni, da nas presenetite s svojimi predstavitvami in izdelki čim prej, tudi odzivnost je namreč zaželjena novinarska vrednota. Uredništvo Utripa Savinjske doline ® 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net 20 2017 SPORT _SaAjlnis&e/. datine/S Odbojkarji za obstanek v 1. DOL 350 karateistov v Žalcu Odbojkarji SIP-a Šempeter bodo 7. aprila, potem pa še teden kasneje igrali v kvalifikacijah za obstanek v I. DOL. Odbojkarji SIP Šempetra v zadnjem krogu I. DOL za mo- ške niso bili odvisni le od sebe, imeli so tudi srečo, saj je ekipa Panvite Pomgrad odigrala odlično tekmo na Ravnah in zmagala s 3 : 0, Šempetrani pa so doma premagali ekipo Krke s 3 : 1. Tako bodo 7. apri- la Šempetrani igrali v domači dvorani prvo tekmo dodatnih kvalifikacij za obstanek v I. DOL, in sicer proti ekipi GO Volley, nato pa čez sedem dni še povratno tekmo v Prvačini. T. T. Savinjčanke izpadle v četrtfinalu Na povratni tekmi četrtfi-nala pokala Slovenije so Mariborčanke s 3 : 1 (18, -22, 11, 18) premagale odbojka-rice O K Spodnja Savinjska Šempeter in se uvrstile na zaključni turnir. V ligaškem delu tekmovanj so si igralke OK Spodnja Savinjska Ali-ansa na koncu priborile peto mesto na lestvici. Odbojkarice OK Spodnja Savinjska Aliansa so bile po rednem delu ligaških tekmovanj na odličnem tretjem mestu, v končnici za polfinale pa so se morale pomeriti s šesto uvrščeno ekipo Volleybal Ljubljana. Ekipi sta za uvrstitev v polfinale potrebovali dve zmagi. Na prvi tekmi so Šem-petranke izkoristile prednost domačega igrišča in zmagale s 3 : 2, tri dni kasneje pa so morale v drugi tekmi žal priznati premoč ljubljanski ekipi, ki je z nekoliko sreče slavila zmago s 3 : 2. O potniku v polfinale je odločala tretja tekma, ki so jo odbojkarice igrale v Šempetru. Šempetranke so izgubile s 3 : 0 in tako je ekipa OK Spodnja Savinjska Aliansa državno prvenstvo zaključila na 5. mestu. Odbojkarice OK Spodnja Savinjska s trenerjema Savinjske odbojkarice tudi niso imele športne sreče v če-trtfinalu Pokala Slovenije, kjer so izgubile proti mariborski Novi KBM. Favorizirane gostje so tekmo začele prepričljivo in takoj prevzele pobudo. Že pri prvem tehničnem odmoru so vodile s petimi točkami prednosti (8 : 3) in pri drugem s 16 : 8. V nadaljevanju so Šempetranke zmanjšale razliko na pet točk, kaj več pa jim igralke iz Maribora niso dovolile in suvereno dobile prvi niz (25 : 18). V drugem nizu so Savinjčan-ke prišle v vodstvo s 3 : 1, ekipi sta bili v 4. in 6. točki poravnani, pri prvem tehničnem odmoru pa so imele domačinke prednost dveh točk, ki so jo z odlično igro do drugega tehničnega odmora povišale na šest točk (16 : 10). Po odmoru so Mariborčanke z delnim rezultatom 7 : 1 izenačile na 17 : 17, v razburljivi končnici pa so Šempetranke zdržale pritisk gostij in slavile s 25 : 22. V tretjem (25 : 11) in četrtem nizu (25 : 18) so igralke Nove KBM pokazale boljšo igro in se zasluženo uvrstile na zaključni turnir pokala Slovenije. T. Tavčar Regijsko tekmovanje na Golteh Množična udeležba karateistov v Žalcu. Na 15. mednarodnem tekmovanju v karateju »Pokal Žalec 2017« v telovadnici I. osnovne šole v Žalcu je nastopilo več kot 350 tekmovalk in tekmovalcev iz 46 klubov iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Pokal mesta Žalec sta osvojila Žan Keršič Ahlin iz Karate kluba Kranj in Nina Zupančič iz Karate kluba Žalec. Na svečanem odprtju je vse sodelujoče pozdravil podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. Dopoldan so se karateisti pomerili v izvajanju kat, popoldan pa so bile na vrsti športne borbe. Med domačimi so bili najuspešnejši prav tekmovalci iz Karate kluba Žalec, ki so osvojili kar 21 odličij, od tega 5 zmag. Zmage so se veselili Iris Hočevar, Nina Zupančič, Jurij Plaskan, Kaja Topolovec in Igor Dobrič. Drugo mesto so osvojili Nina Zupančič, Jurij Plaskan, Alenka Ugovšek, Maks Medved in Vita Peneš, l| * ? T JJ^&L i m £ m m w--*m~t »sn; "JV-" — ¿ t- ~ „„ /«* " ; - t * -- - 1 _ ▼ £ V / j X J* "v . _ * ¿ T» / N/' «fe*. S ~ & U« , I 5 i : T! 'HIV* 1 Ji Žalski karateisti s predsednikom Silvom Maričem tretje pa Martin Kokotec in Mitja Fijačko po dvakrat Jurij Plaskan, Iris Hočevar, Maj Kol-šek, Anja Sadnik in ekipa kat v sestavi Vita Peneš, Anja Sadnik in Nina Dolar. Uspešni so bili tudi tekmovalci Karate kluba Polzela, ki so osvojili 11 odličij. Drugega mesta so se razveselili Nuša Žerjav, Klara Šorn in Aleksej Benjamin Derča, tretjega pa Svit Podpečan, Maj Bašič Fe-konja, Nejc Vranič, Tiana Bi-kič, Lara Bergant, Tilen Rosia Novak in Maj Podpečan. Zmage se je veselila tudi Ema Gračner Kovačec iz Karate Kluba Nestor, Ema Rom Zupanc pa je bila tretja. Ama-dej Lipovšek, Petra Alič in Tia Marovt iz Karate kluba Petrov-če pa so se veselili bronaste medalje. T. Tavčar marec V organizaciji ZKŠT Žalec in v izvedbi Smučarskega kluba Gozdnik Žalec je na Gol-teh potekalo osnovnošolsko prvenstvo celjske in zasavske regije v veleslalomu, na katerem je v devetih kategorijah nastopilo več kot 250 tekmovalcev. Na progi Blatnik z višinsko razliko 100 m in dolžino 500 m so se pomerile mlajše deklice in dečki, starejše deklice in dečki, kategorizirani smučarji, deklice in dečki v deskanju in kategorizirani deskarji. Regijsko prvenstvo je tudi vstopnica za državno prvenstvo. Rezultati: mlajše deklice letnik 2004 in 2005: 1. Nika Dolar (OŠ Planina pri Sevnici) 33,68, 2. Ema Erjavec (OŠ Petrovče) 33,77, 3. Pia Ramšak (I. OŠ Žalec) 33,99; mlajši dečki letnik 2004 in 2005: 1. Rok Štorman (I. OŠ Žalec) 31,91, 2. Filip Kokol (OŠ Braslovče) 32,11, 3. Marko Špes (OŠ Ob Dravinji) 32,97; starejše deklice letnik 2002 in 2003: 1. Naja Podbrežnik (OŠ Petrovče) 31,63, 2. Anja Puhar (I. OŠ Žalec) 34,25, 3. Teja Štorman (I. OŠ Žalec) 34,37; starejši dečki Ob 40-letnici kluba 4G. tečaj Ekipa I. OŠ Žalec, mlajše deklice in mlajši dečki (z leve): Eva Puhar, Pia Ramšak, Anže Sadnik in Rok Štorman letnik 2002 in 2003: 1. Aljaž Mavrič (OŠ Frana Kranjca) 29,04, 2. Jan Jakop (OŠ Vitanje) 30,81: 3. Nejc Čerčnik (OŠ Pe-trovče) 30,96; deklice kategorizirane: 1. Taja Bombač (I. OŠ Celje) 29,55, 2. Taja Čerčnik (OŠ Petrovče) 30,64, 3. Anja Krajnc (OŠ Hudinja) 32,86; dečki kategorizirani: 1. Gašper Krajnc (OŠ Hudinja) 29,04, 2. Lan Aleksander Dobnik (OŠ Vransko) 29,28, 3. Matek Ko-čevar (OŠ Braslovče) 29,56; Smučarski klub Gozdnik Žalec je tudi letošnje zimske počitnice izkoristil za učenje smučanja. Organiziral je namreč tradicionalno šolo smučanja na Rogli. Letos se je smučarske šole udeležilo 52 otrok, ki so bili razdeljeni v sedem skupin glede na smučarsko znanje. Pod vod- stvom učitelja smučanja - mentorja Braneta Divjaka je z njimi pet dni smučalo sedem izkušenih učiteljev smučanja. Otroci so se zjutraj z avtobusom odpeljali na Roglo, vračali pa so se v popoldanskih urah. Ob koncu tečaja so vsi smučarji prejeli diplome in priložnostna darila. To je bila že 40. zaporedna šola smučanja v organizaciji Smučarskega kluba Gozdnik, klub pa prav v teh dneh praznuje tudi 40-letnico ustanovitve. V tem času so smučarskih veščin naučili več kot 5000 otrok, poleg tega pa vsako leto organizirajo smučarski tečaj, alpsko šolo smučanja, šolo v naravi in tekmovalno šolo smučanja. T. T. deskarji deklice: 1. Pia Dolar (OŠ Petrovče) 42,22, 2. Ivanka Žaberl (OŠ Frana Kranjca) 48,65, 3. Jona Mernik (OŠ Ob Dravinji) 53,27; deskarji dečki: 1. Jakob Podbregar (OŠ Bra-slovče) 42,30, 2. Nino Mijošek (OŠ Petrovče) 43,33, 3. Martin Malinger (OŠ Frana Kranjca) 44,16; deskarji dečki kategorizirani: 1. Bono Kralj Kos (OŠ Polzela), 39,24, 2. Tim Paradižnik (OŠ Ob Dravinji) 42,49. T. T. foto: M. J. Ena od mlajših skupin pri učenju smučanja _SaAtirUsAe/.daiitte/A SPORT 2017 21 David državni prvak Članice v polfinale pokala Žalčan David Brinovec je na 24. mladinskem državnem prvenstvu v počasnem šahu, ki je od 25. februarja do 3. marca v organizaciji Šahovske zveze Slovenije potekalo na Ptuju, osvojil 1. mesto v kategoriji F16 in si priboril nastop na svetovnem prvenstvu. Na tekmovanju na Ptuju se je sicer pomerilo 206 najboljših slovenskih mladincev, ki so si sodelovanje na državnem prvenstvu zagotovili z uspešnim nastopom na regijskem tekmovanju. Žalsko občino so poleg Davida Brinovca zastopali še Lucy Brinovec (v kategoriji F10 let) iz ŠK Žalec ter Tilen Drama (F10) in Matic Nareks (F12) iz ŠD Savinjčan. Najhujši boji so potekali v skupini F16, kjer je bila kon- David Brinovec (F16), Lucy Brinovec (D10) ter oče Dušan Brinovec, ki je bil tudi v vlogi sodnika na tekmovanju. kurenca precej izenačena. David Brinovec je v zaključku naredil izvrsten rezultat proti najboljšim igralcem (5/6) in zasluženo osvojil 1. mesto ter se tako uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Urugvaju. Njegov uspeh so dopolnili Matic Nareks z drugim mestom, Lucy Brinovec s sedmim in Tilen Drama z enajstim mestom. T. T. Zimska tekaška liga končana Tekaško društvo Savinjčan je že drugo leto zapored organiziralo Savinjsko zimsko tekaško ligo 2016/2017, ki je potekala od novembra 2016 do marca letos. Ob koncu so najvztrajnejšim tekačicam in tekačem podelili odličja. V desetih etapah so morali tekači preteči 56,7 km v različnih vremenskih razmerah. Lige se je udeležilo 27 tekačic in tekačev, ki so v desetih etapah kljub svojim letom dokazali, da je tek zanje način življenja. V skupni razvrstitvi je v ženski kategoriji letos slavila Eva Ukmar iz Prebolda pred lanskoletno zmagovalko Natalijo Pristovnik Roškar in tretjeuvr-ščeno Ano Novak iz Zalca. V moški kategoriji je tudi letos slavil Milan Roškar iz Slovenskih Konjic, drugo mesto je osvojil Dalibor Petrinjak iz Šempetra, tretji pa je bil Aleš Kramaršek iz Vrbja. Z zadnjo etapo se je zaključil zimski ciklus tekov v organizaciji TD Savinjčan, ki bo Zmagovalca letošnje tekaške lige Milan Roškar in Eva Ukmar zdaj svoje aktivnosti usmerilo v organizacijo množičnih prire- Hopsi v ligi za prvaka Za 26. državno lovoriko v košarki se bodo od 22. marca do konca aprila merili Krka, Union Olimpija, Zlatorog, Hopsi Polzela, Rogaška in Helios Suns. Skupino za prvaka bodo vsi začeli z ničle, po desetih kolih pa bodo najboljše štiri ekipe napredovale v polfinale, ki se bo igral na dve zmagi. V prvem kolu so Hopsi gostovali pri ljubljanski Olimpiji in srečanje izgubili z rezultatom 78 : 60. Ob koncu rednega dela lige Nova KBM je KZ Slovenije pregledala najboljše dosežke igralcev v tem delu sezone. Naziv najkoristnejšega igralca (MVP) prvega dela sezone je osvojil košarkar Hopsov Jakob Čebašek (povprečna valorizacija 20,8 točke). T. T. Žalske kadetinje nepremagane v končnico: (z leve stojijo) trener Aleš Filipčič, Kaja Selec, Neža Herodež, Kaja Kolar, Alja Gojzdnikar, Neja Žejn, Larisa Grebovšek, Saša Golavšek, Lina Krulec in vodja ekipe Kristina Kokotec; (z leve spodaj) Lavra Bele, Ema Žagar, Nadja Jelšnik, Zala Kovačič, Patricija Pikl, Tina Pečnik Škrubej, Kaja Leskošek in Pina Držan; na sliki manjka Katarina Stepišnik. ditev, ki bodo potekale junija in septembra. T. Tavčar Jakob Čebašek Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec, ki jo je marca prevzel Aleš Filipčič, se je 23. marca uvrstila v polfinale pokala Slovenije, potem ko je v tekmi četrtfinala v gosteh z rezultatom 30 : 34 (14 : 14) premagala RK Naklo. V polfinale, ki bo 22. aprila, se je uvrstila skupaj z ekipami RK Krim Mercator, ŽRK Celje Celjske mesnine in ŽRK Mlinotest Ajdovščina. Marca so prvi del tekmovanj uspešno zaključile tudi mlajše selekcije RK Zelene Doline Žalec, kadetinje pod vodstvom Aleša Filipčiča s prvim mestom in starejše deklice A pod vodstvom Jerneja Rantaha s 3. mestom na lestvici vzhod, in se uvrstile v finale državnega prvenstva v skupini za uvrstitev od 1. do 6. mesta v državi. Zalska članska ekipa je tudi po 19. krogu tekmovanj v 1. ADRL na 5. mestu lestvice, do konca lige te sezone pa jo čakata še nocojšnja tekma proti ZRK Krim Mercator v gosteh in 8. aprila tekma v domači dvorani proti Z.U.R.D Koper. V 19. krogu minulo soboto so sicer doma zabeležile poraz proti RK Zagorje (20 : 30, polčas 10 : 13), v krogu pred tem pa zmago v gosteh proti ZRK Branik (24 : 32, polčas 13 : 13). Kadetinje RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Aleša Fi-lipčiča so prvi krog tekmovanj končale na prvem mestu lestvice vzhod, in to nepremagane oz. s popolnim izkupičkom (16 zmag na 16 tekmah). Dosegle so vseh 32 točk, med njimi tudi popoln izkupiček osmih točk na tekmah z drugo- in tretjeu-vrščenima ekipama na lestvici, torej z ZRK Aklimat Ptuj in ZRK Celje Celjske mesnine, ki so ju po dvakrat premagale. Te točke so namreč pomembne v končnici tekmovanj od 1. do 6. mesta, kamor se uvrstijo prve tri uvrščene ekipe na lestvicah vzhod in zahod (RK Olimpija, RK Krim Mercator in ZRK Naklo) in kjer se štejejo le točke z medsebojnih tekem prvega dela tekmovanj med prvimi tremi ekipami na lestvici. Zalske ka-detinje (lani državne podprva- kinje) so v prvem krogu tekmovanj dale skupaj 566 golov, dobile pa 320, kar v povprečju pomeni, da so zadele nasprotnikovo mrežo v povprečju več kot 35-krat in dobile le 20 golov na tekmo. To je v povprečju najmanj golov v celotnem prvem delu tekmovanj na vzhodu in zahodu, 15 golov razlike na tekmo pa je najboljša povprečna razlika v golih v vsem prvenstvu. Starejše deklice A RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Jerneja Rantaha so prvi del tekmovanj zaključile na 3. mestu lestvice vzhod. Na 19 tekmah so trinajstkrat slavile, šestkrat doživele poraz in dosegle skupaj 26 točk. Skupni izkupiček v golih je 455 : 380 v prid danih golov. Ob tem pa je potrebno poudariti, da so dekleta vse po vrsti letnik 2003, lanske državne prvakinje v kategoriji mlajših deklic A, ki letos igrajo v kategoriji SDA z nosilnim letnikom 2002. Torej so uspeh, uvrstitev med 6 najboljših ekip v državi v kategoriji SDA, dosegle v konkurenci z ekipami, v katerih igrajo v povprečju leto dni starejše rokometašice. V končnico državnega prvenstva v skupini za uvrstitev od 1. do 6. mesta v državnem prvenstvu bodo Zalčanke vzele 2 točki iz medsebojnih obračunov s pr-vouvrščeno ZRK Krka Novo mesto in drugouvrščenim DRŠ Alen Mihalj, pomerile pa se bodo s prvimi tremi ekipami na lestvici zahod, in sicer z RK Krim, RK Olimpija in Z.U.R.D. Koper. Minulo nedeljo so s prvim delom tekmovanj z zmago proti ZRK Aklimat Ptuj končale tudi mladinke partnerskega RK Nazarje pod vodstvom Aleša Filipčiča, ki se bodo v končnici državnega prvenstva pomerile v skupini za uvrstitev od 7. do 12. mesta. Starejše deklice A RK Nazarje pod vodstvom Danila Kovačiča (kjer igrajo tudi žalske igralke l. 2002) so prvi del tekmovanj zaključile na 8. mestu in se bodo v končnici borile za uvrstitev od 13. do 18. mesto v državnem prvenstvu. K. R. Žalske rokometne reprezentantke V minulem mesecu se je v dresu državnih reprezentanc merilo nekaj igralk mlajših selekcij RK Zelene Doline Žalec. V kadetski izbrani vrsti so v pripravah na julijsko evropsko prvenstvo (v Makedoniji) sodelovale kadetinje Pina Držan, Saša Golavšek, Larisa Grebovšek in Kaja Kolar. Članska igralka Anika Str-nad pa se z državno mladinsko reprezentanco pripravlja na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo julija v Celju. Sedem zmag braslovških judoistov Mladi člani Športnega društva Žovnek iz Občine Braslovče so se udeležili 4. turnirja v judu za pokal Vojnika. Na turnirju se je med sabo pomerilo 180 otrok v kategorijah U8 in U10. Mladi člani ŠD Zovnek so prikazali odlične borbe in zasedli sedem prvih, dve drugi in tri tretja mesta. T. T. Dvakratni podprvak na evropsko prvenstvo Na štiriindvajsetem posamičnem državnem prvenstvu v standardnem šahu in kasneje še v pospešenem šahu je Matic Nareks iz Arje vasi postal dvakratni državni podprvak. Z drugim mestom v državi se je uvrstil v mladinsko selekcijo Slovenije za leto 2017 in si priigral vozovnico za evropsko prvenstvo, ki bo v začetku septembra v Romuniji. Na prvenstvu v pospešenem šahu, ki je sledilo prvenstvu v standardnem šahu, so poleg Matica sodelovali še Nejc Košenina in David Rajlič iz Petrovč, Nejc Zavasnik iz Arje vasi in Leon Kovač Murko iz Drešinje vasi. L. K. marec 22 2017 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV _SaAjlnis&e/. datine/S marec UTRIPOV HOROSKOP Pisma bralcev ♦ OVEN Vladavina vašega sončnega znamenja ovna bo v mesecu aprilu vse do 19. Zaradi tega bo vaša vitalnost na visoki ravni, prav tako bo dobro tudi počutje. Vaš vladar Mars bo v prvih treh tednih potoval po biku, zato vam trdne volje, vztrajnosti in trme, da boste opravili z vsem potrebnim, ne bo primanjkovalo. Uspešni boste! Venera, kraljica ljubezni, se bo že drugi dan v mesecu zaradi svoje upočasnjene poti vrnila iz vašega znaka v znamenje ribi. Iz tega položaja bo delovala zelo čustveno in negotovo. Še dobro, da se ob sredini meseca začne gibati direktno in bo v vaše znamenje ponovno vstopila ob koncu meseca. Že pred tem se boste ponovno počutili kot gospodar/--ica svojega položaja. ♦ BIK Upočasnjeno gibanje vaše vladarice Venere v prvem delu meseca bo povzročilo nekaj zastojev, zamud ali ovir. Pravzaprav to niti ne bo slabo, saj boste lahko v luči novih okoliščin celo spremenili svoje delovanje ali odločitve. Od 15. dalje se bo situacija sprostila in tudi po zaslugi Marsa, ki bo potoval prav po vašem znaku, boste neustavljivi. Izkoristite ta ugoden trend, ki se bo nadaljeval od 19. dalje z vstopom sonca v vaš znak. Prva polovica meseca bo kot naročena, da razčistite z morebitnimi nesoglasji, nesporazumi ali drugačnimi težavami v čustvenih razmerjih. Precej občutljivi boste in ne pozabite, da bo tako tudi na nasprotni strani. Taktnost je nujna, da se bo vse lepo izpeljalo. In to vam bo zagotovo uspelo. ♦ DVOJČKA Za delo in zahtevnejša opravila izkoristite prvo tretjino meseca, ko bo vaš vladar Merkur direkten. Od 9. aprila dalje se ukvarjajte z rutinskimi deli in zadevami iz preteklosti, kajti na teh področjih boste najuspešnejši. To bo tudi odličen čas za popravne izpite vseh vrst. V aprilu bo počasneje potovalo kar več planetov (Venera, Jupiter, Saturn in Pluton), zato boste imeli pogosto občutek, da se vrtite v krogu in ne napredujete. S filozofskim pristopom boste najlažje našli notranji mir in svojo smer, ki ji boste lahko tudi v tem času zelo uspešno sledili. ♦ TEHTNICA Vaša vladarica Venera, ki bo do 15. aprila potovala retrogradno, bo pravzaprav ves april v znamenju ribi. Čustvenost, občutljivost in pasivnost bodo mnogokrat spremljevalke tega meseca. Za kakovostno opravljanje svojih del se boste morali potruditi, kar vam bo seveda lepo uspevalo. Ni bojazni, da ne bi bili vsemu kos. Nujnost in potreba po skladnosti v medosebnih odnosih se vam bosta velikokrat zdeli ogroženi, kar pa bo lahko tudi plod domišljije, morda vpliv vašega nihajočega razpoloženja. To bo zlasti očitno okoli polne lune, ki bo 11. prav v vašem znaku. ♦ ŠKORPIJON Vaš vladar Pluton bo v aprilu začel upo-časnjevati svoje gibanje in vstopil v retrogradno smer. Vsekakor to predstavlja nov ciklus, v katerem boste hote ali nehote ponovno skušali razčistiti z marsikatero dimenzijo svojega življenja. Ob tem bo potrebno usmeriti pozornost tudi na konkretno delo in včasih boste imeli občutek, da vsi preveč zahtevajo od vas. V ljubezenskem življenju boste v nedogled pripravljeni braniti svoja stališča. Razmislite o smislu svojega početja in ugotovili boste, da bo drugačen pristop prinesel veliko boljše rešitve. S svojim šarmom boste neustavljivi in tega se boste tudi zelo zavedali. ♦ STRELEC Vaš vladar Jupiter bo ves mesec retrograden v znaku tehtnice. Prav tako začne upočasnjeno potovati po vašem znaku mogočni učitelj Saturn. Zaradi slednjih in tudi zaradi položaja Merkurja in Venere se bo vse dogajanje v aprilu za vaš okus odvijalo veliko prepočasi. Ob tem lahko doživite dodatne zaplete, na katere ne boste računali. Oborožite se s potrpežljivostjo. Na čustvenem področju velja previdnost v delovanju v prvi polovici meseca, zlasti okoli polne lune 11. aprila. V nadaljevanju boste bistveno bolj zadovoljni, čeprav občasno zelo razdvojeni. ♦ RAK Po delovni plati bo mesec april spodbuden. Uspešno boste opravili tudi z opravili, ki so vas težila od začetka leta. Z uvajanjem novosti boste morali pohiteti do sredine meseca, saj bo čas zanje tedaj ugoden. Pomladansko vreme vas bo kljub temu (pre)večkrat vleklo stran od obveznosti. Težko se boste osredotočili na konkretna opravila. To velja še zlasti za čas okoli 11. aprila, ko bo nastopila polna luna v znaku tehtnice. Medosebni odnosi bodo lahko na preizkušnji, še zlasti zaradi retrogradne Venere. Uspešni boste pri odpravljanju napak, čas bo ugoden tudi za spravo, če ste morebiti s kom sprti. ♦ LEV Konec marca se je začelo astrološko leto, ki se odvija pod taktirko sonca, vašega naravnega vladarja. In večje število planetov v ognjenih znamenjih, ki trenutno kraljujejo na nebu, vam je pisano na kožo. Počutje, razpoloženje in vitalna energija bodo zadovoljujoči. Polni notranje moči boste kos vsemu, kar se bo postavilo pred vas. Ambicioznost bo v porastu in prav je, da ji daste krila. Po ljubezenski plati bo prva polovica meseca na nek poseben način še predstavljala obračun s preteklostjo. Morda morate še kaj razčistiti, o čem razmisliti, kaj spremeniti. Vsekakor boste v nadaljevanju meseca očarljivi, romantični in izredno privlačni. ♦ DEVICA Vaš vladar Merkur bo v aprilu menjal svojo smer gibanja. Z upočasnjevanjem bo začel že ob koncu prve tretjine meseca, zato morate do takrat pohiteti z vsem pomembnejšim delom. Premišljeni in dobro organizirani boste, predvsem pa vztrajni, po zaslugi Merkurja in Marsa v zemeljskem znaku sorodnega bika. Od 19. dalje boste dobili novega zaveznika s prestopom sonca, zato bo tudi počutje iz dneva v dan boljše. Venera, kraljica ljubezni, bo skoraj ves mesec potovala po vam nasprotnem znaku ribi, za nameček pa bo do sredine meseca še retrogradna. Vsekakor bo to za vas predstavljalo svojevrsten izziv, kako se boste soočali z različnimi situacijami v partnerskem odnosu. ♦ KOZOROG Vaš vladar, mogočni Saturn, ki bo potoval po znaku Strelca, bo začel 6. aprila z retrogradnim gibanjem. To bo nekoliko upočasnilo uresničevanje vaših načrtov, vendar bo ta zastoj pozitiven. Z več izkušenj, znanja in informacij si lahko ustvarite bistveno boljšo podlago za napredovanje. Zato je dobro, da vse, kar vam leži na duši, temeljito ponovno proučite. Na čustvenem področju vas bosta občasno presenečali ranljivost in občutljivost. Ne naredite napake in ne zaprite se v svoj notranji svet. Pokažite svoja čustva in presenečeni boste nad odzivom. ♦ VODNAR Vaš vladar Uran bo potoval po tretji dekadi ovna in v tem znaku bo v začetku aprila potovalo tudi sonce. Velika količina ognjene energije bo vplivala na nihanja v vašem razpoloženju. Za dobro delovanje se bo potrebno vsekakor zelo prilagajati vsem okoliščinam. To za vas ne bo težko, saj vas bosta vaša ambicioznost in težnja po potrditvi vodili naravnost proti ciljem. Zaradi večjega števila planetov v retrogradnem gibanju pa le ne bo šlo vse tako gladko. Pripravite se tudi na določene zamude. Svoje čustveno življenje boste hoteli doživljati stran od ljudi, zasebnost in intima vam bosta v tem času pomenili veliko. In čisto nič ne bo s tem narobe. ♦ RIBI Vaš vladar Neptun bo potoval po drugi dekadi sončnega znaka ribi in vnašal v vaše delovanje vse kakovosti tega znaka. Senzibilnost in višja stopnja intuicije vam bosta lahko pomagali pri vašem delovanju in odločanju. S pomočjo svojih občutkov ste lahko nepremagljivi, le zaupati si morate. Nekaj dvomov ali odprtih vprašanj vas lahko spremlja v prvi polovici aprila, vendar boste s tem zelo uspešno opravili. Venera vas bo prijetno razvajala v drugi polovici meseca, saj potuje prav po vašem znamenju. Vidno polepšani boste izžarevali poseben faktor x, zaradi katerega boste neustavljivi. PRAVICA DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA Pravica do zdravega življenjskega okolja je zapisana v naši Ustavi, vendar je ta pravica kršena mnogim, tudi krajanom, ki živimo v okolici podjetja OMCO Feniks (bivšega Ferra-lita). Problemi z onesnaževanjem okolja na tej lokaciji so se začeli pred mnogimi leti, ko so livarno postavili tik ob stanovanjskem naselju. Bivalne razmere so se začele bistveno poslabševati po odločitvi vodstva podjetja, da pristopi