List 34. m v • lecaj XL1Y. i I h a j a j o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa r-eio leto 4 soid. 60 kr.. za pol leta 2 cold. 40 kr./za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 25. avgusta 1886. Obseg: Prodaja svežega mleka Pravi čas za zimsko setev. Napreganje mladih žebef. Rabarbara ; Rheum. Kaj naj bi se v naši domovini pri ljudskem šolstvu sploh koristno in praktično spremenilo? (Dalje vinska in obrtna zbornica. Zopet enkrat Lienbacher. Trgo Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Prodaja svežega mleka. Najlože se spi mleko v denar, ako ga zamo remo prodati koj svežega izpod krave. Koder je taka prilika dana, bode moral umni gospodar vedno tako porabo mleka mimo vseh druzih vpeljati, kajti s prodajo svežega mleka je najmanj stroškov in opravil sklenjenih ter ob enem tudi najboljši denarni vspeh. Sicer je prodaja mleka uže v hlevu ali na domu red-kokrat mogoča; v največ slučajih treba je mleko ali v mesto ali pa na železnico voziti. Prepeljevanje mleka prouzroči pa mnogo stroškov, bodi-si zaradi vožnje same ali pa zaradi potrebnih posod. Pri nas v slovenskih pokrajinah prodaja mleka v veče daljave ni ikodar v navadi, a da se na korist živinorejcem še ka mnogo o tej zadevi storiti. Kranjski posestniki teri bivajo blizu in ob železnici, bi delali lahko zdru ženi v_mlekarske zadruge s pošiljanjem mleka v Trst Eeko > Pulj itd. najlepše dobičke. Dalj primerno le majhn do Trsta je na Dunaj mleko na Dunaj dohaja celo iz Češkega mleko Pošteno ravnanje in zdi ceneje kot v Trstu mleko bi se v tih krajih kmalu ceno pridobilo. Podrobneje misli o tem pred metu prijavil je v tem listu ravnokar gosp. Fr. Povše v članku »Mlekarske zadruge", zato zdi se mi umestno o pošiljatvi mleka nekaj spregovoriti. Mlekarju mora biti na tem ležeče, da pride mleko kupcu zdravo in dobro obdi v roke, on mora vse storiti, kar je potrebno v to svrho. Važno je hlajenj( mleka, v vročem poletnem času pa neobhodno potrebno le pričeti s pošiljanjem sme ali plo Ko je mleko shlaj^v, oaiC oc puucu Posode za pošiljanje mleka so ali iz le ščevine; zadnje imajo na vsak način prednost, posebno pri pošiljanji po železnici. Vse posode, ki se za to rabijo, morajo biti tako narejene, da se dajo dobro zamašiti, tako, da ne m 01 ak tudi ne mleko Vsem tem izlivati mleku dohajati, pa tirjatvam zadostuje iz jeklene plošče-vine izdelana posoda Fleischmannova. Cela posoda narejena je iz pocinjene, jeklene ploščevine. Dno posode ne toji na tleh, ampak na močnem, spodnjem obroču Pokrov je na poseben način narejen, ter ima podlago iz kavčuka. Za ta pokrov ima izumitelj patent Izmikanje mleka iz te posode uje se s kij nico ali pa s pečatom Omeniti je še, da ima posoda zaradi trdnosti še primerno število obročev. Taka po soda pošiljanje mleka dobi se pri Kleiner & Fleisch mannu v Modlingu z ozirom na velikost od 8 do 50 litrov za 3 gold. 75 kr. do* 12 gold. 50 kr. Dobiti se zamore tudi ravno tam za to posodo primerno cedilce. . vročem poletnem času je zelo priporočljivo, ako imaš kaj ledu na razpolaganje, da vtakneš v gori omenjene posode posodico z ledom napolnjeno. Taka posodica stane 2 3 gold Poki Izvrstne Fleischmannove posode se tako-le rabijo: •ov, v katere je udelana posodica z lesom, natakne se na napolnjeno posodo. Potem se napolni posodica z ledom ter ravno tako zapre. Priporočljivo je mlečne posode pri vožnji na železnico pokriti s kako mokro odejo (kocem), da jih tako obvarujemo pred vročim se je solncem ali zgretim zrakom Skušnja, katero so s temi posodami naredil kaj dobro obnesla. Napolnili so dve posodi, ki ste di žali po 25 litrov z mlekom, v eno so dali posodico z ledom, v drugo pa ne. Postavili so posodi skoz 6 ur v ak ki je imel 25 stopinj toplote. Mleko, ki je bilo poprej shlajeno na 6 stopinj, je imelo čez 6 ur v po sodi z ledom 11 stopinj, v posodi brez ledu pa skoraj 19 stopinj. Vspeh se ve da je še boljši, če so posode tako zavarovane, kakor zgoraj rečeno Vsaka posoda j ki se abi za pošiljanje mleka mora se pri vsaki porabi takoj temeljito osnažiti. Pi posodah iz ploščevine zadostuje, da jih enkrat osna-žimo v vroči, se sodo (pepeliko) nekoliko pomešani Več vodi potem se splaknejo in na prepihu posuše skrbi treba je imeti z leseno posodo, posebno poleti. Te posode zamorejo se le z apnom dobro osnažiti; puste se nekaj časa ležati v apneni vodi, potem se v čisti vodi opero in na zraku dobro presuše. Posode z mlekom, koje se na železnico dajo, rajo imeti vedno razločno pisan naslov. Izplača se do stikrat kmetovalcu namestu mleka smetano pošiljati pri tacem pošiljanji velja vse ono, kar je o mleku po vedanega. mo 20« Priprave k zimski setvi. sprednice, kajti ozimina da na taki njivi tako lovico pridelka. po- Žito je uže požeto in veselo se uže razlega pok cepca, kmetovalec pa mora iz nova misliti na setev, od katere je odvisna žetev prihodnjega leta, kajti ka-koršua setev, taka žetev, mrzlejih pokrajinah treba je pričeti s pripravami za zimsko setev uže meseca avgusta, kajti v prvi polovici meseca septembra mora v tacih krajih biti seme pod zemljo. Pravi čas za zimsko setev. Pravi čas za zimsko setev ravna se po podnebji, to je, po krajevni toploti, ker setev mora biti vedno pokrajinah s toplejim podnebjem se ve da ima kmetovalec več časa in zato tudi ložej oskrbi pravilno setev, on še lahko seje ozimno žito na pozni krompir ali peso, da je le setev do novembra končana. Vspešno pridelovanje ozimnega žita pa zahteva od kmetovalca dobro znanje vseh razmer katerimi ozimno žito dobro raste. toliko zgodno izvršena, da se mlade rastline doveij okrepijo, predno prid<* zima. Zgodnja setev je v mrzlih krajih tembolje priporočljiva, ker dobro razrastene rastline tem ložej prenesejo hudi zimski mraz iu veliko mokroto, sledeča kratka in mrzla spomlad jih pa tudi potem ne ovira preveč v njih rašči. / mrzlih pod sejejo rž pred pšenico, ker se mora rž uže v jeseni dovelj zarasti. toplejih krajih legah se pa včasih rž v jeseni tako močno razraste, da se Ozimna pšenica najbolje stori v gorkejših poleže, čemur se pa da pomagati s tem, da popustimo mrzlih legah pozno zori ter rada rujava po- tako rž pravilno z ovcauii popasti. Šentjauževa ali stane in vsled tega slabo slamo iu lahko zrnje da. gorska rz pa mora biti zgodaj sejana, če jo hočemo Pšenica ljubi težko zemljo, posebno ni mokrotna in še v jeseni enkrat za krmo požeti Splošne je zgodneja zimska setev bolja, ker kmetovalec ni toliko odvisen od spreminljivega zimskega in spomladanskega vremena, koji kmetovalca toliko- če ima dovolj apna v sebi. Peščena zemlja, koja se spomladi kmalu izsuši, ni za pšenico. Na peščeni zemlji, katera ima nekoliko apna in gline, pa pšenica še precoj dobro vspeva, a mora dovolj humusa (puh- krat vara, zraven tega pa kmetovalec pri zgodnji setvi ložej zadene pravi čas za setev in ložej vjaoie pravo vlažnost in godnost zemije. lice ali prsti biti v njej, kateri vlažnost pridržuje. Ozimna rž ni tako izbirčna kot pšenica, prenese mrzleje podnebje in dolge ter hude zime, s Ona kodi pa sneg. ki pade na nezmrznene tla bolj kot pa pšenici. Tudi hitreje se zaduši rž pod globoko sneženo odejo, kot pa pšenica. Na notranjskih hribih videl sem lansko leto kopati v sneg luknje po nekaj metrov narazen z namenom, zrak do žita pripraviti. Koliko to koristi, ni mi znano. Rž imenujemo rastlino peščene zemlje, kajti ona še zadostno rodi na suhi peščeni zemlji; na katere bi druga rastlina ne vspevala. Na apneni glinasti zemlji in na črni ilovnati zemlji, ki ni premokra, rž najbolje obrodi. Težka ilovica pa rži ni všeč. Napreganje mladih žebet. Mnogo pr lepih konj izdelaj skvarij uze pred petim letom, ki je vendar tista doba, v katei bi z om na zakone prirode i erano. včasih žebeta začeti za uže po delo napregati. Prerano, jih napregajo in za trdno delo rabijo drug bi to bilo leti, da zelo napačno. Vendar rabiti bi se imelo ne ečein dveletno žebe za lahka opravila ozirati vselej j Na kake rastline naj sledi zimsko žito. je na polj kolikor zamore prenašati, sicer je prezgodnje napreganje silno škodljvo, posebno če so žrebeta podkovaaa in ceste trde. Rabiti bi se smela nepodkovana in v mehkem svetu. Navadno se prepuščajo hlapcem, kedar Ti včasi nič ne marajo za pravo ko- Ako pustimo zimsko žito slediti na pi i delo ist gospodarje in avnajo z rast- Včasi pa še pri najbolj živino brezobzirno, škodujejo, ker mlada lino" ter njivo tudi primerno obdelamo, dosegli bodemo žival sem in tje vleče, se napehjapo nepotrebnem, strudi dobre pridelke celo na njivah, ki niso sicer kaj po- in speha ter naposled postane plašljiva in zmotena. sebno ugodne za tako žito. Vezni in godni stan zemlje kakor ga zahteva pšenica, zamoremo celo na ? zemlj kater doseči, ako pred pšenico obd emlj ahli tlino, priliko, mehur Ni čuda toraj, ako take živali dobijo raznih bo lezni precej, ko so dalj časa rabile se za delo na kolenu, bramor, otiske itd Konje veže. Za to so posebno dobre rastline, rejstvo navadno ostaja brezvspešno, kjer žebeta pred y ? 1 i 1 • _ I ^ ^ « i ii -r^ % • • • • • katere naj pšenica sledi: detelja, lucei esparseta mešanica iz ti ave iu detelje. Po detelji in lucei dostuje jedna brazda, ako je dovelj vlažnosti, zemlja dinjeno t letom napregajo za trdno delo. Bolje storijo tisti godna ter da se da z brano zdrobiti i zada je Zale konjerejci, kateri žebetom do leta prizanašajo ter na dobre pašnike s suhimi tlami gonijo. Živina lepo aste, kosti so močne njivo treba je pa poprej sprašiti iu potem kmalu kakošna bolezen prijela ter se ni bati, da bi se vnovič preorati, da postane godna Na težkih zemljah so rastline, katere njivo oči- vaškemu kovaču, ki rog pi Prav neumno je, če kdo svoje lepo žrebe žene da konjskemu kopitu stijo m zemljo rahlo ter godno storijo, sledeče: gor- skoraj nič ni podoben več. Vsak razumen človek sica, lan, konoplje, bob itd. Na težkih zemljah v gor- vendar znati moral, da se mlad konj ne sme podko- Kopito . če mu kili pokrajinah veljajo za precej dobre rastline pred pšenico grah, pesa, med tem ko krompir ni dober, ker vati, dokler niso kopita popolnem dorastla aste z živinčetom vred. Kako pa hoče rasti zemljo preveč zrahlja. Na rahlih zemljah je ugodneje železo brani. Kopito se skazi in ves konj je skvarjen. sejati na goršico, grah, zeleno grahoro itd. rž, ker ta Ugovarjajo, češ, da konje za dirke uže v drugem letu daje boljši pridelek kot pa pšenica Ri krompir je priporočljivo k večjemu na peščeni sejati na podkavaj kei emlj To je okopan r " J w VUIJ! i v^ T VJVJJUU1 11 lil* j^/Vj p ^ VJ JUL J. ^iVjlAAAJl, se ne posede, a krompir mora biti pravočasno drugače esnično, vendar takošne konje zelo ejajo in mnogi izmed njih imajo skvarjene da se rž zamore dobro razrasti noge mrzlih na tla postanejo hromi in se zgrudijo časih hipoma jajih je sploh bolje sejati po okopovalnih rastlinah Dostikrat sem gledal, kako so kočijaži neusmi -arp rž in ječmen, za katere so te rastline najbolje ljeno z biči udrihali po mladih konjih, pa ti niso ubo- II m ^H j A 26? Takov človek ne ve celo nič, kako moramo s _ konji potrpljenje imeti pri poduku in vajah. Videl sem, ska okolica, Logatec, Postojina in mesto Ljubljana 6. na Vrhniki za politične okraje: Litija, ljubljan- kako so žebeta morala dolgo trdno delati, zatem dne septembra; glo zobati ki m predno je prebavljanje pričelo v Št. Jarneji za politične okraje: Krško iica^iv^ nimv^ ajjl v^uiiu j ju t i jciuju pnvjdiuj V KJ u jl ±x j x ^viitiuuv; vait bila so zopet vprežena. Kdo se bode tukaj čudil, ako dolfovo in Črnomelj 9. dne septembra. j Ru- boge ali koliko dobijo ? Zopet drugod sem opa zoval, kako so konji prehladno vodo pili. a zatem bili i v hlev postavlj da se jih je vnetica morala lotiti vsaki konkurzni postaji se začne delitev premij imenovane dni ob 9. uri dopoludne. Za delitev premij veljajo sledeče uredbe, uravnane Zebeta na težavno delo siliti podobno je, otroke po pravilih, v tem oziru veljavnih, s privolitvijo c. kr. v fabrike delat goniti. Sedaj slednje uravnali po ministerstva za poljedelstvo z ozirom na posebne raz postavah. Dobro bilo bi tudi, ko bi zabranjeno bilo, mere te dežele. _____j __ i ____ ___,________r^r •__• • • __ TT .?. ____ žebeta pred četrtim letom pregati. Živini bi se Kobilam z žrebetom, mladim kobilam in žrebicam, pnza z mnogim trpljenjem in konjerejstvo bi ki smejo za premije prositi, delilo se bode