k povečanju proizvodnje in k dozidavi ter rekonstrukciji proizvodnega objekta, in to kljub mnogim argumentiranim opozorilom in pripombam, da se bo obremenjevanje okolja s strani podjetja v času gradnje in po izvedenih investicijah še povečalo. Z veliko pomočjo vodstva Občine Žalec je podjetju uspelo leta 2014 pridobiti gradbeno dovoljenje, za kar je bilo potrebno spremeniti tudi občinski podrobni prostorski načrt, pri tem pa niso upoštevali mnogih pripomb in opozoril. Krajani že dolgo ne zaupamo več v rezultate meritev, ki jih izvaja stalni »hišni« izvajalec podjetja OMCO Feniks, kar so potrdile tudi meritve neodvisnega strokovnega izvajalca. Prekomerno obremenitev okolja je priznalo tudi vodstvo podjetja, ki je zaradi pritožb krajanov pripravilo seznam omilitvenih ukrepov za zmanjšanje hrupa. Krajani ne opažamo učinkov teh ukrepov, na kar še naprej opozarjamo vodstvo podjetja OMCO Feniks, vodstvo Občine Žalec in celjsko enoto Inšpektorata za okolje RS, nad njihovim delom smo namreč izredno nezadovoljni. Kljub mnogim prijavam kršitev in kljub strokovnim meritvam, ki dokazujejo prekomerni hrup, in kljub izvajanju omilitvenih ukrepov, je za inšpektorico za okolje vse v skladu z zakonom in ne ukrepa, kot bi po zakonu lahko in morala. Vodstvo Občine Žalec želi sicer z javnimi izjavami prikazati, da podpira zahteve krajanov, vendar so sedanji problemi ravno posledica dosedanjega ravnanja vodstva, ki ni zagotovilo izvedbo trajnih verodostojnih meritev vplivov na okolje, saj niso v postopku sprejemanja OPPN-ja upoštevali argumentiranih pripomb in opozoril, niti se niso želeli prijaviti kot stranka v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za OMCO Feniks. Podjetje OMCO Feniks naj bi že izvedlo vsa investicijska dela, zato je vložilo vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja in Upravna enota Žalec je imenovala komisijo za izvedbo tehničnega pregleda, po katerem bo določeno poskusno obratovanje. Civilna iniciativa zahteva, da mora vodstvo podjetja OMCO Feniks zagotoviti vpogled v program prvih meritev in prisotnost predstavnikov Civilne iniciative »Za zdravo bivalno okolje« in Občine Žalec pri izvajanju vseh meritev v času poskusnega obratovanja. V Civilni iniciativi se zavedamo pomena vsakega delovnega mesta, vendar mora podjetje proizvodne procese organizirati tako, da ne bo naše bivalno okolje prekomerno obremenjeno s hrupom in z izpusti. Civilna iniciativa »Za zdravo bivalno okolje« Anton Marinc, Žalec Obvestilo uredništva Besedila za rubriko pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Prispevkov, ki ne bodo podpisani s polnimi imeni avtorjev, ne bomo objavili. Prav tako ne bomo objavili besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo. Uredništvo prav tako ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR. POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec _SaAtiriisAe/.daiitte/S MLADI 2017 23 Zbirajo hrano za živali Zabojnik služi svojemu namenu Posebna gostja je bila muca (v rokah predsednice društva), ki so jo otroci z veseljem božali. V preboldskem vrtcu zbirajo hrano za živali, zlasti za muce, ki nimajo svojega doma, so prostoživeče ali živijo v zavetiščih. V sodelovanju z društvom Mačja vila, ki od leta 2015 deluje v žalski občini in je bilo ustanovljeno kot društvo za pomoč mačkam, so se dogovorili, da bodo do konca šolskega leta zbirali hrano za mačke in pse. Zbrano hrano so v četrtek, 9. marca, predali predsednici društva Mačja vila Suzani Gradišek in njeni sodelavki - prostovoljki Katjuši Rajevec. Vsi otroci vrtca, razen najmlajših, so z zanimanjem prisluhnili vzgojiteljici in predstavnicama društva, ki sta bili zelo presenečeni nad količino zbrane hrane. Pripovedovali sta jim o zapuščenih mucah, mucah v zavetiščih, o skrbi zanje, njihovi prehrani in poudarili, da mucam ne smemo dajati kravjega mleka, saj lahko zbolijo, dobijo gliste, drisko in posledično tudi poginejo. Posebna zvezda tega dogodka je bila še pred meseci zapuščena, zdaj pa srečna muca, ki sta jo gostji pripeljali s sabo in so jo otroci lahko tudi božali. Ob koncu druženja z gostjama in muco je vzgojiteljica Metka Štorman povedala, da so se otroci z veseljem odpovedali kakšni čokoladi, bombonom in namesto tega kupili kakšno pločevinko mačje hrane in tako zbrali veliko količino hrane za muce in pse. Za uspešno izpeljano akcijo, s katero bodo nadaljevali tudi v prihodnje, se je zahvalila vsem staršem, svojim sodelavcem v vrtcu in podjetju Eukanuba, ki je prispevalo kar nekaj hrane. D. N. Paleta umetnosti v Škratovem vrtcu Hi mtJSSrj* v * * J1 - *m lil L*LH §1 % Praznik družin in pomladi na Polzeli V četrtek, 23. marca, so zaposleni in otroci Vrtca Polzela v športni dvorani na Polzeli pripravili tradicionalno prireditev Praznik družin in pomladi. V živobarvnem programu so se predstavili prav vsi otroci vrtca, ki so skozi leto ustvarjali na temo različnih zvrsti umetnosti in so kot zaključek pripravili svoje predstavitve. Pri pripravi zaključne prireditve so sodelovali tudi starši in nekateri domači umetniki. Na oder pred polnimi tribunami je samozavestno in igrivo stopilo kar 260 vrtčevskih otrok. Z živobarvno kostumografijo in izvirnimi koreografijami so predstavili veliko zvrsti umetnosti - od glasbenega, plesnega, rokodelskega, igralskega do slikarskega ustvarjanja. Preizkusili in predstavili so se tudi v ustvarjanju animiranega filma ter zabavne turistične promocije Polzele in njenih znamenitosti. S predstavitvami so otroci s svojimi mentoricami, tako kot so predstavili v zaključni točki, ustvarili mavrični svet Z učenci I. osnovne šole Žalec smo se v mesecu decembru razveselili nove pridobitve na našem šolskem dvorišču, ki še dodatno nadgrajuje naše ekošolske dejavnosti. Podjetje Zagožen, nam je ob 40-letnici delovanja podarilo in vgradilo moderno zasnovan globinski zabojnik za zbiranje starega papirja. Vgrajen je pri šolskem ekološkem otoku in 12. decembra smo ga slavnostno predali v uporabo. Zdaj pa navdušeno sporočamo, da smo v dobrem mesecu zabojnik že napolnili. Seveda smo ga hitro izpraznili, lačna usta in prazen trebuh pa spet čakata na nove pošiljke papirja. Prepričani smo, da ste k polnjenju zabojnika doprinesli tudi občani, za kar se vam zahvaljujemo in vas hkrati vabimo, da ob pomladanskem čiščenju s starim papirjem spet uspešno napolnimo zabojnik. Da bo še naprej tako dobro služil svojemu namenu. Šolski novinarji I. osnovne šole Žalec Gregorjevo na POŠ Gotovlje 12. marca praznujemo gregorjevo, nekoč god sv. Gregorja, predvsem pa dan, ko se po starem verovanju "ženijo ptički". Z gregorjevim je povezanih več tradicionalnih verovanj - eno od teh tako pravi, da sv. Gregor prinaša luč in na ta dan "luč v vodo vrže" - po ljudskem izročilu se do gregorjevega dan toliko podaljša, da so lahko delavci, ki so do tedaj delali ob svetlobi petrolejk, luč "vrgli v vodo". Učenci in učiteljice POŠ Go-tovlje smo se odločili, da bomo tudi mi spuščali gregorčke. V šoli smo jih izdelali iz samih naravnih materialov, saj smo umetnosti in talentov še bolj mavrične šole, znotraj katere deluje polzelski vrtec. Svojim staršem so pod veliko mavrico sporočili, da jih imajo radi in jim tako polepšali vse praznične marčevske dni, zbrane pa je nagovorila ravnateljica vrtca, mag. Bernardka Sopčič. Ob koncu je domači slikar Marko Ramšak, ki je dogajanje spremljal s slikanjem v živo in sliko vrtca pod mavrico podaril vrtcu, zaokrožil prijetno pomladno praznovanje. T. Tavčar POMLAD Pomlad je prišla; ptice žvrgole, živali pa se iz zimskega spanja prebude. Na zemljo toplo sonce sije, mrzel sneg se v zemljo skrije. Rožice začnejo cveteti, trava lepo zeleneti. Gozd zaživi, vse zadiši, praznujejo mame, še žabe regljajo zame. Deklice rožice nabirajo in si jih v lase vpletajo. Dečki pa nagajivo se smejijo in s kolesi v klanec drvijo. Najlepša je srčna pomlad, ki pride, ko imaš nekoga rad, ki ga ljubiš bolj kot drevesa in trave in čutiš, da brez njega ni prave zabave. Anže Sadnik, 7. b-razred, I. OŠ Žalec eko šola. V soboto, 11. 3. 2017, smo gregorjevo praznovali skupaj s starši. Najprej smo zanje v gasilskem domu pripravili kratek nastop. Nato smo se odpravili nazaj v šolo, kjer so nas čakali gregorčki. Vsak s svojim smo se odpravili do Ložnice. Pri Pižornovih nas je presenetila manjša pogostitev, ki so jo pripravili naši starši. Ko smo se šolarji naigrali, starši naklepetali in vsi malo okrepčali, smo bili pripravljeni na spust naših gregorčkov. Učiteljice so prižgale svečke, mi pa smo v spremstvu staršev spustili po vodi vsak svojega gregorčka. Pomagali so nam tudi naši starši, ki so gregorčke po potrebi odrinili od obrežja. Naši gregorčki so veselo splavali po reki. Videti je bilo kot v pravljici, še posebej, ker je na jasnem večernem nebu žarela polna luna. Ta sobotni večer so mnogi med nami prvič doživeli gregorjevo. Lepo je obiskovati po- družnično šolo, ki nas, učence, preseneča s tako lepimi, zanimivimi, vedno novimi in gotovo nepozabnimi doživetji. Živa Štorman, 4. r, POŠ Gotovlje Plesalke na svetovno Plesalke društva Harlekin so se v soboto, 4. marca, udeležile izbirnega tekmovanja Dance Star Croatia 2017, kvalifikacij za svetovno plesno prvenstvo DanceStar 2017, ki je vsako leto konec maja v Poreču. Plesalke Harlekina, med njimi Žal-čanki Neža Čuvan in Naj a Podbrežnik, so v številčni konkurenci med predvsem hrvaškimi plesalci v svojih kategorijah pobrale najboljša mesta v posameznih plesnih kategorijah. Harlekinova skupina Akt Junior je med drugim zasedla 1. mesto, Naja Podbrežnik pa v kategoriji solo 3. mesto. S tem so se uvrstile v finale svetovnega prvenstva, in sicer v finale A, ki velja za najboljšo finalno skupino. Mentorica in koreografinja je Andreja Šraj. L. K. marec 24 2017 SAVINJSKE ZGODBE _SaAjlnis&e/. datine/S marec Angelčki za vse priložnosti Barvni intermezzo v Grižah Nekaj Kristininih izdelkov Ročna dela (kvačkanje, pletenje, klekljanje, šivanje prtičkov ...) so bila v preteklosti sestavni del življenja v skoraj vsakem gospodinjstvu. Zaradi tempa življenja, novih navad in modernizacije je tega vse manj. Med tistimi, ki ohranjajo tovrstne rokodelske spretnosti, je 95-letna Žalčanka Kristina Bobek. Kristina svojih let nikakor ne kaže, saj je zelo vitalna, zdrava in vesela starostnica, ki z veseljem kuha in opravlja vsa gospodinjska dela, ko ima čas, pa vzame v roke igle za pletenje ali kvačkanje in ustvarja. V zadnjih letih je ustvarila kar nekaj kvačkanih belih angelčkov in jih ob raznih priložnostih podarila svojima sinovoma in njunima družinama, sosedom, prijateljem in znancem. Tudi zdaj, ko je pred vrati velika noč, bodo angelčki prav lepo darilo, v lanskem decembru je z njimi celo okrasila božično--novoletno jelko. Kot nam je povedala Kristina, se je z izdelovanjem angel- Kristina med izdelovanjem angelčkov čkov začela ukvarjati povsem naključno. Pri prijateljici v Laškem je videla angelčka v steklenički, kar se ji je zdelo zanimivo, nato pa jih je tudi sama začela izdelovati. Njeno delo je v veselje sinovoma Zlatku in Andreju in tudi štirim vnukom in štirim pravnukom. Vsi jo z veseljem obiskujejo in ji lepšajo jesen življenja. Kako jo imajo radi, pa so ji pokazali tudi ob njenem marčevskem visokem jubileju, ko je zaokrožila 95 let. Vse življenje je bila povezana z naravo in zemljo, saj je veliko delala in pomagala na kmetih, kar jo je ohranjalo zdravo. Ljubezen do zemlje ji je prirojena, doma je bila namreč na Kozjanskem, v bližini Jurkloštra, kjer so imeli kmetijo z nekaj glav živine. Bili so številčna družina in Kristina se je rodila kot osmi otrok od enajstih, danes je edina še živa in polna življenja. D. Naraglav Kuha vedno več moških Udeleženci kulinaričnega izobraževanja z mentorjem Rudijem Bosilom Slovenska kuhinja in slovenske narodne jedi so znane zunaj naših meja, vendar je včasih potrebno pogledati v lonce drugih kuhinj. Turistično društvo Občine Polzela je za letošnje kulina- rično izobraževanje izbralo steake, hamburgerje in pomladanske solate. Udeleženci izobraževanj so te jedi pripravljali pod mentorstvom Rudija Bosila, ki ima bogate izkušnje s področja gastrono- Ervin Hartman Prejšnji petek