v vsaki znatno napredovalo. Veliko bolezni, deloma znotranjih, konkurzni postaji od premijske komisije: če niso podedovane, prihaja od pretežkega in prera-nega napreganja. Fabriški delavci dobijo največ posebnih bolezni v fabrikah. Podobne učinke nareja pri konjih lakomnost, neumnost in surovost ljudi. Zatorej je velike važnosti, žebetom določevati a) kobilam z žrebetom, ki še sesa, eno darilo po 40 gold., eno darilo po 25 gold., v Kranji in v Eadoljici eno darilo, v ostalih konkurznih po- stajah dve darili po 20 gold., in naposled po vseh postajah po eno darilo po 15 gold. pravi čas, kedaj dovolj močna za vpreganje tako da jim n^ škoduje. Povprek moremo reči, da kaže žebe tedaj napi kedar je zadosti dor torej sreberni svetinji; mladim kobilam eno darilo Sfold. potem avadno po dogotovljenem petem letu je najbol ajbolj gotova pot mogoče popolnega, izvrstnega konj editi. Taki konj tane o ve, če kaka nesreča vmes tem pride, krepki in zdravi do pozne starosti, med f ko pr vpreženi tudi zgodaj oslabij Tako kažejo vspehi, katerim pa draga klaja precej na vrednosti vzame. Pet let žebe rediti haska od njega imeti to pa sicer nic po 30 gold., eno darilo po 20 gold., eno darilo po 15 gold., potem dve sreberni svetinji,\ mladim kobilam v Št Jarneji štiri darila po 10 gold. in dve sreberni svetinji, v vseh druzih postajah po tri darila v znesku 10 gold. in dve sreberni svetinji. Skupaj 1045 gold. in 30 srebernih svetinj. Posestniki triletnih za pleme sposobnih žebcev se ^ jo precej drago, tudi ondi, pozivajo,, naj jih o priliki premiranja pripeljejo pred cena krmi ni previsoka. Žebe mora torej uže ve- komisijo v ta namen, da se popišejo, ker bi se uteg- liko vredno biti ako hočemo, da nam ki To velja o konjih nje kupcev dovolj stnega, žlahtnega plem povrne, nili pozneje kupiti. 7 če Premijska komisija ima tudi pravico, vis. c. kr. torej in v razkošne he zlasti o konjih za ježo ministerstvu za poljedelstvo nasvetovati dopuščene Drugače je pri konjih manjše vrednosti, za katere privatne žebce za podporo. Vsak, kateremu se je za izrejenega konja priso- kupci ne ponujajo velikih svot. Tukaj kaže žebeta že dila premija, mora podpisati reverz, v katerem se za- v četrtem, vendar ne pred 3\ letom napregati, zlasti veže, da tega konja po delitvi premij obdrži še eno za opravila na kmetijah, se ve opazno, nikoli preveč, leto, in da povrne prejeto premijo v denarjih brez vsa- nikdar tako, da bi konj moral rabiti vso svojo moč, kega ugovora, če ne bi ostal pri tem mož-beseda. ampak polagoma, zmiraj več, do polovice ali tri četr-tinke. Tako vsaj nekaj stroškov za krmo odslužijo in se lepo urijo in v delovanji vadijo. Konji bodo tako bolj zdravi in lepše rastli, ako jim se obilno še polaga. Iz tega vzroka tudi žlahna žebeta kaže lahko napregati in od četrtega leta naprej jim lahke jezdece na hrbet posajati. Vendar jezdariti jih ne smejo nikoli dajati do utrujenja. Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani 1. dne junija 1886. C. kr. deželni predsednik: Baron JVinMer s. r Vatoroznaiiske stvari. ] * Program o delitvi premij v denarji in priznanskih diplom za kobile in žebice, katera se bode vršila na Kranjskem leta 1886. Na Kranjskem se bode za leto 1886. vršila delitev državnih premij v srebernih svetinjah, kakor tudi delitev priznanskih diplom: Rabarbara; Rheum. Ta koristna rastlina kolikor je meni znano, v naši mili domovini še toliko kot popolno nepoznana tujka. Rabarbara prišteva se med kolenčaste steblovce. Ob koreničnem vratu razvija na Krepkih, mesnato-sočnih pecljih široko in veliko perj » ki onemu od lepij zelo podobno na obeh straneh je gladko za kobile z žrebetom za mlade 5 to je ? 3- do 41etne kobile, zeleno med tem, ko je lepijevo belkasto in temno- in nekako za 1- m kosmato. Rabarbarine korenine, katere rabijo se tudi v zdravilstvu in se morejo dobro prodati, so zelo vstrajne; surove so nekoliko nagrban Prava domovina njena Azij po barvi rujavo-rumene. ; iz Kitaja, Tibeta in 21etne žebice v naslednjih petih konkurznih postajah so imenovane spodaj: Radovljici za politični ok^aj: Radovljica dne septembra; v Kranji za politična okraja: Kranj in Kamnik • Avstriji zavoljo zdravilnih "korenin in užitnih peclj Napela prenesena bila je o svojem času tudi v Evropi, se na Francoskem, Angleškem, Nemškem in tudi v dne septembra; njenih goji peclj njeni dajo na prav lahak način pri v Ribnici za politični okraj: Kočevje 4. dne pravljeni za staro in mlado jako okusno, lahko prebav septembra; ljivo zdravo jed prikuho. Brez te koristne rast * 26$ line. katero so ljudje uže pred več nego 270 leti po bližje spoznali, bi ne smela nobena hiša biti. Izgojevanje rabarbare je prav lahko in priprosto; koliko z zmletim cimetom. pecljev denejo se potem v pripravno skledo, se potre- sejo dobro z zdrobljenim slarikorom in Vse postupajo neto polije se potem še iie zahteva nobenega posebnega truda in težave, a se nekoliko z dobrim vinom ter se na lahko premeša in dotičniku tudi na malem prostoru prav dobro in obilno okusna jed je zgotovljena. splačuje. Globoka, krepka, nekoliiio bolj vlažna nego Vsa ta procedura, da so bili rabarbarini peclji še suha zemlja rabarbari najbolje ugaja. Da se posebno na vrtu (ako bil je krop pripravljen) in tudi uže na 40 do 60 centimetrov dolgi krepki in okusni ter po peclji, ki v obsežku od 18 do 20 centimetrov merijo mizi, ne traja še celi četrt ure ne. 9 Opomniti mi je še to, da se morejo in smejo izgoje, zahteva rabarbara poleg dobre iu globoko pre- rabarbarini peclji med letom raz rastline tolikokrat po-rahljane zemlje tudi še gorke, zavetne in brezsenčnate rezati, kolikonsrat so se na njih s perjem vred bili popolnoma razvili in dorastli. Prav zelo me bode veselilo, ako sem s temi svojimi lege. Nekoliko rabarbarinih sadili posajenih na primernih krajih v prihišnem (zelenjadnem) vrtu nudi gospo- dinji med pomladjo in poletjem priliko, da more družini vrsticami mogel tudi kakemu vrlemu napredujaku med svoji za spremembo različnih in okusnih prekuh priprav- priprostim ljudstvom na deželi kaj koristnega svetovati; 1 jati in dajati. Pregosti nasad rabarbari nikakor ne ugaja; rastlina od rastline uaj bode 1 do