so v razstav-no-prireditvenem prostoru kulturnega doma v Grižah odprli razstavo ljubiteljskega slikarja Ervina Hartmana iz Maribora, ki ima po materi korenine v Grižah. Tu je ob počitnicah preživljal mladostniška leta, zdaj pa ima v Grižah svoj vinograd in hiško, ki jo je podedoval po svoji teti. V Grižah uživa jesen svojega bogatega in pestrega življenja, ki ga zaznamujeta predvsem glasba in likovno ustvarjanje. Razstavo je odprl njegov dober znanec in glasbeni prijatelj mag. Marko Repnik, direktor Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Povezuje ju glasba, ki jo igrajo pihalni orkestri, in dirigentska palica. Marko Repnik vodi Pihalni orkester Prebold in Veteransko pihalno godbo Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec, Ervin Hartman pa že 50 let Pihalni orkester KUD Pošta Maribor. Ob odprtju razstave se je zbralo veliko njegovih znancev, prijateljev, domačinov in ljubiteljev slikarstva, ki so prisluhnili moderatorju dogodka Davidu Sopotniku, ki je predstavil avtorja in na zanimiv način pokomentiral naslov razstave Barvni intermezzo. Barve so seveda sestavni del slikarstva in Ervin Hartman z njimi ustvarja najrazličnejše likovne zgodbe. Kot je povedal, ga likovno ustvarjanje spremlja že od mladosti, vendar je to dejavnost zaradi obveznosti potisnil na stran- mije. Da postaja kuhanje zelo priljubljeno med moškimi, dokazuje tudi udeležba na izobraževanju, saj je bila polovica predstavnikov močnejšega spola, kar je zelo razveseljivo. T. Tavčar M 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip ski tir. Večinoma je slikal za svoje domače, sinove, prijatelje. Pozneje so ga nagovorili za prvo, nato za drugo razstavo in tudi za to v Grižah. Ustvarja v oljnih barvah na platno, preizkušal pa se je tudi v drugih tehnikah. Odprtje razstave je z glasbo popestrila njegova vnukinja Sara Hartman, dijakinja Škofijske gimnazije Maribor in Kon- servatorija za glasbo in balet Maribor, ki je zaigrala na rog ter navdušila občinstvo in bila seveda dedijevo veselje in ponos. Vodja razstavnega prostora in likovne sekcije v Grižah Lidija Tamše se je ob koncu s cvetjem zahvalila avtorju, njegovi vnukinji in moderatorju ter vse udeležence povabila na prijetno druženje in ogled slik. D. Naraglav Ervin Hartman se je rodil med drugo svetovno vojno leta 1943. Končal je Srednjo glasbeno in baletno šolo Maribor, diplomiral pa na Visoki ekonomsko-komercialni šoli Maribor. Glasbeno ga je vzgajal njegov oče. Pri štirih letih je igral na harmoniko, kmalu tudi trobento, rog in tolkala. Vključil se je v Pihalni orkester KUD Pošta Maribor, kjer je leta 1967 postal najmlajši dirigent v takratni Jugoslaviji ter orkester popeljal k pomembnim domačim in mednarodnim uspehom. Dirigentsko se je izpopolnjeval pri znanih dirigentih tako doma kot v tujini (v Bostonu, Manchestru, Trossingenu ...). Leta 2002 je ustanovil Godbo veteranov Štajerske. Bil je med ustanovitelji Združenja pihalnih orkestrov Slovenije in več mandatov tudi predsednik. Dva mandata je bil tudi podpredsednik Mednarodne glasbene zveze - CISM. Ustanovil je Založbo Hartman in sodeloval na strokovnih posvetih, simpozijih in v žirijah na domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Bil je član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije. Je častni član Zveze kulturnih društev Maribor, prejemnik mestnega pečata Maribor in nosilec častnega prstana Zveze slovenskih godb. Razen na umetniškem in organizacijskem področju je aktiven tudi kot skladatelj, aranžer, raziskovalec, glasbeni založnik in ljubiteljski slikar. Po glasbeni poti sta stopila tudi njegova sinova, ki sta člana pihalnega orkestra, sicer pa v orkestru igra kot najmlajša članica tudi njegova vnukinja. Prodajalna Manufaktura Žalec Savinjska cesta 2 a, tel.: 571 56 35 • NOVA POMLADNA KOLEKCIJA MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČIL SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV • MODNE MOŠKE SRAJCE JAGGER MODA • POPUSTI ZA UPOKOJENCE OD 1. DO 10. V MESECU Obiščite nas in se prepričajte o pestri in ugodni ponudbi! KUPON NA IZB zaS@PO ZBRANI IZDEI PUST IZDELEK ¡TA i Kupon ne velja za že znižane izdelke. Kupon velja do 30. 4. 2017. _SaAurUs&e/.daiitte/A SAVINJSKE ZGODBE 2017 25 marec Državni prvak in trikrat zlat Timi Zajc Planica in smučarski skoki so že dolgo naš slovenski ponos, dosežki skakalk in skakalcev pa privabljajo na prizorišča pod skakalnice na tisoče obiskovalcev. Mladim vzbujajo sanje in želje, da bi tudi sami postali uspešni smučarski skakalci. Takšne želje je imel že pri rosnih letih tudi Timi Zajc iz Hramš v KS Galicija, ki si je, kot smo zapisali že v prejšnji številki našega časopisa, letos februarja kot posameznik in skupaj z ekipama na olimpijskem festivalu evropske mladine v turškem Erzurumu priboril kar tri zlate medalje. Timijeve sanje in želje se postopoma uresničujejo, o njegovih dosedanjih uspehih pa pričajo pokali in medalje v veliki vitrini v njihovi družinski hiši v Hramšah. Krona njegovega dosedanjega dela in uspehov so tri zlate medalje z letošnjega festivala evropske mladine. Zmago z najdaljšima skokoma v obeh serijah si je priboril najprej na posamični tekmi, nato pa je skupaj z Bernardom Dobretom, Tomijem Jovanom in Lovrom Voduškom osvojil še ekipno zlato medaljo. Enak podvig je uspel tudi mešani ekipi, v kateri so poleg Timija skakali še Tomi Jovan, Katja Komar in Nika Kri-žnar. Premoč slovenskih ekip so morali na obeh tekmah priznati Francozi in tretjeuvrščeni Rusi. Po Turčiji še državni prvak Dosežki naših mladih skakalcev v Turčiji in še posebno tri zlate medalje Timija Zajca so marsikaterega Savinjčana spomnili in razveselili, da ima- Župan je Timiju podelil spominsko darilo. mo po bratih Debelak in Juretu Jermanu spet nekoga med smučarskimi skakalci iz naše doline, ki se razvija v uspešnega skakalca, ki bo mogoče kmalu krojil slovenski in svetovni vrh v članski kategoriji. 8. marca je v Planici osvojil naslov državnega prvaka, že nekaj dni prej (4. marca) je zmagal v alpskem pokalu v Nemčiji, veselil pa se je tudi tretjega mesta (11. marca) v Franciji. Državna prvakinja med mladinkami do 20 let je postala njegova smučarska kolegica Nika Križnar. Skakal že pri štirih letih Vse skupaj se je začelo že zelo zgodaj, za kar gre zasluga očetu Boštjanu, ki je kot osnovnošolec tudi sam rad skakal in tekmoval v velenjskem klubu, še večjo spodbudo pa mu je dal starejši brat, ki je bil prav tako član SSK Velenje. Svoje prve skoke je Timi naredil že pri dobrih štirih letih, le streljaj od domače hiše, kjer so ob ugodnih razmerah vsako leto naredili skakalnico. Timi je na njej nazadnje skakal pred sedmimi leti, ko je njihovo Skakalno športno društvo Zajc odprlo prenovljeno 20-metrsko skakalnico, Timi pa je tisto leto osvojil kar dva naslova državnega prvaka, v zimski in letni sezoni. To leto je v Zakopanih na Poljskem postavil tudi svoj osebni rekord, in sicer 140 m. Trenira v Kranju, tekmuje za SSK Ljubno Timija je do vstopa v mladinsko reprezentanco treniral oče, zdaj pa je njegov trener Goran Bertoncelj. Obiskuje srednjo trgovsko šolo v Kranju, kjer večinoma trenira, sicer pa je član SSK Ljubno ob Savinji. Da lahko posežeš po medaljah, je potrebno veliko trenirati, moraš biti discipliniran do sebe in drugih, marljiv, vztrajen . , nekaj pa je tudi v genih in talentu. Za Timija to nedvomno velja, saj je, kot nam je povedala babica, tak že od malega, ničesar mu ni bilo težko narediti. Tudi ne hoditi v glasbeno šolo, kjer se je naučil igrati harmoniko, tako zdaj z veseljem kaj zaigra. Seveda, ko je za to priložnost in če Velika vitrina s pokali in z medaljami, ki pričajo o Timijevih izvrstnih dosežkih. Timija je zaradi izvrstnih dosežkov, ki jih je dosegel v tem letu, v ponedeljek, 6. marca, sprejel žalski župan Janko Kos. Svečanega sprejema se je udeležil skupaj s svojim očetom Boštjanom, z babico Ano in dedijem Feliksom. ima čas, kajti najmanj dve uri in pol, včasih še več, porabi za vsakodnevni trening. »Letošnja tekmovalna sezona je zame res zelo uspešna in želim si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. V Eruzumu sem nekako pričakoval zmago ali vsaj eno od medalj, saj sem bil po rezultatih letošnje sezone med glavnimi favoriti. Vesel sem, da se je izšlo po mojih željah. Vse skupaj je bilo še toliko lepše in veselo, čeprav nepričakovano, ko smo zmagali tudi ekipno v moški konkurenci in v tekmi mešanih ekip,« je svoje občutke o velikem uspehu strnil Timi. Glede načrtov pa je dejal: Timi z očetom »Želim si čim več tekmovati, najprej nastopati na celinskem pokalu, pridobivati FIS-točke in si tako omogočiti tekmovati tudi v svetovnem pokalu. Ko bom tam, bodo seveda cilji še višji, tudi kakšna medalja,« je bil odločen Timi. Timi Zajc je nedvomno fant, ki ve, kaj hoče, in zagotovo bomo o njem še veliko slišali in pisali. D. Naraglav Na olimpijskem festivalu evropske mladine, na katerem nastopajo športniki, stari med 15 in 18 let, se vsaki dve leti srečujejo mladi iz 49 evropskih držav. Gre za poletni festival, ki se ga udeleži okrog 2500 udeležencev, in zimski festival, na katerem sodeluje približno 1300 udeležencev. Slovenijo je letos zastopalo 66 udeležencev, od tega 41 športnic in športnikov, ki so tekmovali v alpskem smučanju, biatlonu, curlingu, umetnostnem drsanju, deskanju na snegu, smučarskih tekih, hitrostnem drsanju in smučarskih skokih. Naši športniki so skupno osvojili deset medalj, kar je za osem več kot pred dvema letoma, ko so v Voralbergu osvojili eno zlato in eno srebrno medaljo. Zakonska sreča in ljubezen s petimi otroki V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bilo v soboto, 4. marca, zelo slovesno. V žalskem kulturnem hramu sta namreč svojo zaobljubo po petdesetih letih skupnega življenja obnovila zlatopo-ročenca Anica in Miroslav Slatinšek iz Velike Pirešice. Obred zlate poroke sta opravila pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez Milan Vogrinc in matičarka Maja Supic. Zaključno slavje ob zlati poroki se je nadaljevalo na turistični kmetiji v Galiciji, kjer je zakonca obiskal in obdaril tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Žena Anica, rojena Pišec, se je rodila 6. junija 1950 v Mariboru. Skupaj z mamo in teto je živela v Mariboru. Ko je bila stara tri leta, so se skupaj z očetom preselili v Veliko Pirešico. Oče jih je kmalu nato zapustil, mama je ostala sama, njo pa je vzela v rejništvo bližnja družina Uranko, kjer je Anica živela vse do svoje poroke z Miroslavom. Osnovno šolo je obiskovala v Veliki Pirešici in nato v Žalcu, nadaljevala je šolanje za kroja-čico, vendar šolanja ni zaključila. Leta 1975 se je zaposlila v Gorenju Velenje, kjer je delala pet let, nato se je zaposlila v Domu Nine Pokorn Grmovje kot kuhinjska pomočnica in ta poklic opravljala vse do upokojitve leta 2007. Mož Miroslav Slatinšek se je rodil 30. januarja 1947 v Studencih. Komaj trileten je ostal brez mame, ker je umrla. Do leta 1961 je živel na Ponikvi pri Žalcu, nato se je preselil v Veliko Pirešico, saj se je njegov oče drugič poročil. Osnovno šolo je obiskoval na Ponikvi pri Žalcu, nato pa se je v Celju izučil za strojnega ključavničarja in se leta 1966 zaposlil v Rudniku lignita Velenje. Po osmih mesecih dela je odšel na služenje vojaškega roka v Samobor. Leta 1968 se je zaposlil v Cestnem podjetju Celje kot asfalter. Ob delu je končal šolo za delovodjo in ta poklic opravljal v CMC Celje kamnolom do leta 2007, ko je odšel v pokoj. Zakonca sta že od leta 1961 živela v isti vasi, skupaj odraščala, se zaljubila in svojo ljubezen kronala s poroko. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, najstarejša Milena (poročena Vinder) je na svet prišla kmalu po poroki, čez dobri dve leti se je družina povečala za hčerko Damjano (poročeno Pečnik). Kar deset let so živeli kot štiričlanska družina, nato pa je leta 1979 na svet prijokal sin Miroslav, dve leti pozneje še hčerka Anja in leta 1986 sin Borut, ki je kar 19 let mlajši od prvorojene sestre Milene. Njuno življenje zdaj bogatijo tudi vnukinji in pet vnukov ter pravnukinja. Živita v hiši skupaj z najmlajšim sinom, v bližini pa so si svoje hiše postavili tudi trije otroci, ki jih z veseljem obiskujeta. Sta aktivna člana Društva upokojencev Galicija, Miroslav prepeva tudi v moškem pevskem zboru, ki ga vodi Jan Grobelnik. Zakonca Slatinšek s svojimi petimi otroki Udeležujeta se športnih tekmovanj, ki jih organizira njihovo društvo upokojencev, in tudi osvajata medalje. Redno hodita na treninge v njihovo Trnuljčico, doma pa skrbno obdelujeta njivo in skrbita za red pri hiši. Rada popazita na vnuke, v prostem času pa gresta na kakšen pohod ali izlet in si tako bogatita jesen življenja. Sta vesele narave, zelo družabna in z veseljem priskočita na pomoč. Miroslav je zelo zagret športnik in rad spremlja športne dogodke na televiziji. Vsi njuni jima želijo, da bi bilo še dolgo tako in da bi skupaj praznovali še kakšen visok jubilej. D. Naraglav 26 2017 NASA DEDIŠČINA _SaAjlnis&e/. datine/S Ob 100-letnici rojstva Izidorja Završnika Letna skupščina ZB za vrednote NOB marec Dobitniki letošnjih priznanj s predsednikom Marijanom Turičnikom Na Gomilskem so v nedeljo, 12. marca, pripravili slovesnost ob 100-letnici rojstva Izidorja Završnika, duhovnika, ki so ga med drugo svetovno vojno ustrelili nacisti. Spominsko slovesnost so začeli z molitvijo križevega pota, sledilo je slovesno somaševanje za beatifikacijo slovenskih mučencev, ki ga je vodil celjski škof dr. msgr. Stanislav Lipo-všek. Kot 25-letnik je bil Izidor Za-vršnik po strahotnem mučenju v celjskem Starem piskru zaprt v mariborskem zaporu. Tam je nato prišlo do streljanja talcev in ustrelili naj bi vsakega desetega. Ko je prišel za streljanje na vrsto dvajsetletni Franc Žvan, se je duhovnik Završnik javil, da naj ga ustrelijo namesto tega fanta. Završnika, ki je bil doma z Gomilskega, zato imenujejo slovenski Maksimilijan Kolbe. To je najbolj znani svetnik druge svetovne vojne, ki je v Au-schwitzu zamenjal nekega očeta in tako sam umrl skupaj z devetimi izbranimi za smrt v tako imenovanem bunkerju lakote. Kot prvi je pred desetletjem Med slovesno mašo o slovenskem Kolbetu napisal knjigo msgr. Jože Kužnik, danes kancler celjske škofije. Že leta 2003 je članek o Izidorju Završniku kot duhovniku, ki se je uprl, objavil tudi Utrip Savinjske doline, te dni pa je pri Založbi Ognjišče izšla knjiga priljubljenega patra Karla Gr-žana ZMAGovitA LJUBEZEN. Zaradi svojega izjemno plemenitega dejanja je danes Izidor Završnik kandidat za svetnika celjske škofije. Postopek beatifi-kacije pripravlja za kandidate iz več škofij dr. Metod Benedik iz Celja. Za tako imenovane mu-čence, kot je bil Izidor Završnik, Izidor Završnik je postopek po navadi nekoliko krajši. K. R., T. T. V petek, 17. marca, je v prostorih Društva upokojencev Griže potekala redna letna skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Žalec, ki vključuje 14 krajevnih organizacij iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline in odbor štajerskih kurirjev. Skupščine se je poleg delegatov udeležilo tudi več gostov, med njimi podžupani in član predsedstva ZB za vrednote NOB Slovenije Andrej Ma-rinc. Uvod v skupščino je obogatil nastop učencev OŠ Griže, ki so nastopili pod mentorskim vodstvom učiteljice Sonje Turnšek. V nadaljevanju je zbrane pozdravil predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, ki je vodenje skupščine predal dolgoletnemu delovnemu predsedniku Janezu Megliču. V poročilu o delu združenja za leto 2016 je Marijan Turičnik povedal, da je delo potekalo v znamenju 75-letnice spomina na začetek vojne in upora proti okupatorju. Delo in program so udejanjali v ohranjanju vrednot NOB skozi spomeniško varstvo, socialno varnost, vključevanje novih članov v združenje in skozi aktivnosti, ki so obeleževale spomin na nekdanje dogodke iz NOB. Vse naloge so realizirali bodisi samostojno ali v sodelovanju z občinskimi vodstvi in krajevno samoupravo, službami upravne enote, obema veteranskima organizacijama ZVVS in Sever ter raznimi društvi in organizacijami. Ena od pomembnejših nalog krajevnih organizacij ostaja sprejemanje novih članov v ZB, zlasti mlajših in vseh, ki imajo pozitivni odnos do NOB ter želijo ohranjati vrednote NOB in organizacijo, ki je odprta za ljudi vseh generacij in različnih nazorskih usmeritev. V programu dejavnosti za letos je kar 32 prireditev, srečanj in spominskih proslav. V imenu Upravne enote Žalec sta udeležence nagovorili načelnica Simona Stanter in Jožica Babič, ki je podala poročilo o izvajanju zakona o vojnih veteranih. V nadaljevanju pa so zbranim spregovorili tudi podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, podžupan Občine Tabor Ludvik Miklavc, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, predsednik Območnega odbora ZVVS Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer, predsednik žalskega odbora policijskega veteranskega združenja Sever Rado Gašparič, predsednik območ- nega odbora Društva izgnancev Žalec Franc Hriberšek in predstavnik štajerskih kurirjev 91-letni Jože Tkauc. Član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenija Andrej Marinc pa je spregovoril o pomenu ohranjanja zgodovinskih vrednot in spomina na NOB. Ob tem je dejal, da rad prihaja v Savinjsko dolino, saj izhaja njegov oče iz Prebolda (Lončar), mama pa iz Matk (Golavšek). Ob koncu skupščine so tudi letos podelili priznanja ZB za vrednote NOB Žalec, ki so jih prejeli Anton Blagotinšek (ZB Andraž), Jože Cestnik (ZB Griže), Ivanka Čater (ZB Šempeter), Anton Gržina (ZB Tabor), Rozalija Hrovatič (ZB Griže), Nada Jelen (ZB Ponikva), Štefan Krčmar (ZB Galicija) in Barbara Trotovšek (ZB Petrovče). D. Naraglav Izidor Završnik se je rodil 4. aprila 1917 v takratnem Svetem Juriju ob Taboru, otroštvo in mladost pa je preživel na Gomilskem. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in takrat že pisal pesmi. Dramatiziral je Cankarjevega Šimna Sirotnika, za časopise ilustriral Jurčičevega Jurija Kozaka in Fin-žgarjev roman Pod svobodnim soncem. Študiral je teologijo. Zaradi nevarnosti vojne so bili takratni diakoni iz mariborskega bogoslovja predčasno posvečeni v duhovnike. Ker je bil ravno takrat operiran na slepiču, je bil Izidor posvečen že v času vojne, 11. maja 1941. Služboval je na Gomilskem in okoliških župnijah, saj so Nemci tedaj izselili že večino duhovnikov. Ponarejal je dovolilnice za vstop v Ljubljansko pokrajino in tako pomagal ljudem, da so se umaknili z nemško zasedenega območja, je med drugim o Izidorju zapisal njegov vrstnik Franc Puncer. 6. januarja 1942 ga je gestapo po izdaji aretiral na Gomilskem. V celjskem Starem piskru so ga mučili, da bi izdal druge slovenske domoljube, potem pa nenadoma izpustili pod pogojem, da bo ovajal zavedne Slovence. Ker tega ni storil, so ga v zgodnji jeseni 1942 spet zaprli v celjske zapore in mučili, že v letu 1943 pa so ga premestili v mariborske zapore. Domači so ga obiskali še 9. marca, ko jim je izrazil upanje, da bo poslan v koncentracijsko taborišče. Naslednji dan, na pe-pelnično sredo, so nemški vojaki ustrelili 25 talcev. Pred tem so zapornike postavili v vrsto in za ustrelitev izbrali vsakega desetega. Ko je prišla vrsta na fanta, ki je stal poleg Izidorja, je Izidor stopil na njegovo mesto z besedami, da ima mladi fant še vso bodočnost pred sabo. Tako je bil Izidor Završnik zaradi svoje ljubezni do bližnjega ustreljen skupaj z ostalimi 24 talci. DAVIDOV HRAM Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si Ohranjanje spomina na osamosvojitev Zbor so s petjem domoljubnih pesmi začeli pevke in pevci I. OŠ Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič. Lansko leto je bilo za Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline zelo pestro. Poleg običajnih aktivnosti so največ pozornosti namenili 25-letnici osamosvojitvene vojne in samostojnosti. Začelo se je z raznimi pohodi, smučarskimi tekmovanji veteranov (Golte, Cerkno), nadaljevalo pa s spominskimi prireditvami in druženji, vključno z osrednjimi prireditvami ob 25. jubileju osamosvojitvene vojne na občinskem in državnem nivoju. V tem obdobju so potekale tudi državne športne igre veteranov in žalski veterani so se ponovno veselili svojih uspehov. Odpravili so se tudi na veteranski pohod na Triglav, pripravili tradicionalno srečanje z vsemi tremi veteranskimi organizacijami, se udeležili srečanja na Mrzlici in spominskega druženja na Čreti. Zanimiva je bila tudi strokovna ekskurzija članov. Pomembno skrb so posveča- Z zbora veteranov v Žalcu li mladim po osnovnih šolah in jim osvetlili obdobje slovenskega osamosvajanja. Vse skupaj pa zaokroža ohranjanje stikov z družinami, ki so skrivale in varovale orožje ter strelivo takratne Teritorialne obrambe. O vsem tem je na letošnjem rednem zboru ZVVS SSD, ki je potekal 17. marca v Gasilskem domu Žalec, govoril predsednik območnega združenja Adi Vidmajer, ki je bil J v osamosvojitvenem času na čelu 81. območnega štaba TO Žalec. S svojimi poročili so ga dopolnili poročevalci komisij za šport, zgodovino in informiranje. Sledila je zanimiva razprava, nato pa so sprejeli poročila in programa dela, ki ohranja večino dosedanjih aktivnost, vključno s spominskimi proslavami in dogodki, med katerimi sta tudi proslavi ob dnevu državnosti v Žalcu in Preboldu. Zelo trdno ostaja sodelovanje z ostalima veteranskima organizacij ama, žalskim odborom policijskega veteranskega društva Sever in Združenjem borcev za vrednote NOB Žalec. O uspešnem sodelovanju sta na zboru govorila tudi predse- dnika omenjenih veteranskih organizacij Rado Gašparič (Sever) in Marijan Turičnik (ZB), združenju pa so za dobro delo in poslanstvo, ki ga opravlja ZVVS, čestitali župan Občine Žalec Janko Kos ter podžupana občin Tabor in Prebold Ludvik Miklavc in Franc Škrabe. Zbor veteranov vojne za Slovenijo so z domoljubnimi pesmimi popestrili pevke in pevci I. osnovne šole Žalec pod vodstvom zborovodkinje Zdenke Markovič. D. N. NAGRADNA KRIŽANKA / INFORMACIJE 2017 27 marec Nagradna križanka »ZKŠT ŽALEC« Rešitev križanke objavljene v februarski številki Utripa: BREZ-KROFOV-NI-PUSTA-ČAS-MASK-IN-ZABAVE. Izžrebani nagrajenci: 1. Darja Rehar, Parižlje 118, Braslovče; 2. Mirko Sarlah, Pod smrekami 15, Pempeter; 3. Barbara Lovrenčič, Janka Kača 4, Žalec. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je Brglez, d. o. o. , Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 14. 4. 2017. _SaAÜMis&e/.datUveA NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Zelim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Ji Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Zalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net 9 / Nedelja, 23. april 2017, ob 17. uri MONIKA ROŽEJ Koncert za citrarski abonma in izven Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, www.zkst-zalec.si ROKOVA MODRINA Slovensko mladinsko gledališče, gledališka zgodba Roka Petroviča, za gledališka abonmaja * in izven 10. in 11. 4. ob 19.30 VV/ M Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.si fm DRUŠTVO REJNIC CELJSKE REGIJE vabi na 12. dobrodelni koncert »SRCE, SONCE, MORJE« v nedeljo, 2. APRILA 2017, ob 16. URI v športno dvorano OŠ BRASLOVČE. Nastopajo: ADI SMOLAR, ans. VESELI SVATJE, ans. NAVIHANI MUZIKANTJE, ans. MLADI UPI, ans. KRAJCARJI, ans. ME TRI DO POLNOČI, KLAPA SKALA, IVANKA ZABERL, KULTURNO DRUŠTVO MAVRICA, GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ZALEC in VRTEC BRASLOVČE. Povezovalka: SAŠA PUKL. Humorist: ŠTAMPERLOV PEPI. PRODAJNA MESTA: Pošta in TIC Braslovče, BB Cafe Braslovče, Bar Kobula Braslovče, Gostilna in picerija Parižlje in eno uro pred koncertom. CENA VSTOPNICE je 10 €, otroci do 10 let imajo prost vstop. Izkupiček od koncerta je namenjen letovanju rejniških otrok. 1 € od vstopnice je namenjen šolskemu skladu OŠ Braslovče. TD Žalec organizira dobrodelni koncert Jebe'la cesta, ki bo v petek, 21. 4. 2017, ob 20.00 v Roblekovi dvorani. Nakup vstopnic: turisticnodrustvo.zalec@gmail.com in Maja Šelekar (040 609 888). (Zbrana sredstva bodo v sodelovanju z društvom Enostavno pomagam namenili dečku Svitu, avtistu, za zdravljenje z matičnimi celicami). 