iy4 metra druga od druge oddaljena. Vsako pomlad mora se okolo rabarbarineh uže samo s tem bil bi moj pošteni namen tudi popolno dosežen. M. Rant. rastlin primerna množina dobrega in mastnega gnoja podkopati, sicer bili bi listni peclji od leta do leta šib-keji, bolj pusti in vitrasti ter tudi slabeji glede okusa svojega. Ko se je rabarbara uže dobro ukoreninila, prične razvijati obilnih nastavkov za visoka cvetna stebla; ti nastavki morajo se prec sproti skrbno iu popolno SOlstVli z ostrim nožem pri polti odstranjevati, Ker bi sicer, če bi se rasti pustili, celo rastlino glede razvoja njenega zelo oslabili. Sobke stvari. Kaj naj se sploh naši domovini pri ljudskem koristno in menilo? praktično spre ko barbari v prvem letu nasada njenega pri (Dalje.) ščimo zadosta potrebne vlage, jo pozneje pošteno gojimo in pravilno gnojimo ter stranjujemo, nam bode taista skoz celih 20 let sporedno 3. Mir, edinost in sloga med šolskimi občinci iu etne nastavke sproti od- učiteljstvom je brezpogojno potrebna reč, ako hočemo tudi pri poduku v šoli koristnega in zaželjenega na- dajala in rodila obilo okusnih pe za zdravo h predka pričakovati. Tudi v tem obziru nismo s šolska Najdebelejše listne peclj vejših vrst, daj bara nekaterih no- upravo tam, kjer prav za prav biti morali. V pojas- kakor: ;;Linnaus", , stons" in „St. Martins". Najbolj Prima Donna Joh nilo samo nekaj malega. Krajnim šolskim svetum je med razširjene in tudi naj- drugim osobito tudi zato skrbeti, da se ohranijo šolska priljubljenejše so pa dan današnji sledeče starejše ra- poslopja vedno v dobrem stanu, da so šolske sobe j barbarine sorte: ,,Queen Victoria in o dalj n Freetons scarlet in w Marshals Rayal early Albert carlet' potrebno in praktično opravo preskrbljene, ter da šole vse potrebne postavno predpisane učne pripomočke dobe. Soodgovornost za vse to naklada se pa po drugi strani zadnje imenovani vrsti ali sorti dajete bolj tanke peclje, kateri so pa po koži in mesu svojem lepo rudeči in so tudi učiteljem šolskim voditeljem , kar je pa za taiste zavoljo neke prijetno-milob v sebi hranijo, tudi jako okusni hladilne kisline ki jo jako kočljiva stvar. Ako učitelj svoje dolžnosti glede poduka v šoli, šolskega reda in discipline strogo v smislu liti To Ob pomladi moremo rabarbaro tudi nekoliko prisi- postave vestno spolnuje, se uže samo s tem roditeljem, da nam preje okusnih pecljev razvije in donese. osobito unemarnem, dostakratov hudo zameri, če je pa o sežemo pa s tem, da posamezne rastline ali tu in tam še primoran tudi glede popravil na šolskem tudi cele vrste s zadosto dolg širokimi in visokimi poslopji, glede naprave potrobne šolske oprave in pre« zabojčeki pokrijemo ter te zabojčeke potem z gorkim skrbitve še pomanjkujočih, postavno predpisanih učnih konjskim gnojem od vseh strani primerno obdano in po- pripomočkov pri krajnem šolskem svetu moledovati, krijemo. Listni peclji se pod tem z gnojem obloženimi pride pogostoma v splošno nasprotje z celo šolsko ob- zabojčeki prav hitro razvijajo in brzo rasto; ob enem čino, kar potem na vse strani prav britko občuti. postanejo tudi lepo rumenkasto-bledi so redno-mehki, Popreje mirno, zadovoljno življenje in splošna sloga a po okusu pa jako Kako da se rabarbari jed priredijo, znan mi je sem peclj v okusno in zdravo spremeni se v črtenje, sovraštvo, klubovanje, neslogo iu upor kar je neobhodna posledica in vir zavratnim iu en sam način, katerega lažnjivim tožoam ter drugim zlobnim napadom od straai izvedel leta 1868. od pokojnega župnika gospoda take šolske občine na vestnega spolnjevalca dolžnosti Lovro Pintarja na Breznici, slovečega in učenega sad- svojih v težavnem poklicu. Takih nepridiprav slučajev jerejca, kateri bil takrat tudi deželni in državni po- se po mili domovini pod sedanjo šolsko upravo menda slanec. Je pa sledeči: „LK>raščeuo in popolnoma razvito v nobenem šolskem okraju ne manjka. — Žalostno, a perje se s peclji vred z ostrim nožem tikoma ob kore- istinito! Se ve da, ko bili bi vsi krajni šolski sveti po ničnem vratu poreže perj se potem ob zgornjem koncu deželi zgolj iz pravih za šolo resnično vnetih mož sestav peclja klade popolnoma odstrani in živini ali pa prešičem po a peclji sami se pa na kratke do centime ljeni, bilo bi v tem obziru vse drugače, nego je tako. Tudi ta ravno omenjena ^nepridiprav^ zadeva tre dolge) kosce zrežejo in potem v vodi do čistega se prav lahko in hitro odstraniti in popolno odpraviti. operejo ter na cedilu ali pa na situ ocede kosci Kedar gosp. c. kr. okrajni šolski nadzornik šole svojega den6j se potem v zadosta velik pisker kropa, da par okraja nadzoruje, naj se med drugim tudi še o tem pre- trenutkov povro; ko se pa koščeki v kropu prezati priča, kar se pri šoli glede predpisanih učnih pripomoč prično vlij in strese se vse skupaj polagoma v čisto kov, šolske oprave in druzega pomanjkljivega nahaja; rešeto ali pa zadosta veliko cedilo, da se krop odcedi vse to naj si zabilježi ter c. Kr. okrajnemu šolskemu in popolnoma odteče. Tako kuhani koščeki rabarbarinih svetu naznani. Ta naj pa potem vnemarne krajne šolske če bi drugače ne šlo, tudi s kaznijo primora, da izgubi, katera je izkazana uže danes po številkah carin šolo svoje™ o kraj na vse strani v red ijo. Pot ta skih dohodkov v 1. tečaju 1885. najkrajša in vodi tudi hitro do zaželenega cilja, e Predlog torej meri na to, naj zbornica blagovoli da bi glavo učiteljstv srd in sovraštvo šolske občine na skleniti: nakopalo Kolikor bolj so šolski dnevi sporeclno-skupm toliko več koristnega da se v šoli s podukom doseči Po sedanjih določilih m Naj se do vis. c. kr. finančnega ministerstva z opozorom na gorenje opazke stavi prošnja, naj se dovoli, da se v bodoče lahko vplačuje carina tudi s c. kr. državnimi bankovci po vsak mesec naznanjenem pov-dbah sta" ined celim šol- prečnem kurzu nadavka (ažijo) na zlato, ali po prejš kim letom dv šolska dneva, katera sta osobito po njega dneva kurzu nemške državne marke, slednja s podstavo 20 mark = 10 gold., kakor tudi da se sme ca- šolah na deželi glede napredka pri poduku toliko, kot polno bij Ta dneva sta: prva sreda po ve- rina plačevati z vložnicami c. kr. poštno-hranilničnega iiki noči m pa prva da bi ta dneva na šolskem p sreda po binkoštih. Ako se hoče, urada za članove check- in Clearing-prometa; i- • ■ a • i m dalje tudi korist- naj se pošlje prepis nega sadu donašala, naj bi se v prihodnje kot šolska te prošnje na c. kr. trgovinsko ministerstvo, ker se tiče vplačevanja z vložnicami, konečno dneva popolno tila. Poduk (učna tvarina), kateri „se naprosijo druge slavne zbornice, da podpirajo to ____— ' a m m m m * I I / # je po šolah na deželi za imenovani „suhi srediu pred prošnjo z jeduakimi koraki". pisan, naj bi binkoštno soboto nadomestil pa uže veliko sredo na Odsek meni, naj se opozarjanje na relacijo nem- skušnje, j< ima učitel binkoštih opraviti. ola katerih dnevih, trdim iz lastne ške državne marke k goldinarju v zlatu ne podpiralo, kar se je pri vpeljavi vplačevanja carine v zlatu kot še prav dobro obiskovana med tem. ko pr sredo po veliki noČL " ^ * J f" L J t-------d" ------ sredo po podstava izvolil avstrijski osemgoldinarsKi denar v zlatu v šoli adno le s praznimi šolskimi klopmi (20 frankov). o. „Vsak delavec vrede svoj plačila Dokler pa 20 frankov več velja nego 16 mark, bilo bi za državo zelo škodljivo, če bi dovolila vplačevanje uovo šolsko upravo smo ljudski učitelji sploh dobro te- carine na podstavi 50 krajcarjev = 1 marka iu bila bi Pa eni strani nas ie nri velikih počitnicah za taka prošnja, katera meri na zmanjšanje carine za 1 /tJ /7a, peni nas pri elikih počitnicah za taka prošnja, katera meri na zmanjšanje carine za /7o > celega pol meseca prikrajšala, a po drugi pa nam vsak dan po 1 do več rednega podučevanj šoli na- ložila. Proti temu večpodučeva na dan mi iz prak pač brezvspešna. Pač pa meni odsek, da se bode povsodi z veseljem pozdravljalo, če bi se carina mogla plačevati tudi s tičnega stališča osobito tam, kjer je šolski poduk c. kr. državnimi bankovci po vsakomesečno naznanjenim delj pa kratko kaj rjati; a glede pombico ziniti Ako se učenci srednjih elikih počitnic moram povprečnim kurzom nadavka (ažijo) na ziato, Kar pa se tiče plačevanja carine z kakor tudi oni mestnih s vložnicami poštno-hranilničnega urada po dotičnem razširjenji check- ln Clearing-prometa meni odsek, da se to ne more pod- r>i, predno ljudskih šol v glavnem mestu ubij svojimi profesorji in učitelji dvomesečnih velikih počit- pirati, kerVi tako postopanje zahtevalo več uic vesele in radujejo, zakaj neki bi se tega tudi ljud skim učitelj učencem po šolah na deželi ne pri- sme izr0^iti bi dobil carinski urad carino plačano, prej pa blaga ne ? Istino trdim, ako pravim, da so ti zadnje ime Torej ta pravica imela problema nova ni obloženi in s primeri s prvimi na eč strani bolj delom tično vrednost. Iz teh razlogov predlaga odsek: „Slavna trudom ob Osobito poletne mesece zbornica naj sklene podpirati prošnjo ograške trgo stariši svoje šolske otroke po deželi izvan šole p i - mm m * • • 1 «1*1 i ojih vinske obrtne zbornice v toliko, v kolikor se tiče kmetskih delih in drugih lahkejih plačevanja carine tudi s c. kr. državnimi bankovci po opravilih skoraj ne- vsakomesečno naznanjenem povprečnem kurzu nadavka prestano rabij olnca preparj od Ako pa otrok ves truden, zdelan v šolo pride, ne more se od njega za- (ažijo) na zlato u htevati. da bi se po rhu vse te muke še kaj korist nega učil. Taki „strapaci ----—------------ duha njegovega nikakor blagodejno upli ; u pa tudi na otroško zdravj oj tel ati ne morejo. V trudnem tele tudi duh onemogel in ni za nikakoršno posebno duševno delo sposoben (Konec prihodnjič.) Predlog se sprejme. VI. Gospod zbornični svetnik Iv. Perdan poroča o vlogi eksek. odbora splošnega shoda avstrijskih tovarnarjev likerjev, spirituoz in octa na Dunaji. V tej vlo tožijo, da se zdaj gori imenovane žgane pijače žgo, ne ga bi dotičnik imel za to pravico in bi plačeval davek. Ti pa O Trgovinska in obrtna zbornica. jejo spravljajo v promet slabo blago ter tako škodu pravičenim tovarnarjem. Zarad' tega so se v (Dodatek k 32. listu Novic" stran 252. Trgovinska niča po točki VI.) zbrali dan marca 1885. leta na Dunaji zastopniki gori omenjenih tovarnarjev skoro iz vseh avstrijskih in pri obrtna zbor- dežel ter da odpravijo vsaj najhujše nedostatke Vsak trgovec ve, koliko nadležnega truda si mora tem shodu se je sklenilo: 1. Pravica, da se smejo izdelovati spirituoze in ocet naložiti, da dobi vsak dan potreb srebra za carino more se v bodoče le doseči s posebno koncesijo, katero in kako zelo se dotični carinski uradnik muči, da celo da obrtno oblastvo pod posebnimi pogoji vrsto različnega denarja sprejme in izda. ne več primerno in zelo mudno poslovanj Vse to času bi hip prenehalo uradih z če bi se mogla carina plačevati po poštnih ložnicami v zlatu, da bi se 20 mark kot 10 2. Obrtno policijski kateremu so zdaj podv dohodarsko - uradni prigled samo pravico imajoči i^de lovatelji in prodajalci spirituoz, naj se razširi tudi na gold. v zlatu, preračunj po kurzu prejšnjega dne, ali one obrtovalce, kateri prodajajo svoje Drez pravice in v bankovcih po povprečnem nadavku (ažijo) na zlato v prejšnjem meseci. Po poštno - hranilničnem finančno ministerstvo brez obdačenja izdelane spiritove izdelke, ne da pravico imeli prodajati jih. tudi uradu na Dunaji dobi vsaki dan poročilo o najvažnejših carinskih dohodkih in lahko vsako uro s tistimi razpolaga. da dobi efektivno zlato ter more tako ne malo 3. Zdaj sicer posebnih krajih dovolj odpravi izimno nekaterim prebivalcem v eno krošnjarstvo z octom naj se plivati na kurz alute ter se v bodoče ogniti valutni V interesu domače octne industrije naj se zdanja uvozna carina na zgoščeno octno kislino primerno poviša. 