28 2017 ŽIVIMO Z ZEMLJO _SoAtlnis&e/. datine/S marec Visoke grede za hrano in okras Pomladne temperature so tudi vrtičkarje spodbudile, da so začeli s prvimi deli na svojih vrtovih. V zadnjih letih je tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeno vrtnarjenje v visokih gredah, zato je Občinska knjižnica Prebold v goste povabila strokovnjakinjo iz Kluba Gaia Loreto Vlahovic, ki je predstavila prednosti in postavitev visokih gred, ob tem pa povedala še mnogo podrobnosti, ki zagotavljajo uspešno vrtnarjenje. Kot je povedala Loreta Vlahovic, ki je svojo poklicno pot agronomke začela pred leti prav v Žalcu, smo se v Sloveniji začeli pogovarjati o visokih gredah pred približno desetimi leti, na fotografiji pa je pokazala visoko gredo vrtič-karja iz Velenja, ki jo je uredil že pred petdesetimi leti, saj se je s tem seznanil na delu v Nemčiji. Z visoko gredo bolje izkoristimo prostor in višino, si olajšamo obdelovanje, na manjšem prostoru pridelamo več pridelka, saj bolje nadziramo kakovost zemlje, vlago in škodljivce, rastline dobijo več svetlobe. Take visoke grede, v katere običajno sadimo različne vrste zelenjave, dišavnic, zelišč in jim lahko dodamo tudi okrasne rastline, so z različnimi višinami, strukturami listov, barvami cvetov in plodov tudi dekorativen element ob hiši ali v okrasnem vrtu. Visoko gredo bi bilo najbolje pripraviti jeseni, da se do setve in sajenja spomladi vse plasti dobro sesedejo in da po potrebi dodamo zemljo, vendar pa je prav vsak čas, ko se odloči- mo za tako vrtnarjenje, dober, je poudarila Loreta Vlahovic in predstavila pripravo visoke grede, načrtovanje zasaditve ter upoštevanje pravil dobrega oziroma slabega soseda, saj se nekatere rastline pri rasti med seboj podpirajo, druge pa se »ne marajo«. Visoka greda ima ogrodje, ki je lahko leseno, narejeno iz kamnov, šibovja, zidakov ali iz kakšnega drugega materiala. Postavimo jo lahko na zemljo, tudi v vrt ali na tlakovce. Če jo postavimo na zemljo, prej odstranimo 20 do 30 cm travnate ruše z zemljo. Travnate ruše ne zavržemo, ampak jo na koncu narobe obrnjeno damo nazaj v gredo. Greda naj bi bila visoka od 50 do 60 centimetrov, ne preširoka, da omogoča enostavno obdelavo, dolžina pa je lahko poljubna. Dobro je izbrati prostor na soncu, priporočljiva je smer sever-jug. Vsaka visoka greda mora imeti tri osnovne plasti, pozorni pa moramo biti tudi na izolacijo. Če visoko gredo postavimo na travo oziroma zemljo, je dobro spodaj namestiti mrežo, da preprečimo voluharju in drugim škodljivcem, da se lotijo korenin v gredi. Na dnu in ob notranje stranice grede namestimo izolacijo, zelo primerna je ovčja volna oziroma filc, saj s svojim vonjem preganja nekatere škodljivce. Lahko uporabimo tudi stiropor. Nato na dnu najprej poskrbimo za drenažno plast: razne bolj grobe veje, dračje, nato bolj drobne vejice. Ko smo uredili prvo drenažno plast, skozi katero se bo odce- V preboldski knjižnici je vrtnarjenje v visokih gredah predstavila Loreta Vlahovic iz Kluba Gaia. Ogrodje visoke grede je lahko iz različnih materialov. r ,. j-.- r^K HV^ , .S - i" V visoke grede sadimo različne vrtnine, zelišča, dišavnice in cvetje, dobro je prej narediti načrt. jala voda, naredimo ogrodje, seveda pa lahko najprej postavimo ogrodje in šele nato drenažno plast. Na prvo plast nasujemo organske materiale, kot so slama, listje in na vrhu kompost. Med slamo in listje dodamo tudi lepenko, da privabimo razne koristne organizme, je priporočila Loreta Vlahovic. Nazadnje nasujemo v gredo najkakovostnejšo zemljo, v katero bomo sejali ali sadili rastline, dodamo gno- jilo in čisto na vrhu še zastir-ko. Nekaj zastirke bo naravno propadlo, hkrati pa se bo ohranjala naravna vlaga. Loreta Vlahovic je za visoke grede priporočila mešane posevke, torej vsakega po malo, pri tem pa je potrebno upoštevati, katere rastline so dobre ali slabe sosede. Jagode, zelišča in zelenjava so na primer zanimiva kombinacija, lahko so zraven celo cvetice in trajnice, zanimiva je kombinacija česna, Primer visoke grede z jagodami v lončkih jagod in dišavnic, zelo dobra soseda sta čebula in korenček, če čebulo posadimo kasneje, ko posejemo tudi korenček. Por in solata sta tudi na pogled zanimiva. Plodovke tako kot v loncih odlično uspevajo tudi v visokih gredah. Možnih kombinacij je veliko, paziti pa je potrebno, da ne sadimo skupaj rastlin, ki jih ogrožajo isti škodljivci oziroma bolezni, tak primer sta krompir in paradižnik, ki ju ogroža plesen. Prav tako ne sadimo skupaj rastlin iz iste družine, na primer fižola in graha, jih pa razmejimo s kakšno drugo rastlino in so še vedno lahko skupaj v gredi. Loreta Vlahovic je odgovarjala tudi na vprašanja prisotnih in priporočila, naj vrtičkarji poiščejo informacije in nasvete tudi na Gainih spletnih straneh. Predvsem pa največ štejejo izkušnje, ki jih pridobijo sami. K. R., foto: D. N. Oblikovali pobude za povečanje samooskrbe Eko civilna iniciativa Slovenije (Ekoci) je na sejmu Altermed skupaj s Celjskim sejmom in partnerji organizirala posvet, izmenjevalnico semen in znanja ter prikaz dobrih praks in novosti. Ves čas sejma so potekale različne dejavnosti, pripravili so srečanja somišljenikov, ki želijo s pobudami in dejanji soustvarjati pozitivno in napredno družbo, v kateri vlada blagostanje. Kot so sporočili iz Ekoci, je uspel tudi posvet Samooskrba - tržna priložnost ali nujnost prihodnosti. O samooskrbi je državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša povedala: »Samooskrba je tržna priložnost za danes in neizbežna nujnost prihodnosti. Samo trajno naravnana samooskrba je lahko temelj varnosti in preživetja vsake družbe.« Posveta se je udeležil tudi evropski poslanec dr. Igor Šol-tes, ki je poudaril pomembnost samooskrbe tudi glede na mednarodne razmere. Samooskrba namreč ni več le količina lokalno pridelane hrane, ampak tudi zavedanje o pomenu kakovostnega življenja, nadgrajenega s souporabo obnovljivih energijskih in naravnih virov. Samooskrba nudi lokalnemu prebivalstvu kom-petentnost, delovna mesta ter ohranja znanje in povečuje obseg lokalnih ekonomskih transakcij. Vsi govorci na posvetu o DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV samooskrbi so spodbudili širšo razpravo o tem, kakšne ukrepe bi bilo potrebno sprejeti. Prevladala je ugotovitev, da samooskrba ni le stvar kmetijskega ministrstva, ampak je celosten koncept razvoja družbe, ki ga je smiselno razširiti po vseh vitalnih ekonomskih sektorjih in aspektih posameznikovega življenja. Po posvetu so udeleženci oblikovali konkretne pobude za povečanje samooskrbe s kakovostno sonaravno pridelano hrano, ki jo je potrebno v času spremenljivih mednarodnih dogodkov in podnebnih sprememb še hitreje okrepiti. Kljub temu da gre Slovenija v pravo smer in da veliko ukrepov že izvaja, so pobudniki menili, da je potrebno za uspeh aktivirati večje množice ljudi v delovne procese, potreben je razmislek o obveznem usposabljanju prebivalcev o civilni zaščiti, saj je potrebno povečati solidarnost. Potreben je celovit pristop tudi z vidika znanj prednikov, kar se imenuje geomantija - celovita ekologija časa, prostora in člo- v ddk Posveta so se udeležili predstavniki stroke, nevladnih organizacij, institucij in politike: državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša, evropski poslanec iz skupine Zelenih/ESZ dr. Igor Šoltes, Igor Horvatič s KGZS, dr. Barbara Čeh z IHPS, podžupan Občine Žalec Robert Čehovin, ravnateljica Vrtcev Slovenska Bistrica, Slavko Turšič iz Sadjarskega društva Borovnica, Meta Vrhunc, Ajda Vrzdenec in geomant Robi Lavin, Sanja Lončar - projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, predsednik Zadruge Ekoci Coop Marjan Klemenčič in Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije, posvet je vodila Edita Žugelj. Mnenje o pomenu zelenega krožnega gospodarstva je podal sekretar v kabinetu vlade Tadej Slapnik, izmenjavalnico semen in znanja pa si je ogledal tudi podpredsednik vlade in kmetijski minister mag. Dejan Židan. veka, ki mora biti nadgrajena s celovitimi trajnostnimi rešitvami. Aktivirati je potrebno mlade nezaposlene ljudi, starejše ljudi in težje zaposljive ljudi z družbeno koristnim delom ter povezati vse v med-generacijske delovno-aktivne organizirane centre, ki bodo delovali v lokalnih skupnostih v trajnostno naravnani družbi. Podana je bila tudi pobuda za obdavčitev tranzita (izpustov letal in drugih transportnih sredstev, ki neugodno vplivajo na naravne vire, zrak in infrastrukturo), predlagali so davčno olajšavo za državljane, ki bodo kupovali slovenske izdelke, ter prednosti in davčne olajšave za domače podjetnike. K. R., foto: Ekoci ODKUP HRASTOVE HLODOVINE _SaAtiriisAe/.daiitte/S INFORMACIJE / PO DOLINI 2017 29 Zborovanje lastnikov gozdov marec Predsednik Rok Sedminek je na skupščini spregovoril o delu Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline. V Pongracu nad Libojami so se v začetku tega meseca na 4. redni skupščini, ki je bila tokrat tudi volilna, zbrali člani Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline. Društvo je bilo ustanovljeno pred štirimi leti in je postalo eno od 29 društev lastnikov gozdov, vključenih v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, ki združuje več kot 4000 članov. Zveza je lani obeležila 10-le-tnico svojega delovanja. Poleg zastopanja interesov lastnikov gozdov promovirajo trajnost, sonaravno in večnamensko gospodarjenje v slovenskih zasebnih gozdovih, ki so pomembni tudi s krajinskega, ekološkega in socialnega vidika. V tem kontekstu na svojem področju deluje tudi spodnje-savinjsko društvo, ki ga vse od ustanovitve uspešno vodi Rok Sedminek, ki je prav tako član upravnega odbora ZLG Slove- nije. Kot je povedal, so lani izpeljali kar nekaj aktivnosti. Precej dela so vložili v izvedbo dveh tekmovanj v veščinah dela z motorno žago; prvo so izpeljali v času Šentjurskega sejma v Taboru, drugo pa v Latkovi vasi v sodelovanju s podjetjem Uni-forest in z Zavodom za gozdove Slovenije. Člani društva so se udeležili tudi tekmovanj v Tevčah, Gaberkah, Lučah in Gornji Radgoni. Nekaj članov se je udeležilo lesno-gozdar-skega sejma v Gornji Radgoni in sejma v Celovcu, praznovanja 10. obletnice ustanovitve Zveze LG Slovenije v Ljubljani, sodelovali so na dnevu odprtih vrat in na deseti licitaciji vrednih sortimentov lesa v Sloveniji v Slovenj Gradcu. Letošnje leto bo podobno lanskemu. Nameravajo se odpraviti na strokovno ekskurzijo, pripraviti demonstracijo strojev v gozdarstvu, posvet na temo škode po divjadi in urejanja prostora in posvet z naslovom Skupni nastop na trgu lesnih sekancev in drv. Izpeljali naj bi tudi več kakovostnih izobraževanj za svoje člane vse s ciljem zagotavljanja večje varnosti pri delu in gospodarjenju z gozdom. Skupščine so se poleg članov društva udeležili tudi nekateri gostje, predstavniki občin, sosednjih društev lastnikov gozdov, celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, predstavniki podjetij in član upravnega odbora Zveze lastnikov gozdov Slovenije Janko Mazej. Vsi so pohvalili delo društva in čestitali njegovemu vodstvu. Društvo bo še naprej vodil predsednik Rok Sedmi-nek, za podpredsednika pa so izvolili Aleksandra Bobovnika. Ta večer so medse sprejeli dva nova člana, in sicer Uroša Točaja in Draga Strojanška, ob koncu skupščine pa podelili priznanja, in sicer priznanja za vsesplošno aktivnost v društvu, za tekmovalne dosežke ter priznanja za pomoč dru- štvu pri organizaciji in finančni podpori raznih aktivnosti. D. Naraglav Lubadarji največji sovražniki smrekovih gozdov Leta 2014 je velik del slovenskih gozdov prizadel žled in danes so še vidne posledice tudi na poškodovanih gozdovih Spodnje Savinjske doline. Žledolom je z veliko količino sveže poškodovanega lesa ustvaril idealne razmere za razvoj podlubnikov, obseg poškodb v letu po žledu je zaradi podlubnikov presegel tudi najbolj črne napovedi stroke. Do zdaj so v Sloveniji zaradi podlubnikov - luba-darjev posekali več kot štiri milijone kubičnih metrov smrek in gospodarska škoda je zaradi tega večja kot zaradi žleda. To je le nekaj podatkov, ki nam jih je na letošnjem občnem zboru društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline nanizal dipl. inž. gozdarstva Miran Orožim s celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. V nadaljevanju pa je dodal: »Največ najhujših polomij je bilo zaradi žleda v zahodnem delu Slovenije, v manjšem obsegu smo čutili te tegobe tudi na področju naše celjske organizacijske enote ZZGS. V letu 2014 smo od skupnih 286.000 m3 posekanega lesa imeli 48 % poseka zaradi sanitarnih sečenj, v glavnem zaradi žleda in nekaj tudi že zaradi napada podlubnikov. V letu 2015 je bilo sanitarnega poseka še samo 22 %, večinoma zaradi lubadarja. Lani se je stanje še naprej umirjalo, saj je bil delež le 11 %, prevladovali pa so še vedno podlubniki. Preko 20.000 m3 uničenih smrek še vedno ne pusti mirnega spanca lastnikom gozdov in gozdarski službi. Še vedno je potrebno izvajati redne preglede gozda, zlasti ob starih žariščih. Postavljenih imamo tudi preko 200 kontrolno-lovnih pasti z izobešenimi feromonskimi vabami, s katerimi ocenjujemo velikost populacije osmerozobega in šesterozobega smrekovega lu-badarja. Latnikom se izdajajo odločbe o nujnem poseku dreves. Želeno je, da bi lastniki sanacijske ukrepe izvedli čim prej ali vsaj v predpisanem roku. Lastniki, ki ukrepov ne izvajajo kakovostno in pravočasno, povzročajo škodo sebi in sosedom. Ker postanejo podlubniki aktivni pri 16 stopinjah in več, če so najmanj tri dni tako visoke temperature, je zdaj pravi čas za ukrepanje. Spomladanski trud se nam bo obrestoval preko celega leta. Obseg škode v prihodnjih letih in trajanje namnožitve bosta odvisna od vremenskih razmer in uspešnosti izvajanja ukrepov za zatiranje podlubnikov, za kar pa je nujno dobro poznavanje ekologije škodljivcev. Podlubnikov je več kot 90 vrst, a največ škode povzroči osme-rozobi ali veliki smrekov luba-dar. Poznavanje njegovih pre-hrambnih navad in razvojnega ciklusa je osnova za racionalno ukrepanje pri zmanjševanju populacije. Vsi življenjski procesi so odvisni od temperature, vlage, dostopnosti hrane, stanja naravnih sovražnikov. Podobno kot pri večini žuželk poznamo tudi pri lubadarjih štiri razvojne oblike: jajčece, ličinko, bubo in odraslega, spolno zrelega hrošča. Ker so povečini sekundarni škodljivci, samci najdejo poškodovano, oslabelo drevo in izdolbejo vhodno odprtino. Z izločanjem kemičnih snovi (feromonov) vsak samec privlači 1-3 samice. Po oploditvi samice izdelajo tako imenovane materinske rove, v katerih izležejo jajčeca. Materinski rovi so vzdolžni in brez črvine, to iz rovov izmetava samec. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki dolbejo prečne rove. Ti se širijo z rastjo ličink, so polni črvine in se zaključijo s kamrico (bubilnico), kjer se ličinka zabubi. Iz bube se razvije spolno nezrel svetlo obarvan hrošč, ki po hranjenju spolno dozori, izdolbe izhodno odprtino, izleti iz drevesa in poišče svoje gostiteljsko drevo. Napadeno drevo se najpogosteje zaradi prekinitve pretoka hranilnih snovi posuši. Hitrost razvoja je odvisna od temperature. Ličinke in bube zdržijo temperaturo najmanj do -10 °C, medtem ko smrtnost pri hroščih povzročijo šele temperature pod -30 °C. Za letanje oziroma rojenje pa se mora temperatura zraka v treh zaporednih dneh dvigniti nad 16 °C. V povprečnih temperaturnih razmerah razvoj od jajčeca do hroščka poteka 8-10 tednov, pri nadpovprečnih temperaturah je razvoj še krajši (4 tedne). Ko bodo začeli smrekovi lubadarji rojiti, bodo poiskali primerno smreko za naselitev, najraje sveže poškodovano stoječo ali podrto smreko. Napad na stoječih smrekah se začne na deblu tik pod krošnjo. Uspešno naseljeni lubadarji začnejo oddajati kemične snovi (tako imenovane agregacijske fero-mone), s katerimi na napadeno drevo privabijo še druge lubadarje. Ko je drevo polno zasedeno, začnejo že naseljeni hrošči oddajati kemično snov, ki odvrača hrošče od drevesa, zato ti, ki še vedno priletavajo, naselijo okoliška drevesa. V obdobjih namnožitve se tako lahko žarišče podlubnikov hitro razširi tudi na več deset dreves. Zaradi tega gozdarji v obdobjih namnožitev za posek ne odredimo samo vidno napadenih dreves, temveč tudi okoliška drevesa. Napadene smreke moramo čim prej odkriti, da imamo potem več časa za posek in odvoz lesa iz gozda v predelavo ali lupljenje. Redno moramo nadzirati smrekove sestoje, zlasti v nižinah in na prisojnih ter drugih sušnih legah. Preveriti je treba sestoje, kjer so se žarišča pojavila že preteklo leto ali kjer se je v preteklih letih vršila redna sečnja. V spomladanskem in poletnem obdobju je priporočljivo pregledovati ogrožene sestoje vsaj enkrat na dva tedna. Prvi znak uspešnega napada je črvina, ki jo samec izmetava iz matičnih rovov. To je znak, da samička že odlaga jajčeca pod lubje. S posekom ne smemo odlašati, saj se bo drevo gotovo posušilo. Črvino na ležečem drevju opazimo v kupčkih okoli vhodnih odprtin, na stoječem se nabira ob koreničiku. Močni nalivi lahko črvino izperejo in je težje opazna. Če evidentiramo lu-badarke po črvini, imamo več časa za posek in odvoz lesa iz gozda, kot če lubadarke prepoznamo šele zaradi obarvanja krošenj. Slednje pomeni, da so ličinke s svojimi rovi že prekinile pretok rastlinskih sokov po drevesu oziroma da je drevo že 2-4 tedne napadeno, odvisno od temperatur. Časa za pravočasen posek in odvoz lesa iz gozda v predelavo ali beljenje je že manj. V jesenskem času je tudi ob še zelenem drevesu opaziti odpadanje skorje z debla.« Na vprašanje, kako lahko obvladujemo podlubnike, da preprečimo še večjo škodo, pa je Orožim dejal: »Izvajati moramo vse razpoložljive metode varstva pred podlubniki, kar imenujemo integralno varstvo rastlin. Integralno varstvo rastlin spodbuja uporabo metod, ki posnemajo naravne zakonitosti, in med seboj povezuje vse ustrezne ukrepe varstva pred podlubniki. Upoštevati je treba naravne sovražnike podlubni-kov, spremljati številčnost pod- lubnikov, npr. s feromonskimi pastmi, uničevati podlubnike z namenom zmanjševanja njihove številčnosti. Pri tem je uporaba insekticida skrajni ukrep. S pretirano uporabo insektici-dov namreč uničimo naravno ravnovesje med podlubniki in njihovimi naravnimi sovražniki. Primernejše so oblike preventivnega varstva: odstranitev poškodovanih dreves pred izletom hroščev, izvajanje gozdnega reda, predvsem pa pospeševati smreko na njej primernih rastiščih. Ob gozdovih lahko pogosto vidimo črne feromon-ske kontrolno-lovne pasti, ki jih gozdarji uporabljamo za oceno številčnosti lubadarjev. S temi pastmi lahko ulovimo do 10 % lubadarjev, vendar so za lovljenje primernejša kontrol-no-lovna drevesa. Najučinkovitejši ukrep zatiranja podlub-nikov je že dolgo znan. To je posek s podlubniki naseljenih dreves (lubadark), preden iz njih izleti nova generacija pod-lubnikov. Vendar s samim posekom podlubnikov še ne uničimo, uničimo jih s predelavo ali z lupljenjem debel. Včasih so debla lupili v gozdu, danes se to izvaja le izjemoma. Zato je treba neolupljena debla čim prej odpeljati iz gozda na lesno-pre-delovalne obrate, kjer se olupijo na lupilnih linijah ali predelajo. Miran Orožim s celjske območne enote ZZG Slovenije Če pravočasen odvoz lubadark iz gozda ni mogoč in gre za manjšo obvladljivo količino lu-badark, se mora lubadarke olupiti v gozdu in lubje po potrebi zakuriti (če so bube že obarvane oz. so pod lubjem že mladi hroščki). Sečne ostanke lahko prekrijemo s črno folijo ali z insekticidno mrežo.« Za najuspešnejše zatiranje lubadarjev je torej pomembno predvsem pravočasno odkriti žarišče in potem posekati napadena drevesa, zlasti pred izletom hroščkov nove generacije iz napadenih dreves. Zato moramo pregledovati svoje gozdove v letnem času in pravočasno izvesti zatiralne ukrepe na odkritih žariščih. D. Naraglav Nedelja, 23. april 2017, ob 17. uri MONIKA ROŽEJ Koncert za citrarski abonma in izven Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, www.zkst-zalec.si 30 2017 KRONIKA _SoAtlnis&e/. datine/S marec Vsaka mama je prava mama, dana na srečo in za veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mama in stara mama JOŽEFA ŽOHAR po domače LAKOVA PEPCA iz Sv. Lovrenca 97 (9. 1. 1926-18. 2. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste jo zadnja leta obiskovali in kakorkoli pomagali na njenem domu ter jo pospremili tudi na njeni zadnji poti. Posebej hvala patronažni sestri Martini za neizmerno pomoč na domu. Hvala tudi dr. Ireni Majcen, pogrebni službi Ropotar ter gospodu župniku Damjanu Ratajcu. Iskrena hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za cerkev in ostale pozornosti, ki ste nam jih izkazali v najtežjih trenutkih slovesa. Žalujoči: sinova Slavko in Miran z družinama Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.300 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila ... Kako boli, ko tebe, draga mami, več med nami ni! ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice, prababice, sestre in tete STANISLAVE BREZOVNIK iz Dobrovelj 38, Braslovče (14. 4. 1938-17. 2. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili sveče in cvetje ter darovali za svete maše. Zahvala tudi gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen pogrebni obred in za sveto mašo, pogrebni službi Morana, pogrebcem, gospodu Debelaku, pevcem in hvala za lepo odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste bili z nami na njeni poti zadnjega slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Brez slovesa si odšla v kraj, kjer ni trpljenja in gorja. V večnem domu zdaj živiš in z angeli se veseliš. Sedaj pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ALJOZIJE NOVAK iz Galicije 3 (21. 6. 1936-20. 2. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem. Hvala gospodu župniku Janku Cigali za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in gospe Magdi Šalamon za lep govor. Lepo se zahvaljujemo cerkvenemu zboru za odpete pesmi in citrarki za odigrane melodije. Hvala za vse darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan ZAHVALA ob izgubi drage mame MIRE TURK iz Grajske vasi (8. 12. 1929-8. 2. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem SKB, d. d., ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke, z izrečenimi sožalji stali ob strani v času slovesa. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Zahvala osebju Zavoda sv. Rafael Vransko za oskrbo in sočutje. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Martinu Cirarju, pevcem CPZ Gomilsko in pevcem skupine Eros, gospe Ivanki za ganljive besede slovesa ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji naklonite prijazno misel. Žalujoči: vsi njeni Prišla bo pomlad, na delo vabila, bo te zbudila. Z menoj bo jokala, z menoj šepetala bo tvoje ime . ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očka in ata MARTINA ZAKONJSKA iz Griž (12. 11. 1927-8. 3. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, govornici za besede slovesa, Godbi Zabukovica, pevcem, trobentaču za odigrano žalostinko in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali ZAHVALA BOGOMILA (MILKA) LIPOVŠEK iz Gotovelj (2. 6. 1927-31. 1. 2017) Se zima poslavlja, odšla bo od nas, bujne pomladi objel nas bo kras, lepo cvetoče bo bujno cvetje, a kmalu dohitelo ga bo vroče poletje. Za njim pride jesen na pot, nasula nam bode raznih dobrot. Obarva se listje, svoj čar izgubi, odpihne ga veter, se v daljavi zgubi. Kot narava - življenje bode minilo, naj bo to nam v resno svarilo. Tako je pač naše življenje, sreča, veselje pa tudi trpljenje. (B. Lipovšek) Hvala. Urša z družino NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini MALI OGLASI NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, njivo ali travnik v ravnini, lahko tudi zemljišče v zaraščanju. Velikost vsaj 0,5 ha. Širša okolica Šešč, Matk, Šempetra, Prebolda, Sv. Lovrenca, Kaplje vasi in Latkove vasi. Info.: 031 603 955 UGODNO PRODAM NOV GLASBENI STOLP, kovinsko garnituro za teraso in rabljeno moško kolo. Info.: 031 734 139 PRODAMO PIŠČANCE BROJLERJE za nadaljnjo rejo, težke od 1 do 2 kg. Info.: 041 619 372 (Fišar, Tabor) Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre in skrbne mame, stare mame, prababice, tašče, sestre, tete in svakinje IVANKE OREŠNIK iz Ločice ob Savinji (29. 3. 1922-10. 3. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem in sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje, za svete maše in darove za cerkev ter ostale darove. Hvala dr. Kravosu, sestri Martini, osebju Doma Nine Pokorn in vsem, ki ste jo zadnja leta obiskovali in ji kakorkoli pomagali na njenem domu. Iskrena hvala župniku gospodu Mirku Škofleku in cerkvenim pevcem za darovano sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred, praporščakoma, pevcem skupine Eros za ganljivo odpete žalostinke, JKP Žalec ter pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za lepe besede slovesa. Iskrena hvala vsem neimenovanim, ki ste nam v teh težkih trenutkih na kakršenkoli način pomagali in nam stali ob strani ter se od nje poslovili v tako lepem številu. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: hčerka Milica s Tonetom, vnuka Simon in Andreja z družinama Povsod tišina in praznina, oko te išče, srce želi, da se vrneš ti, a tebe ni in ni . Sedaj med angelčki prebivaš ti. ZAHVALA BOGOMIR OŠTIR iz Liboj (16. 7. 1954-4. 3. 2017) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli in kdajkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala dr. Djuriču in dr. Oblakovi z ekipo, zdravstvenemu osebju gastroenterološkega oddelka, IPP, reševalni postaji Celje, dežurnim ekipam, patronažni sestri Cvetki iz ZD Žalec. Hvala tudi častni straži, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje, gospodu župniku Planincu, gospodu Banku, JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem za darovano cvetje, za svete maše, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Irena, hčerki Katja in Nadja z družinama in tašča Marija _SaAtiriisAe/.daiitte/S KRONIKA 2017 31 Teman oblak izza gore prikradel se je nad polje, nad poljem v sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal. To ni oblak izza gore, to tudi ni ravno polje, to misel le je žalostna, na sredi mojega srca. (S. Jenko) ZAHVALA ob boleči izgubi mame, stare mame, tete in tašče LJUDMILE MARCINKO iz Braslovč (2. 11. 1933-5. 3. 2017) Iskrena hvala sorodnikom in še posebej Borisu za pozornost do naše mame, za obiske v DSO Polzela in bolnišnici, hvala znancem, sosedom iz Braslovč in Zabukovice. Hvala gospodu župniku, gospodu Debelaku, kolektivu Mercatorja, d. d., Supermarketa Žalec in kolektivu Ropotar za vso skrb in pozornost ter gospe Ivanki za ganljive besede slovesa. Hvala pevcem, Urbanu, Maticu, Gregu in Franciju ter celotnemu kolektivu DSO Polzela, še posebej srčnemu osebju dementnega oddelka, ki je tako lepo skrbelo za našo mamo. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčeri Jožica in Vida z družinama, vnukinja Tanja, vnuka Sašo in Gregor z družinama ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija SLAVKA MARINCKA iz Levca se zahvaljujemo sosedom in vsem znancem za izrečne besede sožalja. Žalujoči: družina Marinček Prišel si do konca te poti. Ni več bolečin, ni več skrbi. Bo lepše tam nekje? Morda... Kdo ve? ZAHVALA V 90. letu je odšel naš dragi mož in ata VINKO OCVIRK po domače LIPOV VINKO iz Prekope 29 Od njega smo se poslovili 23. 2. 2017 na pokopališču na Vranskem. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Mari ter otroci Manja, Jure in Vojko z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in stare mame VIDE POČEVSKY iz Žalca (17. 5. 1923-3. 3. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedi Zlatki za vso njeno skrb in pomoč. Iskren hvala tudi celotnemu osebju ZD Žalec, še posebej osebju nujne medicinske pomoči, patronažni sestri Cvetki in dr. Kobalovi za njihovo hitro, strokovno in izredno prijazno ter sočutno pomoč. Vsem in vsakomur iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Pogrebna služba - cvetličarna 1 MORANA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN V 87. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce IRENE TAJNŠEK iz Podvina 121, Žalec (16. 2. 1931-20. 2. 2017) Tja, kjer tišina šepeta, smo jo pospremili z mislijo, da, kogar imaš rad, nikoli ne umre ... Sin Mitja z družino GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi. (F. G. Lorca) ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mamica, babica, tašča, sestra, teta in dobra prijateljica RUŽICA PULJEK iz Kasaz 111 (30. 6. 1950-4. 3. 2017) V težkih trenutkih so bili z nami dobri ljudje, zato smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, bratom in sestram, posebej sestri Miri, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in ostale pozornosti ter pomoč. Hvala župniku, gospodu Planincu, pogrebni službi Ropotar, Godbi Liboje, govorniku in trobentačema. Vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti do groba, iskrena hvala. V spominu bo z nami večno živela. Žalujoči: otroci Andrej, Stanko in Dragica z družinami ter ostalo sorodstvo Ni je večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu lepih dni spomine. (Dante) ZAHVALA V devetdesetem letu je odšel v Očetovo hišo naš ljubi ANTON STEINER iz Vrbja (14. 1. 1928-2. 3. 2017) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje in pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje, ZD Žalec in dr. Bredi Škrbinc z OI Ljubljana. Hvala tudi patru Jožetu Rupniku za opravljen obred, govornikoma Dušanu Pungartniku in Franju Pasariču za poslovilna govora, Cerkvenemu pevskemu zboru Žalec, Kvartetu Oljka in citrarki Neli Zidar Kos za njemu tako ljube zvoke. Žalujoči: žena Jožica in hči Ksenija z družino Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 14. aprila 2017 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. V SPOMIN 15. marca sta minili dve leti žalosti, odkar nas je zapustila ljubljena hčerka SARA VEBER Si zdaj metulj, ki včasih sede name? Ali belo peresce, ki mi nežno pade na dlan? Si zvezdica, ki na nebu sveti zame? Ali sapica, ki po licu mojem se igra? Si zvok, ki ga slišim za trenutek? Ali tišina, ki govori, ko ves svet molči? Karkoli si ., vem, da to si ti. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Neizmerno te pogrešamo. Tvoja mami in ati Slavček pel je, pel je pesem svojo, a jaz izgubila sem ljubezen mojo. Saj on odšel je, odšel je daleč proč, zapel, zavriskal je v tiho noč. ZAHVALA V 64. letu starosti je mnogo prezgodaj za vedno zaspal dragi mož, ati in dedi JOŽI DROLC iz Matk 3 c Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, še posebej Miranu in Darji Cestnik, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, izraze sožalja ter ostale pozornosti in pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici gospe Šalamon, pevcem skupine Eros, trobentaču, pogrebni službi Ropotar in vsem ostalim za spoštljivo slovo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Katica, hči Jasmina z Andrejem in vnukica Lena Pomladi vse se veseli, ko drobna ptička žvrgoli. Moje srce je žalostno, ker mora vzeti slovo ... ZAHVALA V 69. letu starosti nas je za mnogo prezgodaj za vedno zapustil dragi mož, ati, stari ata, pradedek in tast KAROL - DRAGO KOLENC iz Latkove vasi 219, Prebold V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili, izkazovali pomoč in pozornosti, sodelovali pri pogrebni svečanosti in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Skupaj ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Zelo ga pogrešamo. Žalujoči: žena Silva, hčerka Nataša in sin Karli z družinama Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje . ZAHVALA V 74. letu starosti se je poslovil in nas žalostne zapustil naš dragi FRANC LAUBIC iz Prebolda, Hmeljarska cesta 15 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in ostale pozornosti. Hvaležni smo osebju gastroenterološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in osebnemu zdravniku dr. Strouhalu. Posebej hvala kolektivu Doma upokojencev Polzela za izraženo moralno in materialno pomoč. Hvala župnikoma, gospodu Ratajcu in gospodu Škofleku, za poslovilne besede in dostojno slovo, vsem ostalim sodelujočim, številnim društvom in posameznikom za izkazano spoštovanje ter pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki ga bomo močno pogrešali marec 32 2017 ZANIMIVOSTI _SoAtlnis&e/. datine/S Božiček svetovni veteranski prvak Bono Kralj Kos državni prvak Marko Božiček in Damjan Gril V korejskem mestu Daegu je od 19. do 25. marca potekalo Svetovno atletsko veteransko prvenstvo v dvorani. Veteranske barve AD Kladivar sta zastopala Marko Božiček s Polzele in Damjan Gril iz Šempetra v Savinjski dolini. Marko Božiček je zmagal v teku na 60 m z ovirami s časom 9,14 in s tem postal svetovni prvak. Uspeh celjskega dela slovenskega zastopstva dopolnjuje Damjan Gril, ki je s palico preskočil 3,10 m in osvojil 5. mesto, v pentatlonu pa je z osvojenimi 1737 zasedel 12. mesto. T. T. Poezija zvezd z Vladom Kreslinom V soboto, 25. marca, je na Kaninu potekalo državno prvenstvo v deskanju na snegu, in sicer v disciplini prosti slog v kategoriji do 15 let. Član državne mladinske reprezentance Slovenije in član snowboard kluba Medvedi Griže Bono Kralj Kos je z odlično izpeljano vožnjo in skokom 720 v kategoriji do 15 let prepričljivo opravil s konkurenco in si prislužil naslov državnega prvaka. Takoj po tekmovanju je odpotoval na prizorišče članskega svetovnega pokala v Špindleruv Mlyn na Češkem, kjer se bo ta konec tedna udeležil mladinskega svetovnega prvenstva. Ob koncu sezone ga čaka še finale »QParks Tour« v avstrijskem Dachsteinu, kjer se bo potegoval za skupno zmago turneje. T. Tavčar Bono Kralj Kos po podelitvi naslova državnega prvaka na Kaninu Nastop Vlada Kreslina v Braslovčah 24. marca se je v dvorani Doma kulture Braslovče zgodil še en nepozaben, s posebno energijo nabit glasbeni dogodek. Predstavil se je namreč izjemen umetnik, glasbenik Vlado Kreslin. S svojo karizmo in legendarno glasbo je navdušil množico ljudi v dvorani, si več kot prislužil stoječe ovacije in poskrbel za dve uri zabave. Vlado Kreslin se je po končanem koncertu pridružil obiskovalcem, podpisoval knjige in zgoščenke in med goste delil še kakšno hudomušno misel. »Večeri poezije zvezd so se dobro prijeli in veseli smo, da lahko obiskovalcem ponudimo nekaj tako enkratnega, njihovo navdušenje pa je zagon, da pripeljemo medse še nove zvezde,« je povedala predstavnica ZIKŠT 3 jezera Braslovče Jasmina Roter Jager. T. Tavčar Sestri dvojčici pri 90 letih zaplesali V Žalcu 300 lokostrelcev S tekmovanja v dvorani I. OŠ Žalec V dvorani I. OŠ Žalec je v soboto, 18. marca, potekalo dvoransko državno lokostrelsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol Slovenije. Tekmovalo je kar 300 lokostrelk in lokostrelcev iz 115 slovenskih šol, ki so se pomerili v ukrivljenem, golem in sestavljenem loku. Med tekmovalci osnovnih šol je največ uspeha in naslov državnega prvaka osvojil Tim Jevšnik z OŠ Polzela s sestavljenim lokom, Tilen Kovačič z OŠ Pe-trovče pa je v kategoriji goli lok zasedel štirinajsto mesto. Najuspešnejše šole: OŠ Miroslava Vilharja Postojna, OŠ Jožeta Krajca Rakek in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Med posamezniki so se z naslovom državnega šolskega prvaka okronali: v kategoriji 1.-3. razreda Nastja Jakofčič, Brina Alič, Maks Stankovič in Na zadnjem koncertu letošnjega narodno-zabavnega abonmaja, na katerem so nastopili ansambla Mladi korenjaki in Naveza ter humorist Miha Brajnik, je organizator ZKŠT Žalec pripravil presenečenje za najstarejši dvojčici, ki že več let obiskujeta abonma. Dvojčici Fanika Ferant in Marija Koštomaj bosta namreč 6. aprila dopolnili 90 let. Voditelj programa Andrej Hofer jima je na koncertu čestital, ansambel Mladi korenjaki pa jima je zaigral skladbo, ob kateri sta se ju-bilantki ob burnem aplavzu vseh prisotnih veselo zavrteli. T. T. Posebej hvaležni sta bili sestri dvojčici organizatorjem in voditelju prireditve Andreju Hoferju. Timotej Obreza Škerjanec; v kategoriji 4.-6. razreda: Metka Obljubek, Liza Zdešar, Gašper Šmauc, Ziga Matteweber in Vid Pečaver; v kategoriji 7.-9. razreda: Nina Čermelj, Leja Zumer, Tjaša Vičič, Aljaž Kaluža in Anže Glavič, pri srednješolcih oziroma srednješolkah pa Sanja Tevž, Iva Ivanič, Brigita Šenk, Ziga Ravnikar, Leonard Fišer in Gašper Bolči-na. T. Tavčar Sestri Fanika in Marija sta takole zaplesali. m? FONTANA PIV ZELENO ZLATO marec