2?0 Eksekutivni odsek se je obrnil do kranjske trgovinske zbornice, naj bi to njegovo prošnjo pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstva podpirala. Odsek je mnenja, da zbornica ne more podpirati omenjene prošnje, kajti če pravico, izdelavati spiri- delke Posebno pri zadnjem vprašanji sta on in pa Zal-linger zakrivila, da še sedaj nimamo postave, po kateri se za kmeta ugodnejše postopalo, ako mu vremenske nezgode poškodujejo ali uničujejo njegove poljske pri- tuoze in ocet (kis, jesih), napravili v zmislu prošnje visno od koncesije to pač pomenilo, da ta pravica postane monopol posamičnih. Na Kranjskem v ne Katerih letih več nego 4000 žganj grozdja, drožja, pivarskih odpadkov in jagod žgo žganj dalje je več izdelovalcev likerja katere iz sadja, v 17torici Koj pri oni priliki vršalo je hudo v vrstah vse dr-žavno-zborske večine in javno izrekalo se je čudenje, kaKo more mož, ki tako postopa, še dalje imeti prostor izvrševalnem odboru desnice spintuoz Ti mo rali vsi prositi dopustila (koncesije) ter toraj dokazati sposobnost za izdelovanje. Da bi bilo to zelo in da eprilič Ker je bilo pa to tikoma pred pretrganjem državnega zbora, zadovolila se je državnozborska večina z zagotovilom, da v prihodnje vodstvo desnice gotovo ne bo se število žganjarnic izdatno zmanjšalo Je ki trpelo izrečenega nasprotnika, kakoršnega se je brez lahko razvidno. Vsled tega bi tuji tovarnar žganja uže zdaj v vinskih krajih z domačimi izdelovalci žganja tekmuje, to potem tem lažje storil Isto tako je z octom. Kako pa bi se mogel vršiti kedo mu bo naslednik ^ ^ a. i • ^ • ___i____— _ _l i 1 % i • + m m a ^ prikrivanja razodel Jurij Lienbacher v svoji sredi. Prav odločno se je izrekalo, da Jurij neha biti ud Lichten-steinovega kluba, tako tudi zastopnik klubov v izvrševalnem odboru in govorilo se je tudi uže prav odločno, obrtno-policijski in dohodarsko-uradni prigled, izražajo se prosilci pač silno temno v dopisu do zbornice pač delajo na to, da bi trgovci, kramarji, gostilničarji, slaščičarji itd. ne smeli več izdelavati spirituoz, in če jih uže izdelujejo, naj si pridobijo dopustilo (koncesijo) in so podvrženi omenjenemu prigledu. To se pač za naše razmere ne more priporočati, ker v Kranjski ni istih razlogov, katere navajajo prosilci, sme se temveč trditi, da se škodljivejše še blago uvaža, nego se doma izdeluje. Kar se tiče krošnjarstva z octom (kisom, jesihom), v Cas počitnic pa je porabil sveder Jurij v to svojem listu „Oesterr. Reichsbote" izdelal i da je litiko in delovanje svojih dosedanjih tovarišev — nemških kon- tako, da so mu nemški liberalci kar na- servativcev vdušeni ploskali in se radovali tako izdatne pomoči iz nasprotnega tabora. Na te napade je konečno tudi glasilo nemških kon servativcev, dunajski r kakoršna se v tem listu prav redko kedaj Vaterland". odg terland pise Oni Lienbacherj [) z oj str ostjo, nahaja. „Va-inki napojeni so a se opomni, da pač vedno bolj pojema in Kranj sploh sovražnostjo posebno zoper češki in poljski klub, pa tudi nima vzroka, tako. prošnjo podpirati,, ker dotični kroš njarji nikomur ne prouzročijo izdatne škode. zoper vso desnico ploh Zop tako ivnanj ni treba braniti mož, ki so pri težavnih razmerah s hvalevredno Glede zgoščene octne kislin se omenja da jo požrtovalnostj v bo n ■ O Kranjska pač malo porabi, da torej tudi izdelovanju nikda acta ne škoduj vspešno vodili obra zoper liberalno opozicijo dosedaj ve. Liberalci Odsek toraj mnenja, da zbornica nima vzroka kako s tako izdatno in obreklj sedaj kedo? Osobe podpirati to prošnjo ter toraj predla preide na dnevni red. Predlog se sprejme naj se o njej stranko ustanoviti skupno-avstrij Članki in Reichnboten pa •atci se niso zoper nas ivo srditostjo postopali, ki se mislijo poklicane, , katoliško in konservativno prizadevanje lista „Oesterr^ razširiti jih med katoliškim prebivalstvom silij o nas, v obrambo naše časti in pa časti naših so m 1 C 1 1 O ti /1 A TT rj n , ] r-. i r, U ^ Lf 1__1__— 'L ____ Politične stvari. _ ' VI ' misij povzdigniti svoj tega častnega čutstva zadnjakov", kakor jih zasramljivo imenujejo, d opravičenega Pa ne samo temveč še bolj zato, ker se po omenjeni zlorabi časuištva, visoki smoter, za katerega Zopet enkrat Lienbacher. delati poslanec Lienbacher trdi, / sprotno dosega njegova le zabra ne eže, temveč na- zamore. Novicah V ..vrsti člankov" lista, kateri bi se po priporočilu smo uže večkrat imeli priliko sprego- Lienbacherjevem ne smel pogrešati v nobeni katoliški voriti o starem svedru Lienbacherju, in to počenši od družini, uvidaino s ra m o t o katolišk one dobe ko se je prav vsled njegovega vrtanja velik in v osodepolnem razceplj o č a s n i š t del nemških poslancev odcepil od grof Hohenwartovega bivalstvu po njih preti, škand katero katoli n » t kluba t k e katol išk § • t cerkve v A v s t r i j Osvetili smo tudi njegovo daljno postopanje, izre- doželjnostjo v škodo spoštovanja, kater daj emu pre spro t ko pristaja koma ko je zapustil tudi Liechtensteinov klub in s svo __:_________i _ _ T , v , divjimi" govori prav vodo na mlin obračal veliko- to škandalozno jimi „ nemškim narodnjakom Ko se je vlansko leto zbral Enako odločno obsoja tudi praška „Pulitikau vnovič zbor klub, brž ko no v nadi volj državni emškega konservati postopanje takega „*atolika" in takeg m odločno sprejeli so Lienbacherja zopet v Lichtensteinov bivšega „ ča rabulistika državneg da so ga večletne skušnj vsaj toliko spametovale, da bo vedel, s čem koristi večini s čem pa opoziciji državnega zbora i" pravdnika, ki člen XIX. ustanovnih postav tolmači tako, kakor bi sploh kdo mogel vtikati va-nj tudi nemščino kot državni jezik. ) Lienbach je tedaj veliko hujši kot Scharschmid nila Herbst, Plener, ChlumecKi in vsi drugi levičarski nasprotniki, ker kaj tacega še njih nobeden ni trdil in a najvažnejše odseke^ kakor predlogom Scharschmidovem so pokazali dosti jasno, da . vpeljati nemščino Pa tudi nada Lichtensteinovega kluba se ni izpol celo nasprotno. jezikovni odsek in pa v odsek za pogodbo z Ogersko le postavnim potom žele v člen XIX in pa v izvrševalni odbor desnice izvoljen porabil je kot državni jezik Lienbach v družbi z enako »nezadovoljnim Zallin niče v to da ne da gerjem svojo bolj natančno podučenost o namenih des- je toliko odločnejše nasprotoval. To je pokazal pri marsikateri manj pomenljivi priliki, izrekoma pa tedaj, ko se je bila velika bitka zarad carine Lienbacher od petroleja in pa zarad odpisovanja zemljiškega davka. Politika obrača besede Lienbacherj nihče ne --------„ uillv^ u< more dolgo biti zaveznik nasprotnikov svojega naroda o ubil zaupanje narodovo na njega samega in na koncu izvrstnega članka z naslovom „Das Bieschea ponavlja odločno zahtevanj s e L bacher izključi iz izvrševalnega odbora d oice ter izreka. J ozir na dostojnost zahteva nemški konservativci da ne korist skupne stranke, temveč zvršitev te sodbe začnejo ni gotovo > da odbor v sklicano enketo bil sred oktobra v Ljubi) Gotovo je državnozborski večini v škodo uže zdavnej zgodilo. dr. Jos. Kosler in se to voli gospode Fr Potem otnik. • uci. Romarji naši Lourdski vrnili so Kranjske vaeležili so domu včeraj župnika K r i š t of i č in P e t e r 1 se romanja: prof. T. Z up Ljubljane teljišči. Znano je, da se Naši dopisi. Slovenščina na ljubljanskem uči in llovsk ba Evel L kaplana G o 1 m a j dalj Viktorija Melcer. Ida vrbančič, Ivana Strup Katarina Vl -1 - - 01 1 ' — 1 gosp pred nekaj leti vsled priza na Božj Mulej. Skupaj vdeležilo se je tega potovanj pot Marij devanja tukajšnjih merodajnih oblastev po ministerski njimi 178 duhovnikov. (L. Z.) Lourdski 581 Avstrijce med naredbi na tukaj učiteljišči slovenščina vpeljala da nekoliko predmetov, ker je vsaj po vsem naravno morajo pripravniki, ki imajo v svojem prihodnjem po klicu podučevati gol j 1 o venske učence s sloven- Novičar iz domačih in tujih dežel. skim učnim jezikom, v vseh predmetih imeti popolno a natanko znanje v slovenščini. spretnost Omenj na papirji, ker na pr. učitelj Linhart siovenšč Gašte Dunaja Zadnjo nedelj vrnil nazaj v Schoabrun se je cesar z minsterska naredba pa je deloma ostala Oton podal se je v Draždane k svoj Dunaji. Nadvojvod * • « _ m zmožen, in kmetijstva, katero sterski naredbi podučevati slovensko, vensko, ampak še dalje samo nemško Marij se imelo po mini-podučeval slo- Josipini Saksonsk nevesti priucesinji V Videti je. da ta nedostatnost vendar Ker Linharta govorih ženitovanje praznovati dne Cesaričiua Štefanija zahval županu Uhl-u za voščila, h se ima po sedan) do se 5. oktobra. dunajskemu nekaj peče, veden v kmetijstvu, kateri bi znal ta predmet tudfslo- rojstne dneva. rečene ji povodom njenega se znal najti drug učitelj, bolj Sicer pa ud duuajski polinčn ko po ensko podučevati. Zato menda si ta zornostjo spremljajo najnovejše dogodbe Bolgarske. Sploh rizadeva v svojem šolskem listu dokazati, kolika nemški gospod se mis'>, da imajo Ruska. Nemška ne- sreča bi bila za pripravnike ako metov učili v slovenščini se še nekaj pred nastal slučaj gotovo do G do Avstrij vendar ravno pa ni zdavnej premlajem Pa res ta boj fraz To dokazati prežvekava vse o zveličanosti nemščine. dvomi"i, da izrekoma ogerski polinčni krogi nekako pi sano gledajo očividen vspeh ruske politike na Bolgar kem ke se potem trahove o r nemšči v resnici naperjen zoper prazne in ker je Ruska rojen šča Ruske na Bal se odovinsk nasprotnik madj kolikor treba nauči majo tudi naši pripravniki skega početja — Slovanom vedno sovražnega akoravno se po pravici zahteva da morajo slovenskim šolam namenjeni učitelj vrsti vse predmete slovenski dobro znati. v prvi Ogerska krogi zarad odpovedi Zelo o 25 Moč vir s k1' odbor zboroval je danes v sredo dne erski merodaiui %W _z nemških mest na vabilo, vdeležiti se zgodovinske svečanosti v Buda- poparjeni so « 1 so jim došle avgusta ob 10 dopolud v prostorih Kmetijske družbe pod predsedstvom gosp. načel Tr t ni k a. Prvomestnik naznanja: kr Fr pestuu Uradni ,,Nemzet" skuša krivari z neki m modrovanjem o prijatelstvu svojo zadrego pri med narodi in Nemci ni nasprotj v katerem skuša dokazati sovraštvu da med Madj j. Dopis c. kr. deželne vlade o stanji močvirskega zaklada koncem polletja 1886. leta, po tem nega povoda za sovraštvo v interesih, tedaj tudi nikakorš močvirski zaklad v gotovini v obligacijah..... 762C0 znaša gold. 49 y2 kr. v hranilnici naloženih . 6120 n 11 11 n se ostanejo prijazni Nemcem, akoravno se nih odbornikov izreklo Madjarom spodje aKO res ne vedo Madjari tedaj tudi drlj nekaj mest doli pri Budimu so ali se delaj neprijazno Go napuhnjenostjo in da nikdar ne izgreše prilike poza bij nasilstvom pokazati se skupaj 82320 gold. 49 % kr. vsem nemadjarskim narodom. Kar so ved dalje prečita: prošnjo^posestnika žage na Bregu pri Borovnici Franca vigelna, da se mu do začenjajo žeti. • Francoska S SVOJO nasprotne sejali, to Voj minister ostane še dalj volilo proti odškodnini 2( ) gold., in povračilu vla(Ji, toda ministerski predsednik dejal ga je v nekako vse prizadete škode pri svoji žagi zajeziti Borov- varstvo iz prepovedjo, da ne sme brez vednosti mini- kakoršnih pisem proglašati in ne podajati se D1S1C0. sterstva Ta prošnja, ki je v nasprotji z nameni delo- oa potovanje vanja močvirskega odbora, se odbij Zborn naznanilo sterstvo poljedelstva naznanja, "da bi se za 16 dan septembra sklicane enkete izvedencev zarad ustanovitvi nidejo se zopet krog 12. oktobra, budgetni kr. deželne vlade, po katerem mini- odsek pričel bo svoje delovanje uže 15. septembra TT političnih krogih razpravlja se živahno vprašanj o osušenja močvirja ne to namenjeni kulturni inženir Mark moglo vdeležiti ke zmerne republikanske stranke, do ker ima za ustanovitve njene pa je videti še daleč od dne Bolgarska 16. septembra naprej 4 tedne posla v Tirolih pri so nepomenljive memo onih Vse druge novice minulega tedna do vrejenji vodotoča reke Adiže Vsled tega naznanila sklene odbor, enketo preložiti srede meseca oktobra, vendar pa na vso moč delati . katere so nam došle to nedeljo in ponedeljek z Bolgarske. Kakor so< vlausko leto dne 18. septembra vjeli, odstavili na to, da se še letos predloži deželnemu zboru kranj- P skemu načrt postave o skladanji svote za pokritje stro Bolgari Izhodne Rumelij ter SKOV j tako da - ravno tako se se vsaj začetek znižanja vodotoča garskemu k zrekli združenj ke obeh čez mejo tira D guvernerja Alek( bolgarskih dežela m Ljubljanice storil od Udmata gori v letu 1887 Aleksand oboto zgodilo t \j Odbornik dr. Pokluk čelnika potem naprosi gosp trd njavo Vidimsko, vjeli so ga, dejal da naj bi on prevzel poročilo za enketo i ker ga odstavlj druga z a č Ko je ogledaval i v zapor, izrekli mesto sedanje pa se je postavila d kateri na čelu sta K 212 velov in Zank Kneza Aleksandra hočejo tirati do meje in ga spustiti nazaj v njegovo nemško domovino Važneja brzojavna poročila o tej zadevi se glase Carigrada dne 22. avgusta Iz Sofij dohaja naznanilo, da sta Karavel in Zank ko kneza tam ni bilo, ustanovila začasno vlado, da so kneza pri ledovanji m J v Vid vjel in progi da d st a vlj Carigrad dne 22. avgusta. Okrožnica Turške do " * ^ ^ e ter njenih zastopnikov daje znanje o dogodbah s Sofij jim naroča pozvedati godba dela na vlasti kakošen vtis ta nepričakovana do Bukarešt dne 22. avg Poluradni list ..Vointza Nationale" ima od Donave naznanilo, da je bil knez bolgarski včeraj odstavlj darstvo, v katerem so Vidinu je brod pripravlj in da se je ustanovilo vla Karavelov, Zankov in drugi. V da kneza prepelj v Turn Severin. Ministerski predsednik Bratiano podal se je na grad Sinaia stvom kraljevim je ministerski svet pod predsed Bukarešt dne 22. avgusta cb uri 20 minut zvečer. Privatno poročilo s Sofije potrjuje, da knez Aleksander po uporu na dvoru s pripomočj in \ ojaštva prisilj dpovedati se. Nekateri trdij e bil vlade o. da so kneza pripeljali na mejo, drugi, drugih mest bolgarskih ni nič vlada dopustila je samo eno depe da v Vidinu vjet naznanil. Začasna ki je bila po vsem povoljna. odposlati, vse druge depeše in pisma so ustavlj celo potniki so bili na meji zadržani Bukarešt dne 23. avgusta. Bolgarska začasna vlada proglasila oklic, v katerem je rečeno: knez je Bolgarski na bojišči velezaslužno deloval, v politiki pa se premalo oziral na to da je žava in. na dobre razmere z Rusko Bolgarska . zato slovanska dr postalo po trebno se ima prav odstaviti ga. Knez je v Lompalanki vjet » pa malu spustiti in do meje spraviti Bukarešt dne 23. avgusta. „A Havas na znanja na podlagi privatnih poročil sledeče ozirom na knezu ugodno javno mnenje pro imenik ministrov, v katerem so začasna vlada vseh znana imena strank imenovani so: Karavelov, Stambulov, Radosla vov, Manov, Magiarov, Veličkov, Stojlov, Zankov, Bru nov, Grekov, Ikonomov, major Nikiforov ajor Gruev toda tako s zato namen tavlj videti je prav nemogoče in samo da Pii na lavno mnenj Posadka v feumli bal knezu ostala zvesta in noče pripoznati začasne vlade Ker se porazumlje lado in pa Rusko potrjuj pob gnilo je med začasno ekoliko oseb na Rumunsko iz strahu pred posledicami ruskega vpl med temi nekdanji predsednik začasne izhodno rumelske vlade Stojanov in več ruskih nihilistov, ki so kot častniki bili poveljniki trem brodom bolgarske flotile. Po gotovih poročilih nastal je upor med tem, ko je knez ogledaval nastave okoli Slivnice in se hotel podati ogle-davat vojno krog Vidina. Naznanilo, da bi se bil knez na brodu po Donavi gori peljal, ni resnično Najbolj verjetno je mnenje da je v samostanu blizo Sofije da bi bil tudi Karavelov zaprt da zaprt Cu bil knez vjet in Sofij kot knezov namestnik mestu proglaš je obležni stan Polit. Corresp." poroča z dne 22 um/. r ~---~ Knez Aleksander je odstavlj iz Bukarešta Včeraj dne 21 zjutraj obsedla je množica ljudi in vojaki kneževo palačo ter zahtevali, da se knez odstavi. Odstavljenje se je potem dejansko proglasilo. Vladino oblast prevzel je odbor, v katerem so udj v ornji dep z Bukarešta nave- deni. Turn Severin Knez je v Vidinu ? od koder ga prepeljejo na Najnovejše vesti. Iz časniških nemških glasov o bolgarskem prevratu da se sklepati, da vsaj nekatere evropejske velevlasti niso bile popolnoma iznenadene po zadnjih dogodbah v Sofiji. Vsaj poluradna nemška „Post" piše: To nepričakovano naznanilo prinaša rešitev položaja, kateri je od dne do dne postajal nevarnejši. Knez Aleksander, nekdaj ruski kandidat, postal je nevedoma zastopnik angleških interesov, ki niso bili obrnjeni na vzdržavanje kneza, temveč v to, Bolgarsko kot predmet prepira podtakniti med Rusko in Avstrijo z nado, da bode rusko-avstrijski dvoboj rešil izhodno vprašanje brez žrtev angleškega denarja krvi namen so zadnje dogodbe prepre Angleška se za sedaj odmakne od dejanske bal- tem uvidevamo znamenje za mirnost čile. kanske politike položaja, keda naj čez dru bod Da Avstrijska in Rusija zavolj vprašanja sedaj knez o zato daj Bolgarski, ne padeta druga Bismarkovo poroštvo delovanj 5 katerega jni bilo nikdar več videti, kot zadnje tedne Blizo enako piše tudi Kolnische Zeitun Buk o d iuui „i\.uiu10tuc ^tiluug . ta se dne 24. avg. brzojavlj Aleksander podal se je včeraj pri Rali brod in ima danes zjutraj dospeti v Gjurgjevo i: Knez na svoj Drugo poročilo se glasi v Bukareštu Aleksandra bil je videti blizo R , potem : Brod kneza Tam je knez brž ko ne na suho stopil uže kot vjetnik /Si • • __ _ T^l ^ 1 ^ i. i^i - -- — —---— Li /1 r\ A Gjurgjeva se -Polit. Corresp dne 23 ponoči brzojavlja, da se je izhodno rumeljska vojna izrekla kneza Aleksandra. Polkovnik Mutkurov proglašen bil za načelnika vlade, enako so se sadke v Šumli in Tirnovi za kneza ekle tudi Istega dne 24. brzojavlja se iz Bukarešta: Večina bolg kega ljudst J z a k Aleksand ljskih bramb z oj p r o t i n N ačel- knezu azaj v Sofijo spremil. Zbornični predsednik St bul di delovanje za k b r a m b o v ? ki bolgarske To kaže, da je mnenje o Bolgarski sami v Bukareštu pa se podpira odstavljen' azdvo- Bo jeno, _ _ li mogoče poravnati hudo zmešano štreno brez novega prelivanj krvi ? Žitna cena v Ljubljani 21. avgusta 1886. Hektoliter: pšenice domače «3 gold 50 k banaške je se govorica, 7 gold. 35 kr turšice 4 gold. 87 kr v • sorsice gold Potnike, ki so s Cari- 45 k rži 4 gold 87 kr ječmena 4 gold 22 kr grada prihajajoči po bliskovnem vlaku hoteli peljati se, prosa 5 gold. 8 kr ajde 4 gold. 39 kr ovsa gold danes izpustili. 7 6 kr so včeraj v Ruščuku pridržali in se Pariz dne 23. avgusta. Po naznanilih s Sofij stranka Karavelova nima upraviti s prevratom. Dogodba Kromp 2 gold 50 k 100 kilogramov V Kranji 23. avgusta. vršila se je ponoči od 20. na 21 t. m s tem, da so Hektoliter: Pšenica 6 gld. 50 kr Rrž 5 gold. 4 kr. dvor knezov zasedli uporni vojaki, katerim so se pri- Oves 2 gold. 92 k Turšica 5 gold. 52 kr. Ječmen družili gojenci vojne šole. Kneza so straženega spra vili do meje potem, ko se je pism odpovedal Na 4 gld 2 gld 55 kr kr Ajd Seno 4 gld. 2 gld 35 kr. 45 kr Slama 100 kilogr. kilogr. Speh 1 čelu takoj ustanovlj vlade Klement, metropolit v 54 kr Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani