131. številka. Ljubljana, v soboto 11. junija 1904. XXXVII. leto. izhaja vsak dan »večer, LzimSi nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dezeie za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem as dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tujo dežele toliko *e£ kolikor zuaSa poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po ia h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ce &a trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravni Stvo pa v pritličju. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. j*1 „Slovenska Matica". Že v svojenr> poročilu o občnem zboru »Slovenske Mat cea smo orne-n li, da se je tega občnega zbora udeležilo nenavadno mnogo duhovnikov. V »Mestnem domu« smo videli duhovmke, ki se sicer niso nikdar brigali za zbore »Slovenske Ma-t cea. In čemu to? Ali so se morda bati !ibQralc^v, a bi ne naskočili »Matice« ter iz nje ne pometali tistih klerikalcev, ki ne spadajo v njo in ki so le coklia ns njenem razvoju? Mi smo pred dnevi glede »Mane« odkrito izpovedali svoje mnenje, da našemu prvemu in edinemu književnemu zavodu ni na korist, da sede v njegovem odboru razni klerikalni B podje, k^ nič ne delajo in si tudi na slovstvenem polju n = so pridobili nobenih zaslug in kojih edino strena-. e je, da z vsemi svojimi silami zavirajo »Matico«, da se ne more razvijati tako. kakor bi b !o lahko in potrebno, dočim v tej literarni korporaciji i>i me3ta n. pr. za pesnika Ant. Aškerca ali za učenjaka dra. Gregorj* Kreka. Mi smo to dejstvo prosto konstatirali, vrhu tega pa še izrecno dostavili, da ne nameravamo razviti nobene agitacije, da bi se dotični klerikalci letos vrgli iz odbora in nadomestili z drugimi sposobnejšimi gospodi. »Siovenec« je to našo izjavo takoj pograbil in jel na vse grlo kričati, da hočemo tudi v »Matico« zanesti strankarski prepir in. dasi smo izrecno naglašali, nimamo namena nasprotovati, da bi se nevolili vsi stari odborniki znova v odbor, je ta poflfenjak le poživljal svoje sonoil-enike, naj se številno udeleže volitve, oziroma vpošljejo volilne gla B vnice. To se klerikalcem končno ne more zameriti, bo rekel marsikdo. Gotovo! Toda stvar je drugačna! Ako b. se bili klerikalci zares zavzeli za staro volilno iieto, bi se jim bas ne moglo prigovarjati. Tega pa niso storili, marveč so iz te liste iz-bacnili dva odločna prisuša naše stranke —Vilharja in Dimnika. Pred volitvijo so rohneli nad nami, da zanašamo strankarski prepir v »Matico« in da ji hočemo ško-dovati. Sedaj pa vprašamo, kdo je tisti, ki Beje seme razdora in prepira v tem društvu? »Slovenec« je preje trobil na vse grlo, da se mora stara lista izstopivsih odbornikov pridržati, na dan volitve pa so »Sloven-čevci« vrgli iz te liste — Vilharja in Dimnika. To je bilo pravo klerikalno hinavstvo. In vzpriČo temu dejstvu je imel škofov list dan po volitvi, ko je bila njegova spletka že razkrinkana, še nesramnost pisati, da se »Slovenskemu Narodu« niso obnesli njegovi migljaji. S svojim je-zuvitskim priporočilom, naj se volijo stari odborniki, so klerikalci hoteli doseči, da bi naprednjaki giasovali za vse stare, torej tudi za dotične klerikalne odbornike, dočim bi klerikalci volili samo tiste kandidate, ki so njim po godu. Kajpak so bili tudi prepričan5, da vsled tega manevra imenovana gospoda ne bosta voljena. To pot se jim to še ni posrečilo in skrbeti bo treba, da se bodo preprečile te klerikalne nakane tudi v bodoče! Zakaj so klerikalci nastopili proti g. Vilharju, je težko umljivo. Morda radi tega, ker je brezplačno celih 16 let opravljal vestno in požrtvovalno posle »Matičnegacc blagajničaria Za blagajnika je bila takrat določena nagrada letnih 100 gld. Vilhar je ni nikdar vzel in je torej v denarju daroval 1600 gld. »Matici«; pred svojim odstopom je pa še znižal blagajniško nagrado na 60 gld. ter s tem »Matici« tudi lepe goldinarje prihranil. Zakaj klerikalna gospoda sovraži g. Dimnika, to je nam znano. Gosp. Dimnik je učitelj in odločen pristaš naše stranke, s tem je povedano vse! Sicer pa je ta klerikalni nastop za nas velepoučljiv, bodemo se vsaj v bodoče vedeli ravnati. Zanimivo je, da so si klerikalci naročili volilnih glasovnic iz leme-natov v Ljubljani, v Mariboru in Gorici. Tudi razni župniki po deželi so se mobilizirali, kar doka- zuje dejstvo, da je dan po volitvi še došlo okoli 17 glasovnic z dežele. Najinteresantnejše pa je, da sta na vseh teh glasovnicah izpuščeni imeni Vi!h*r in Dimnik, kar pač dovolj do« kazuje, da so klerikalci zares hoteli vreči iz odbora ta dva gospoda in da so se v to preje dogovorili. Eine abgekartete Saehe! Dober nauk z* nas v bodočnost! »Sloveneca pa n3J bo potoiažen: Ako bi mi le zgenili z enim prstom, bi klerikalci ne tri -umfiraii! Sicer sa pa bode morda o t-m še lahko prihodnjič prepriča!! Za danes le konštstujemo, da kakor zadnjič, tako so tudi letos klerikalci pri volitvi odbora postopali strankarsko in pokazali, za kaj se jim gre pri »Matici«. S tem so spravili kamen v tek in to je dobro za »Slovensko Matico«, zakaj tisti, ki jih bo ta kamen pomandral, bodo klerikalci. Vojna na Daljnem Vztoku. Izpred Port Arturja. Is Petrograda se brzojavlja. da je vse mesto pokonci, odkar so došle tako senzacionalne vesti z bojišča. Car Nikolaj je dobil d)tične brzojavke pozno na večer, a vendar se je bliskoma zvedelo po celem meslu, da so došla velevažn& poročila. Od večera pa do ranecra jutre i« bilo na ulicah vse živo, kakor bi b In po dnevi in carjevo palačo je oblegalo na tisoče ljudi, da bi izvedeli, kakšne novice so došle z bojišča. Ljudje so člane raznih redakcij ustavljali na ulicah in jih spraševali o novicah izpred Port Arturja. Vendar se ni dalo sprva ničesar natančnega zvedeti. Poizvedelo se je le toliko, da so celonočdohajale šifrirane brzojavke z bojišča in da car vso noč ni zatisnil očesa. Car Nikolaj je šel šele zjutraj k počitku in je bil videti radostno vznemirjen. Odposlal je sam deset brzojavk in sicer tri generalu Kurcpitkinu, ostale pa namestniku Aleksejevu. Dotični važni telegrami so došli iz ruskega tabor šča v Mandžuriji in so poročali, da so Japonci napadli Port Artur z morske strani enajstkrat, s suhe pa trikrat, a so bili vsakokrat z velikimi izgubami odbiti. Na morju so bile uničene štiri japonske vojne ladje, armada generala Oka pa je bila odbita od trdnjave in je izgubila tretjino svojega moštva. Japonci so izgubili zlasti mnogo višjih častnikov. Zatrjuje se, daje v boju pal tudi japonski general Okakiama. Drc^a poročila, ki so došla iz Liaojanga, se v bistvu strinjajo z gori navedenimi podrobnostmi, samo nekatera zatrjujejo, da je pred Port Arturjern padlo 11.000 Japoncev, druga pa, da jih je ubitih samo 4000 do 5000 mož. Včeraj zju'rai pa se je razširila v Petrogradu vest, katero smo priobčili že snoči. da je admiral Skrid-lov v Port Arturju, odkoder je carju Nikolaju poslal brzojavko. Vtis te vesti na rusko javnost se ne da popisati. Vse je radostn} presenečeno in vse se radostno sprašuje, kako se je vrlemu admiralu posrečilo dospeti ▼ Port Artur. Zatrjuje se, da je Skridlov že prevzel poveljstvo vsega ruskega tihomorskega brodovja ter obrambo Port Arturja, pri čemer on računa na uspešno podporo generala Stakelberga in sopomoč generalov Miščenka in Rennenkampfa. Ako je ta vest resnična, potem pač ni nikakega dvoma več, da se je vladivostoski eskadri posrečilo neopa-ženo dospeti do Port Arturja in se združiti s portarturškim brodovjem. Ako je Skridlov dejansko izvedel to naravnost občudovanja vredno akcijo, ja to za Port Artur neprecenljivega pomena, ker bi v tem slučaju mogla ruska eska-dra uspešno tekmovati z japonskim brodovjem. Za verjetnost vesti, da je vladivostoška eskadra dospela v Port Artur, govori, kakor smo že včeraj naglašali, zlasti to, da je pretrgana brzojavna zveza med Korejo in Japosko. Le v tem slučaju se je moglo Skrid- lovu posrečiti, da je neopaženo priplul v Port Artur. Če pa je res, da je Skridlov že v portarturški trdnjavi, potem tudi ne more biti nikakega dvoma, da so Rusi prerezali kabelj med Korejo in Japonsko in s tem tudi pretrgali vez japonske armade in japonskega brodovja z domovino. — Da se je pred Port Arturjem moralo nekaj posebnega dogoditi, dokazuje tudi vest iz Tokija, da so Japonci nenadoma splošni napad u a Port Artur odložili na poznejši čas. Pravijo, da morajo odstraniti v Talienvauu in v Daljnem še preje vse mine, da bodo mogli tamkaj izkrcati za obleganje potrebne težke topove. To bo še pa precej časa trajalo, zakaj po poročilih „Daily < hronicle-4 je treba še odstraniti najmanj lt>00 min. Isti list tudi naglasa, da se je splošni naskok na Port Artur moral odložiti radi najnovejših dogodkov. Kakšni pa so ti najnovejši dogodki? Da so bili Japom i pri prvem naskoku na Port Artur s suhe strani odbiti in da je admiral Skridlov na čelu svoje eskadre dospel v port-arturško pristanišče ? Morda! Sicer pa bo najbližja bodočnost pokazala, ako so utemeljena ta domnevanja. Ruska armada v ofenzivi. Londonski list „Daily Mail" je dobil iz Fuzana na vzhodni korejski obali poročilo, da so Rusi brez-dvomno stopili v ofenzivo. Ruska armada je že prodrla v Snihailing in se pomiče po železniški progi proti Sajmaci. Od vseh strani se pridružujejo tej armadi močni oddelki, ki od Sajmaci v polkrogu obkoljujejo Fengvan-čeng. Obe krili ščiti močan kozaški voj. Rusi so zasedli vse ceste in prehode, ki vodijo proti severovzhodu. Ruske obrambne odredbe pri Kajčovu. Po poročilih iz Tiensina, je dospelo v Pohihijo 10.000 mož ruske pehote in več baterij artiljerije. 12 angleških milj južno od Kajčova (Kaj-pinga^, odnosno 35 milj južno od Niuč-vanga se je ta armada utaborila in se močno utrdila. b Povest v aleji. (V. Jel ene.) Nepopisen mi je vtis, ki ga je name napravilo, morje, ko sem ga prvikrat videl, ki je ležalo pred mano kakor neizmerna stepa brez konca in kraja, ko je na njem dvigal veter malo valovje, ki je drvelo k bregu in se razbijalo v belih penah ob skale, nad vsem površjem pa se je širil sinji vzduh prostrani in oživljajoči, ki ga je zdajinzdaj zazibal vetrič, da so se ob obali sklanjale oljke in vitke ciprese, da so za-duhtele naranče in citrone. Krasno si morje, ko se naseli ob tvoji obali pomlad, ko zacvete ob bregu poljana v tisočerih barvah, ko se ožive cipresni gap, ko se zazibljejo na tvoji gladini čolni, ki se zibljejo in sklanjajo, valčki butajo ob nje in se razbijajo; krasno si morje, ko se približa večer, ko se solnce spušča kakor ognjena krogla v tvojo neizmernost, ko krvavozlati žarki zlate tvoje površje, ki se sveti ko zrcalo, in lahni vetrič šušti, cvetice se skla-11 ajo in blažena rosa jih odeva, v logu se pa oglasi slavec in njegove turobne melodije done skozi tihi, nežni mrak; vedno te gledam brezkončno morje, vedno si mi novo, vsak dan ti podaja novo krasoto, zdi se mi, ko stojim ob tvoji obali, ko poslušam tiho valovanje, ko me obveva hladni vetrič, da me pozdravljajo tvoji valovi, da vabijo tako proseče in vabljivo, da govore o lepem, mirnem življenju v njih družbi. Morje, kako si vabljivo v vsi svoji krasoti. Lepo in vabljivo si kakor moja ljubica Štefanija; kakor morje opojne in globoke so njene oči, kakor lahno valovje dvigajoče so njene prsi, kakor rože cvetoče ob tvoji obali so njena lica, kakor divje vrtnice so njena rdeča ustna, vabljiva, da se sklonim k nji, da jo pritisnem k sebi tako divje in hrepeneče, da ji pritisnem na drhteči ustni vroč poljub. Oživele so tihe aleje, opojni vonj se razširja po vzduhu, življenje gre na dan; Človeška srca vztrepetavajo, polnijo jih nove nade, nova sreča se naseljuje v njih. Bilo je v pomladi. Midva sva stala v tihi aleji, — slonel sem ob duhtečem drevesu in zrl preko brega na morje, ti si pa stala pred mano, poigravala si se, z rdečo rožo na svojih prsih, ki je tako lepo pristojala na tvoje snežno-bele prsi, upirala si vame svoje žive oči, ki so izražale toliko hrepenenje, molčala sva, a s tisočerimi glasovi je govorilo okoli naju življenje; govorilo o svoji lepoti, o slasti pomladi, poslušala si te glasove in jim verovala; verovala si v lepoto življenja, verovala v poštenost, verovala v ideale, mlada si še bila, življenje in svet si merila po sebi; Čista in nedotaknjena si bila kakor duh-teči cvet gori na drevesu, nisi poznala življenja; mislila si, da je svet tak kakor ti, da je pošten, prepričana si bila, da ti življenje uresniči vse tvoje ideale; slikala si si svet v blestečih barvah, — zato so tvoje oči gledale tako brezbrižno v svet, kakor da bi bilo vse življenje lep, solnčen dom brez viharjev in oblakov; verovala si v lepoto mladosti, verovala v tiho srečo in bila vesela; le bodi vesela, dokler si mlada, ljubica, upaj, živi, bodi poštena, stremi za ideali, bodi srečna, saj življenje je potem zate lahko, živi, saj kmalu neha življenje, ki si ga predstavljaš; da, Štefanija, tudi jaz sem bil nekdaj tak, kot si ti sedaj; upal in veroval sem v svetost, poštenje, lepoto in take stvari, ali naenkrat, niti zavedel se nisem, kako je prišlo, in niti danes ne vem tega, zgubil sem vse; stopil sem v ono hrepeneče, trepetajoče življenje, luči so ugaševale in temne sence so plazile po meni, postalo je temno okoli mene, ni me bilo strah te teme; ali nekaj Časa sem vendarle omahoval. Težko mi je bilo zapustiti pota, ki sem po njih dosedaj hodil, težko mi je bilo otresti se čeprav raztrgane suknje, ki ji ljudje pravijo poštenost in morala; a prišlo je tako in sedaj je, ne more se pomagati; ti me razumeš ljubica, povedal ti bom povest, ki sem jo čul, ali pa morebiti — kar bi bilo končno vseeno — doživel sam! Cuj ljubica! * * Živel je nekdaj človek, po imenu, no ime je postranska stvar, recimo, da mu je bilo ime Ernest. Ta človek je živel mirno in brez skrbi; svojim ljubicam je včasi koval verze, ki so jim jako ugajali. Bil je miren, vesel človek in ni razumel, kako morejo drugi biti nemirni, nesrečni. Bolj ko je to premišljeval, vedno bolj se mu je dozdevalo njegovo življenje pusto, enostavno. Nazadnje se mu je za-studila dolga sreča, ki je kakor pravi Pfybyševski, sramotna za ljudi, ki nas onečašča, ki je nas nedostojna! Zastu-dila se mu je vsa lepota iu sve; doma ni mogel več ostati, tako tiha se mu je zdela njegova sobica, a on je hotel življenja, hotel je vodnega nemira, nepokoja, hitel je ven v ulice, opazoval vrvenje in čakal primernega treuotka, da se sam vrže v to nebrzdano maso, da živi v nji, da živi z njo. Slednjič je prišel ta trenutek i u Ernest je počel živeti, opojno hrepenenje ga je prevladalo, v sebi je začutil divji nagon, hitel naprej po svoji poti. Ni se več spominjal nekdanjega svojega življenja. Sam ga je zapustil, sam ga bo pogrešal, akoravuo slučajno pride do tega. Ernest ni veroval v usodo, sam, njegovo delo, njegovo življenje mu je bilo usoda; za čimer hrepeni in dela, je vedel, da se zgodi, ako je le v moči, nad sabo ni spoznal nobene vladajoče sile in moči. Nikdar ni tožil za izgubljeno mladostjo, izgubljenimi nadami, sam si je želel tega, kar je prišlo. Zato tudi ni čutil v sebi nikakega moraliČnega mačka. Živel je svoje novo Življenje, pozabil je na svojo prošlost, živel tre-notku; niti ni mislil ni sanjal o lepi Vlada je obljubila, da bo svoje tozadevne ukaze odločno obnovila. Zbliževanje med Vatikanom in Kvirinalom. R i m, 9 junija. Razmere med papežem in kraljevim dvorom se vidno ubla-žujejo, vsaj vatikanski listi pišejo tako, kakor da mora vsak čas nastopiti popolno izmirjenje. Kaj zasleduje pri tem papež, in kaj italijanska vlada, je seveda de tajnost, a toliko je gotovo, da se ne ugreva papež za koristi italijanske države, niti niso kralju na srcu cerkveni interesi. Zbliževanje je pospešila italijanska vlada s tem, da je opustila že skoraj dognani načrt o lo čitvi zakonov ter je zvišala župnikom plače od 800 na 1000 lir. Pa tudi papež ne zamudi nobene prilike, da izkaže svojo »ljubezen« za Italijo, »naklonjenost« kralju in njegovi hiši ter svoje spoštovanje do italijanskih zakonov. Nadalje je sprejel papež več italijanskih poslancev, več kraljičnih dvornih dam in celo aktivnega italijanskega poslanika iz Bruselja v avdijenoi; tudi je zapove-dal škofom v Bolonji, Emoni, Bre-sciji in Fiorenoi, naj se gredo poklonit kralju, ko pride v njihova mesta. Skoraj gotovo tudi, da dovoli že pri prihodnjih volitvah katoličanom, se istih udeležiti. Govori se, da pretresajo v Vatikanu in v Kvi-rinalu sledeči načrt za popolno izmirjenje. Italijanska država prizna papežu vrhovno oolast nad Riocom, toda papež izroči obenem italijanskemu kralju in njegovim naslednikom za večne čase politično in državljansko upravo nad Rimom. — Vatikan pri tem zbliževanju pač vsestransko proučava teren, da ne bo Imej materijalnih izgub; ako bodo le v Kvirinalu tako previdni. Ženska volilna pravica na Nemškem. B e r o 1 i n , 10. junija. V državnem zboru se je v drugem branju sprejel zakonski načrt o trgovinskih sodiščih za poravnavo prepirov med gospodarji in uslužbenci. Sprejela se je k zakonu tudi določba, da se ženskam odreče pasivna pravica kot prisednicam trgovinskih sodišč, pač pa se jim dovoli aktivna volilna pravica pri volitvah prisednikov. Državni tajnik grof Posadow3ky je rekel, da je s tem, ker se je ženskam dala volilna pravica, ta zakon tudi pokopan. Prodiranje liberalcev v Belgiji. London, 10. junija. Z ozirom I na zdatno napredovanje pri zadnjih volitvah je vse napeto pričakovalo, kako zaslombo imajo liberalci na deželi. Pretečeno nedeljo so se vršile volitve 30 senatnih svetnikov z de žele. Pri teh volitvah so liberalci na celi črti napredovali na stroške kon-zervativcev in monarhistov. Iz tehvspe-hov se sklepa, da dobe pri prihodnjih volitvah liberalci večino v vseh z&stopih. Vihar v španski zbornici. M a d r i d , 10. junija. V današnji zbornici je dep. Saimerou kritikoval vedenje monarhistične stranke, očital kralju, da je šel na zabavno potovanje tedaj, ko je kraljica Izabela že takorekoč umirala. Tudi je trdil, da je Španija na tihem pr stopila k trozvezi ter izjavil, da oo Španija velika dele tedaj, ko pcsta ;e repub lika. Ministrski predsednik je odgovarjal tako osorno, da je nastal tak vihar, da se je morala eeja zaključiti. Dopibi. Ix Begunj pri Cerknici. Odkar je Fr. Meden s svojim dopisov v „Slov. Narodu* dal ponjuhati cerkniškemu boksarju po zaslužen)"u, začeli so klerikalni podrepniki cviliti m zba-dati neprestano v „Slovencu-. Laž iu Častikraja je temu listu vsakdanja hrana. Njegovi bralci so se uasrkali tega smradu, zato lažejo, obrekujejo in bližnjemu kradejo poštenje in dubn. ime na pravi katoliški podlagi, da se vse kadi. Da bi imel kdo pogum se podpisati, o tem ni govora, ker td ljubijo temo in laž, resnico se pa bo kakor hudič k riža. Lotili so se tudi mene, trdeč, da sem begunjski misijo nar, ker usiljujem svojim poslom „Xa rod-, kateri je poln Jazi*, radi Cesar baje hočejo zapustiti svojo službo. Tak se, po mnenju teh obrekljivcev, smešim pred lastnimi podložniki s svojo glavo. — Jaz ne usiljujem nikomur „Naroda4*; brati ga v svoji hiši tiho ali glasno, mislim, o da mi bo milostno dovolil vsakdo, če je to komu drago ali ne. Da bi jaz usiljeval .Na rod- svojim poslom je nesramna klerikalna laž, res pa je, da -a pri meni bere zastonj vsakdo, kdor ga hoče. Kdo bolj laže „Siovenec- ali „Narod-se lahko razvidi iz tega, da je bilo /.< več urednikov „Slovenca* radi laži in easti'iraje obsojenih sodniško v „špeh-kamrou in obče znano je tudi, da je sedanji urednik pod častno dano besedo Jagal*. Ker se je ta skazal kot pristni zavijalec resnice, božje hčerke, izvolil ga je klerikalizem za svoj posel. j Pri nas se „Siovenec-, lažujiva cuuja. j res usiljuje med tukajšno nerazsodno ljudstvo kot pravo blago na katoliški podlagi za 14 in tudi za 7 K ua leto, ne samo od sivib, ampak tudi od plešastih glav iu mlecnozobih fanatikov. Vsem dopisunom v klerikalno cunjo kličem: ..Le z resnico na dan s polnim podpisom, da bodo vedeli, s kom imam Čast imeti opravka." Jurij Meden. I* Sore. Pri nas iu po okolici se govori nekaj časa sem največ o Xa-plotarjevi Mini. Kako se uresničujejo njene sanje, o katerih je poročal ..>! venec- v št. 11S., dokazuje nam prikazen, katero je imela Mina neko nedeljo letošnje spomladi, o kateri seveda ne smemo molčati. To je bilo takole: Neko nedeljo je Šla Zaplotarjeva Miua pogledat po Ločnici, kje bi se do bilo kaj suhljadi. katero bi potem zbrala in spravila domov kak delavnik. Ko se tako plazi skozi grmovje zagleda živo kopico — oh sam Bog nas var.ii — zagleda samega golega antikrista z modrasom. Rdeč je kakor kubau rak, iz oči mu švigajo plameni, usta polna pen, z rokami pa je oklepal neko tudi zelo razgaljeno — žensko. .Jezus Ka rija!" zakriči Mina, „Jezus Marija: jjMT~ Dstli« v priloga Številni kozaški voji so v Ilajšanhiji, 5 milj južno od Pohihije. Ruska armada ima nalogo, da zabrani prodiranje Japoncev od Vafang-tiena proti severu. Glavni sovražni armadi ste Še 35 milj oddaljeni druga od druge. Sovražne predstraže so med sabo v neprestani dotiki. V Kajčov se pomiče 4000 Rusov iz HajČenga in Liaojauga. Poškodovane japonske ladje. V spominu še bode, da so Japonci še nedavno kategorično zatrjevali, da razen »Hacuze« in »Jošima«, ki ste se potopili, ni bila še poškodovana nobena japonska vojna ladja. Mi smo že takrat naglašali, da ta trditev ne more biti resnična. Sedaj so se Japonci aami izdali! Iz Tokija se namreč poroča: Dve križarki, štiri torpedne uničevalke, dve topničarkiin pet torpedovk, ki so bilepred Port Arturjem poškodovane, 80 zapustile ladjedelnico v Sasehi, da odplujejo k eska-dri generala Toga. Petindvajset japonskih ladij ne more izkrcati vojaštva. Iz Pariza se javlja, da je pred Taiienvanom usidranih 25 japonskih transportnih ladij, ki imajo na krovu vojaštvo, a ga ne morejo izkrcati, ker se ne upajo približati pristanišču, kjer se nahaja vse polno ruskih min. Japonci se sicer na vse načine trudijo, da bi odstranili te mine, toda to se jim je le deloma posrečilo Nove ruske vojne ladje v Vladivostoku. Kakor se poroča iz Petro grada, je tja došla vest iz Vladivostoka, da so v sredo tjakaj dospele tri oklopne križarke, katere je Rusija kupila od chiienske vlade. Križarke so dobile že svojo posadko. Te križarke so »C*pitan Prat«, »Esmeralda« in »Chacabuoo«. «Capitan Prat« ima 6091 ton de-piacma, 37 topov in po3adko 480 mož; »Esmeraldaa ima deplacma 7000 ton, 45 topov in posadko 500 mož; »Chacabuco« obsega 4300 ton, ima 33 topov in 400 mož posadke. »Chacabnco« je bil zgrajen 1. 1901, »Esmeralda« pa 1. 1896. Obe križarki vozita po 22 vozlov. General Virenius o portartur-škem brodovju. Poročevalec pariškega »Matina« javlja, da se je načelnik štaba ruske mornarice, general Virenius, izrazil o poioža;U v Port Arturju in o nalogi ruske eskadre takole: Admiral Vitheft je 28. maja poročal, da so »Retvizan«, »Cesarevič« in »Paladaa že popolnoma popravljeni in sposobni za boj. Vesti o novih gubitkih ruskih ladij pred Port Arturjem in Talien-vanom so popolnoma neresnične. Rusko brodovje je v polnem paru in lahko vsak trenotek odpluje, da napade japonsko eskadro. Trditev, da bi bil c&r Nikolaj ukazal, da eskadra bodočnosti; kar je minulo je za nas izgubljeno, včasi si Človek pač ohrani nekaj lepih spominov, ki pa polagoma izginjajo ; bodočnost je skrita in v tvojih rokah; sedanjost je tu, trenotek, ki se naj v njem živi, saj skoro mine! Ernest se je smejal ljudem, ki so opazovali njegovo izpremembo, ki so se zgražali nad njegovimi upalimi očmi, nad njegovo nemirnostjo. Žal mu je postalo, da ni poprej začel živeti; ko je v samotnih urah, ko se je vlegel na zemljo tih večer poln tihega koprnenja, premišljal, kaj je življenje, je prišel do zaključka, da je zanj življenje brezpomembno, da je on v svetu in človeštvu ničla, ki ne more storiti ničesar; in sram ga je bilo, ko je pomislil, kako je hotel včasi delati, koristiti človeštvu, ki bi se mu nazadnje smejalo! Sedaj bo pa mirno dokončal svoje življenje brez prevar in skrbi. Ni se bal smrti, tudi nikdar ni pomišljal kaj bo takrat. Smrt, naj bo taka ali taka, pride in potem, kdo zna? Ernest nato ni nikdar mislil. Žar električnih luči mu je zasijal v * zatekle oči, po vzduhu je plaval vonj opojnih parfumov, ki se je spajal z oblaki ne sme zapustiti pristanišča, je popolnoma izmišljena. Admirali imajo v tem oziru popolnoma proste roke. Kadar bo Port Artur napaden s kopne strani, bo brodovje vdrlo iz luke in napadlo japonsko es kadro ali pa skušalo doseči Vladivostok. Prepričani smo, da bo naša eskadra v tem slučaju napravila Japoncem velikansko škodo. Govoriti, da bi sami v pristanišču uničili svoje brodovje, je naravnost blaznost. O vojnem načrtu generala Kuropatkina. Neki pruski častnik priobčuje v »Berliner Tagblattu« zanimiv članek o generalu Kuropatkinu in o njegovem vojnem načrtu. V svojih izvajanjih naglasa, da boji ob reki Jalu in pri KinČovu niso v sramoto Rusije, zakaj celo Japonci morajo priznati, da so se Rusi, dasi so se borili proti trikratni premoči, bili hrabro, kakor levi. Edina napaka na ruski strani je ta, da so bili dosedaj Rusi vedno v znatni manjšini, ko so se bajevali z Japonci. To se v inozemstvu Kuropatkinu zameri. To je umljivo, zakaj njegove besede »potrpljenje, potrpljenje in zopet potrpljenje« so že zdavna pozabljene, dasi bi človek mislil in sodil, da gleda ves svet na tega moža, kateremu je Rusija zaupala svojo čast. On prav dobro ve, kaj dela in kaj je dolžan svoji domovini, zakaj dosedaj se je še vse izpolnilo, kakor je on preje napovedal. On in njegov štab vesta edino, kdaj bo prišel tisti trenotek, da bo ruska armada smela mirno, zagotovljena svojega uspeha, presto piti v ofenzivo. Ne sme se pozabiti, da je armada generala Kuropatkina enaka pšici, ki gotovo zadene, čim cd leti s tetive. Kuropatkin se naravno pri svojih načrtih ne more ozirati na to, da se nahaja v inozemstvu in tudi v Rusiji mnogo skeptikov, ki se že sedaj pripravljajo, da zapojo Rusiji nagrobnico. Kuropatkin je utaborjen še vedno v Liaojangu, ker ve precej dobro, kaj je vredna moderna trdnjava, in ga tudi to ne straši, da je japonski vrhovni poveljnik že povabil vojne poročevalce v svoj tanor, da bodo priče zavzetja Port Arturja. Vojaški krogi zatrjujejo, da se taka trdnjava v najneugodnejšem slučaju lahko drži najmanj štiri mesece, če je tudi sovražnik pripravljen hekatombe ljudi žrtvovati. Pod temi pogoji je pač umljivo, da Kuropatkin ne namerava oditi na pomoč Port Arturju, ker ve, da je Port Artur itak osvoboden, čim ruska armada porazi generala Kurokija. Za ta odločilni udarec je Kuropatkin že sedaj, ko je dospel v L ao-jang že četrti sibirski kori dovolj močan, vendar pa ne bo pred koncem deževne dobe, v katerem času bo še dobil dva nadaljna ! kora, prešel v ofenzivo, ker bi v cigaretnih dimov, ki so se leno vlačili pod stropom! Vmes pa se je vmešavalo glasno petje, zadubio govorjenje, čepet plesajočih in ohripel glas starega po-lifona. Ernestu je legel ta težki opojni vzduh na prsi, dušil ga je, a ni se menil zato. Mirno se je vsedel v kot in opazoval to pijano vrvenje. Molčal in gledal je one zatekle oči, ki so se zaspano ozirale naokoli brez ognja, kakor ugašajoče iskre, gledal pobarvane obraze. A kmalu se je naveličal vsega tega, naslonil se na roke in opazoval dim svoje cigarete, ki se je vijugal semintje v zraku, dokler se ni slednjič spojil pod stropom. Ni poslušal divjega nebrzdanega življenja, ni opazoval več divjega vrvenja; ničesar ni mislil, le zdajinzdaj je včasi dvignil glavo, ozrl se naokoli, se bridko nasmehnil in zopet povesil glavo. Ko je enkrat pogledal naokoli, zagledal je v sosednjem kotu mlado deklico, ki je kakor on slonela oprta na svoje roke, ni se menila za ves hrup, le včasi je razstrla roke in se plašno ozrla okoli; ko pa je videla, da se ji kdo približuje, se je stresla po vsem telescu, skrila zopet svoj obraz iu mirno sedela. času dežja njegova armada pri vojnih operacijah preveč trpela. Toliko časa bodo torej skeptiki in pesimisti morali potrpeti in se zadovoljiti edino s tem, da bodo smeli nanj pošteno zabavljati. Ogrski državni zbor. Budapešta, 10. junija. Zbornica je najprej nadaljevala razpravo o peticijah glede odprave vinske klavzule. Posl. S z e d e r -k e n y je urgiral v daljšem govoru izjavo vlade, kako stališče namerava zavzeti v tej zadevi. Dokazoval je, koliko škodo je trpela ogrska vino-reja in vinska kupčija v teh ednaj-stih letih, odkar obstoji vinska klavzula. Pozival je vlado, naj v tej zadevi že pomiri javno mnenje; strah pred eventualnim carinskim bojem je prazen. — Trgovinski miniBter Hieronvmi je zavračal obdolii-tev, da se je carina na italijanska vina znižala le na ljubo trozvezi. Leta 1891. so vsi prizadeti sloji zahtevali, naj se carina na italijanska vina zniža in vlada je storila napako le v toliko, ker se je udala tej popularni struji. Nadalje je izjavil, da ne more sprejeti peticij, ki silijo vlado, naj bi jih upoštevala pri sklepanju italijanske trgovinske pogodbe, ker bi se s tem vladi vezale roke. Govorili so še Utvary, Dara ny i, baron Kaas in Roka s z k y, ki so se vsi potegovali za odpravo vinske klavzule. Iz Srbije. Bel grad, 10. junija. Vlada je prepovedala za jutršnjo obletnico prejektovani koncert v častniški kazini. Tudi bivša kraljica Natalija je opustila nameravano zadušnico za kraljevo dvojico, ker se sestre kraljice Drage niso nikakor hotele odreči nameri, da se tudi za njuna brata Lunjevića obenem obhaja pa-rastos. Položaj v Macedoniji. Sofija, 10. junija. Odbor za notranjo macedonsko organizacijo priobčuje izjavo, v kateri se odločno zanika, da bi bil odbor z zadnjim atentatom na poštni viak v kakšni zvezi. Sofija, 10. junija. Na reklamacijo turške vlade povodom dina-mitnega atentata so v Solunu prijeli nekega Ivana Badiarova, ki je priznal, da je oddal tovorno pošilja-tev v Solun, toda ni mu bilo znano, da je v poŠiljatvi peklenski stroj. Carigrad, 10. junija. Dina-mitni atentat na vlak je provzročil pri prebivalstvu novo vznemirjenje. Nove vstaške čete so se pojavile v Kastori, dočim ponekod v skopelj-skem vilajetu skušajo vstaši motiti žetev. Carigrad, 10. junija. Poslaniki Anglije, Francije in Rusije so včeraj turški vladi nujno svetovali, naj prepreči v Bitliju izgrede pri potlačevanju armenskega gibanja. Ernest jo je opazoval nekoliko časa, opazoval njeno plahost, opazoval nje nemiru«< dihanje polnih grudi. Ko je ^opet dyignlIa>s^ojo glavo, pogledal ji je v oifiraz; zdela se^mu je lepa! Dolgi razpuSčeni lasje so se ji valovito usi-patr na ramena, izpod visokega čela gledale so ji mokre oči tako milo in proseče, obledele ustne pa so ji vztre-petavale; on jo še nekaj časa molče opazuje, tedaj se pa srečajo njiju pogledi, njega je potresel ta obupni njeni pogled, ona pa je brzo povesila glavo. Ernest se ji približa in se vstopi za njo. Ona je sedela mirno, le včasi se je krčevito zganila kakor da bi se hotela otresti nemirnih in neprijetnih misli. Položi ji roko na rame, ona se zgane in upre vanj svoje oči, ki se je v njih zalesketala solza. Hitro si otere solzo. Ernest jo vpraša: „Vi plakate! Kaj Vam je?" Ona s prisiljenim nasmehom odvrne: „0 nič prišlo mije tako! Včasi se Česa spomnim, kar mi prisili solze v oči!" Ernest se vsede poleg nje in ji de: „Nikar ne tajite! Vas je življenje uničilo! Kako ste prišli sem?" „Pustite to!" „Smilite se mi! Vidim, da ste nesrečni ! Zakaj?" „Ne obujajte spominov, ki se jih komaj šiloma otresam! Gospod, poštenjak ste ! Kaj iščete tukaj ? Bežite ven iz teh prostorov, da Vas ne umori opojni vzduh, ki plava tod!" Ernest se zasmeje: „Poštenjak! Haba, kdo je danes pošten? Se otroci komaj? Da, so ljudje, ki si stavijo svoje ideale v poštenosti, morali! A kaj naredi svet iz njih ? Da, tako je dekle! Akoravno si mnogo živela, vendar življenja ne poznaš, sicer — kako ti je ime?" „Danica" odvrne ona. Ernest mehanično ponovi: „Danica!" Potem jo slednjič vpraša: ..Kako si prišla semkaj?" Ona nekaj Časa pomišlja potem odgovori: „Prijatelj, ali poznaš one tihe večere, ki spajajo dvoje duš v življenje, ki odebele drugo jutro oči!" Vem, da jih poznaš. Glej takih večerov žrtva sem jaz! Ljubila sem mladost, svet, življenje, ljubila vse! In padla sem!" „Zakaj si prišla sem, Danica!" ..Bežati sem morala, ljudje so se mi smejali, kazali za mano; a vem, da sami niso nič boljši. Zapustiti sem morala vse, kar sem nekdaj ljubila. Izgubila sem mladost, svet, življenje. A v»a ta izguba ui nič proti gnusu m studu, ki ga moram nositi žive dui. L'dala geni se v to, kar sem dosegla s svojim življenjem!" To rekši, je zopet povesila glavo in zrla v tla. Ernest jo je začudeno poslušal; ua enkrat se mu je zazdelo, da je pila Danica na pot njegovega dosedl njega življenja, da mu je zabranila ko rak naprej . . . Naenkrat se je spomnil svojega nekdanjega življenja. [TshaHI seje poti ki ga čaka! Začutil je uenadno v sel toliko moči, da bi premagal vse oviro, ki bi ga Čakale iu dobitele na uo\; poti. Sam ni vedel, kaj se je zgodilo z njim, začutil je naenkrat v sebi guu> in obup, dušilo ga je, ven iz tega za duhlega ozračja je zahrepenel. V Da niči si je predstavljal bitje, ki bi moglo živeti Ž njim, ona je poznala življenj. Samo z njo bi mogel rešiti se tega opojnega vzduha, samo ona bi ga mogla rešiti; zganil seje, hlastno prijel Danico za roko in ji kliknil: kliče in beži. „Stara sem že, pa kaj takega še nisem videla! Bog nas varuj iu Mati božja!u K sreči sta prišla mimo dva moža, ki sta mirila Mino in končno popolnoma pomirila, ko se je pokazal izza grmovja dozdevni antikrist in njegova tovarišica, v katerih pa se je spoznalo Taritastega iz Spodnje Senice in Grmičevo iz Valburge pri Smledniku. V sv. pismn naroča Kristus, naj le tisti pobere kamen in ga vrže v prešestnico, kdor je sam brez greha. Ali se pa drže naši ljudje tega nauka? „Oh, kako peša vera!u je rekel G o i a r iz Spodnje Senice brat Taritastega in prvoboritelj za žlindro. «0h, kako peša vera!" je rekel v svetosti neprekošeni S m o v c, „da se raznašajo o Taiitastem take grde reči, ko ima ženo in skoro tucat zakonskih otrok ter je tako dober katoliški mož ! Toži naj!" In Grmičeva iz Valburge, ki je bila baje že voditeljica Marijinih hčera v Smledniku, uživa še sedaj visoko čast v isti družbi in je v svetosti tako potrjena, da se sme z delavskih shodov, ki jih prireja župnik Brence v Preski, v ponoćnih urah poljubno s spremstvom vračati pijana domov . . ki je tako pobožna, da je eden teden rekla, da je sorska Marijina družba sviDJarija, ta Grmičeva je vložila s posredovanjem odvetnika tožbo radi žaljenja Časti, ker se je govorilo: „Ger-micevo je Taritast po grmičevju valjal." Sodišče pa je zatoženca oprostilo, ker jo je res valjal, Germičeva pa plača stroške. Zdaj bo vedela hoditi s T a r i-t a s t i m v Ločnico ... In zopet je resnično, kar piše „Slovenec" v št. 118 in za njim zadnji „Domoljub" : „Pa je resnično prav hudo postalo pri nas; obrekovanje in pohujšanje se širi in sodnija ima v zadnjem času več opraviti pri nas, kakor ves čas, kar se spominjajo najstarejši ljudje . . Obsodba je dobra stvar — da bi le tudi kaj pomagala!" OČe Smovc so pa hudo čemerni in na Zaplotarjevo nevoljni, ker je razglasila zadevo, o kateri bi morala molčati. Odvetniška zbornica kranjska. Dne 31. pr. m. se je vršil redni občni zbor odvet. zbornice kranjske. Predsednik g. dr. Majaron je otvoril zborovanje in konstatiral sklepčnost. Zapisnikar je bil g. dr. Vodušek, ove-rovatelja zapisnika pa gg. dr. Tominšek in dr. Kokalj. Prva točka dnevnega reda je bila letno poročilo odborovo o poslovanju v zadnji upravni dobi. Iz tega poročila, katerega je podal g. predsednik, posnamemo naslednje. Poslovnih številk, katere je imelo rešiti predsedstvo, oziroma odbor, je bilo 336. Odbor je imel 16 sej, zbornica sama pa je imela 2 izredna občna zbora, število zborničnih Članov se je skrčilo za enega, tako da je sedaj vpisanih 40 v imeniku odvetnikov. Nekemu odvetniškemu kandidatu se je zabranil vpis med odvetnike, in je zadeva sedaj pri najvišjem sodišču. Odvetniških kandidatov je prirastlo 5, izbrisan pa je bil eden, tako da jih je sedaj vpisanih vse^a skupaj 16. — Enemu odvetniku, ki se je preselil iz Štajerskega, je odbor štajerske zbornice delal težave in bil mnenja, da se ga ne more še vpisati med kranjske odvetnike, kar je pa vendar storil naš odbor. Stvar se je predložila v rešitev justiČnemu ministrstvu, katero je izreklo, da je stališče našega odbora pravilno. — Ex - oftb zagovornikov je bilo imenovati v 100 kazenskih slučajih, in sicer 35 porotnih in 65 navadnih. Za civilne stvari „Danica, daj mi roko, beživa !" Ona ga začudeno vpraša : „Kaj hočeš?" „Beživa od tod ! — Zapustiva to ozračje, stopiva ven v sveži zrak!" „Ke razumem Te, kaj hočeš!" „Zapustiva ta kraj, kjer naju duši v grlu! Odidiva daleč proč v neznani svet, da si tam ustanoviva svoje staro srečno življenje.11 Danica vstane, nekaj časa premišlja potem odločno odgovori: „Pusti me! Moja usoda me čaka tukaj. Preveč sem padla, da bi mogla biti kdaj srečna, še manj, da bi mogla kdaj koga osrečiti! Pozabi na vse, kar sva govorila!"------- Proti jutru se je vračal Ernest domov zateklih oči, upalih lic. Pozabil je v hipu vse sklepe in živel kakor nekdaj naprej —------ To povest iz današnjih dni sem pripovedoval svoji ljubici Štefaniji v uui aleji, ko je na zemljo plavala pomlad, ko je aleja dehtela v pomladnem vzduhu, ko je moja ljubica sanjala o lepoti življenja, ko sem se jaz smejal ljubezni, morali, poštenju in drugim takim lepim stvarem. je bilo treba postaviti 30krat zastopnike revnih. Vidi se torej, da je breme brezplačnega zastopanja zopet znatno na-rastlo. — Izmed pritožeb zastran postopanja odvetnikov jih je bilo 13 popolnoma neosnovanih, zaradi 6 slučajev pa je disciplinarni svet uvedel postopanje. Poleg tega je disciplinarni svet obsodil 1 odvetniškega kandidata zaradi več prestopkov v denarno kazen 200 kron. — Odboru je došlo več važnih dopisov v stanovskih zadevah, katere je odbor sklenil predložiti občnemu zboru. Ko se je lansko poletje začela ravnopravnost slovenskega jezika na Koroškem na nečuven način kršiti, je proti temu odbor vložil pritožbo, opiraje se na § 27 e odv. reda, na c. kr. justiČno ministrstvo. Istim povodom sklicanega prvega shoda slov. odvetnikov v Ljubljani se je odvetniška zbornica | oticialno udeležila. Nadalje je bila zastopana po svojem odborniku g. dru. Krisperju v sejah stalne delegacije odvetniških zbornic na Dunaju, in je tudi brzojavno pozdravila prvi shod čeških odvetnikov, ki se je o Binkoštih letos vršil v Pragi. Zbor je to poročilo odborovo vzel soglasno na znanje. Nadalje je predsednik g. dr. Majaron poročal o letnem računu zbornice, ki je bil soglasno odobren, in glede proračuna nasvetoval, naj se sklepanje o njem odloži k naslednji točki, ki se tiče ustanovitve pomožne blagajne pri zbornici. Na to so se vršile dopolnilne volitve v odbor in disciplinarni svet. V odbor so bili izvoljeni g. dr. Papež kot popredsednik, g. dr. Suverkot član, g. dr. Stempihar kot namestnik; v disciplinarni svet pa gg. dr. Vilfan in dr. Kušar kot člana, g. dr. Tominšek pa kot namestnik. Sledili so nato odborovi predlogi. G. dr. K r i s p e r je poročal o ustanovitvi pomožne blagajne pri zbornici in predlagal, naj se ustanovi taka blagajna za podporo brez krivde pomoči potrebnih odvetnikov ter odvetniških kandi datov in po meri sredstev tudi vdov in sirot zborničnih Članov; za dotiranje te blagajne naj bi se v prvi vrsti po možnosti uporabljali prebitki letnih zborničnih računov, nadalje pa tudi vse disciplinarne in redovne denarne kazni odvetnikov in odvet. kandidatov; zato se odboru naroča, da v tem zmislu vloži peticijo za premembo disciplinarnega statuta. Po nekaterih pojasnilih g. predsednika v tej zadevi se sprejme soglasno odborov predlog, kakor tudi predlog g. dr. Krisperja, da se z ozi-rom na to zbornični prispevek za prihodnje leto zviša za 20 K. Nadalje je poročal odbornik g. dr. Krisper o dopisu, v katerem justično ministrstvo želi izvedeti mnenje zbornice, ali naj bi se poizkusili dogovori med sosednimi državami, da bi se obojestransko pripuščali odvetniki pred oblasti v obmejnih okrajih sosedne države. Predlagal je v imenu odbora, naj se ministrstvu naznani, da odvetniška zbornica nima nobenega razloga, priporočati take preuredb e. Ta predlog je soglasno obveljal. G. predsednik dr. Majaron je poročal o pravnem slučaju nekega dunajskega odvetnika, ki je bil obsojen plačati ogromno odškodnino zaradi p mote svojega uradnika v nekem ekse-kocijskem predlogu. Dotična odločba najvišjega sodišča izreka pravne nazore, ki imajo lahko najhujše posledice za odvetniško poslovanje, in zato odbor predlaga, da se zbornica pridruži v polnem obsegu pritožbi, katero je ^ tem pogledu že vložila štajerska odvetniška zbornica na justično ministrstvo. Sprejeto soglasno. G. predsednik dr. Majaron je končno v imenu odbora poročal o načrtu zakona, ki ga je zveza odvetnikov v poslanski zbornici že predložila in ki meri na to, da se bi odvetnikom dala pravica legalizovati zasebne listine. Sprejel se je predlog, da zbornica ta načrt odobruje in izreka poslancu dr. Schiickerju priznanje za njegov trud v stanovskih zadevah. G. predsednik končno naznani, da mu je ravnokar došla prošnja „Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov", da naj bi se uvedel popolni nedeljski počitek v odvetniških pisarnah. Po daljši razpravi se sklene na predlog g. dra. K u Š a r j a, da se ta prošnja odstopi najprvo odboru v posvetovanje. S tem je bil dnevni red rešen in je predsednik zaključil 2urno zborovanje. Loške novice. Največja in najbolj važna in tudi najbolj zanimiva je novica, da so šli prečastiti gospod loški Župnik Avgust Šinkovec na — božjo pot v Lurd na Francosko. Kaj so brumni gospod vse obljubili prinesti svojim — znankam za odpustke, to je še tajnost. Nekatere znane ter-oijalke imajo že pripravljane posode za najbolj važni odpustek, čudovito lurško vodo, b katero trži znani stolni vikar Luka Smolnikar. Oj, to bode veselje, ko bodo »gospod« od* pustke delili! Prezgodaj so s e ▼ e s e 1 i li nekateri, da se bode starološki župan gospod Frane Dolenee odpovedal Županstvu. Klerikalna banda je hotela že piti na medvedovo kolo. JelovČanova mama so rekli: Koliko bi dala, veliko bi dala, vse bi dala, če bi mogli liberalce zatreti. Ej, mama, to se ne bode sgodilo Se. Prej bode Florijan čič še padel v gnojnico, predno bo-dete pri Blažeškovcu zatrli enega samega liberalca! Želeti bi bilo. da bi Jelovčanka tudi ne hotela vzeti denarja cd liberalcev. Toda tega se ne brani. Kdo bode pa sedaj loškemu kaplanu pomagal mazati novice v »Slovencu«? N-.jb'Že si bode pomagal na ta način, da bode nase novice iz »Naroda« prepisal in jih od besede do besede tako priobči, kakor preteklo sredo o loških kapucinih. Šinkovca je pošteno pogrelo in ujezilo, ker smo rekli, da ne marajo boljši loški posestniki hoditi k njegovim našam in pridigam. V Lurdu mu bode že veda to jezo malo »ven« potegnila. Iz kakšnega nagiba ae je podal na božjo pot Šinkovec, to vpr*sanje pride človeku na misel nehote. Ali je tako velik grešnik, ali se mu godi tako slabo (?!), ali ima kakšne druge Želje, da le šel lurško mamko Božjo prosit. Najbrž bode to vzrok, da mu je loška župnija že tiliko denarca skupaj znosila, da bode Avguštin enkrat malo sveta videl in potem lagal, kaj je videl po svetu. Strelice iz selške doline. Klerikalni radovedneži ugibajo, kdo je zadnjo soboto tako ostro nabrusil strelice in jih pomeril med blagoslovljene in ne blagoslovljene katoličane. Tem radovednežem v pojasnilo povemo da se je osnoval »konzorcij naprednih strelcev«, ki bode streljal po potrebi na klerikalce, kadar bodo preveč sitni postali. Prve strelice so dobro zadele, gremo tedaj naprej! »Ali sem tvoji ženi kupil zidano rute« je vprašal župnik Rožnik nekega selškega moža. Dotični mu je rekel: »Saj ne pravi nihče, da bi kupovali ženam, temveč vdovam«. In res, naše strelice so zadnjič povedale, da kupuje Tomaž Rožnik zidane rute vdovam in sre brne srčke punicim. O, smo dobro poučeni, čeprav bi dotične hotele tajiti, da ni res. Nazaj hodi ob belem dnevu prejšnji selški kaplan F r a n e. Predpretekli teden je vse popoldne presedel pri Tonetu v družbi m'ad h pume. Vmes pa se je prav pridno pilo, jedlo in kadilo. Ko bi se to zgodilo v kaki napredni hiši, bi župnik Rožnik napravil oelo pridigo o šesti božji zapovedi. Organist Uranič pa ni bil zadovoljen, da je prišel nazaj kaplan, ker mu je že prej dosti v škodo hodil. To ga je tako jezilo, da ga je nosilo okrog hiše kakor p -mana, če vidi rdečo barvo. Prerokovanje se je izpolnilo, o poginu konsuma in gospodarske zadruge na Češnjioi. Tam kjer je dr. Krt k zasejal seme katoliš&e organizacije in bil ponosen na to svoje delo, Um stoji z velikimi črkami na črni deski zapisano: »Gostilna ,Ratitovec( in trgovina z mešanim blagom«. Poprej se je šopiril na tej hiši napis: Gospo darska zadruga, sedaj pa na hiši bingljajo gostilniške oblanoe, ki so bridka ironija dr. Kreku kot »abstinentu«. Veliki plakati naznanjajo, da se bode v ranjkem kon-sumu na češnjici predajalo vse staro in preležano blago, plesnjivi čevlji i. t. d. Tako je žalostno prešla vsa slava češnjiškega konzuma! »Auf« v Železnikih. Pretočeno nedeljo je železniški sluga, ki ne zna ne citati, ne pisati, po stari navadi zavpil pred cerkvijo: »Auf«! To je znamenje namesto običajnega bobna. Vse je poslušalo. Sluga je oznanil razglas okrajnega glavarstva, da morajo biti vse go stilne v Železnikih zaprte poleti po 11. uri zvečer, pozimi ob 10. uri. Ta odlok je izposloval, kakor pravijo, nekdo, ki sam rad poseda zvečer po gostilnah. Tako pritoževanje sili človeka na »smeh«. Taška v konsumu t Železnikih ni na vratih, ampak pri predalčku, kjer je shranjen denar. Zakaj, že ve Renovo! Vcerkvi povejte enkrat odločno, da se pri Sv. Krvi na Laškem uganjajo same sleparije. »Slovenec« piše, da smo (namreč duhovniki) že večkrat povedali, da nima cerkev nič opraviti 8 tistim izganjanjem hudiča. Kje in kateri duhovnik je to povedal? Neumno in bebasto ljudstvo verjame, da pri Sv. Krvi izganjajo zares hudiča. Duhovniki, le natančno povejte, kakor pravite ▼ »Slovencu«, da se godi tam z izganjanjem hudiča sama sleparija, ▼ ta namen, da trapasti ljudje znašajo laškim polentarjem denar tja. In ravno v naši dolini je mnogo takih oslov! Pri procesiji o sv. Režnjem Telesu je bilo v Selcih »celih 20 devičarjev« v sprevodu z medalijami. Kar je fantov, ki so zares fantje, niso hoteli Tomažu delati parade za procesijo. Tako je prav! Ob, da bi le u b i 1 i b u k o v-škega učitelja, tako je neki dan pobožno vzdihnila Toneška v Selcih. To so zares pobožne želje, ki pa ostanejo le želje. Zakaj se uči farovška kuharica nemški, to je uganka, ki naj jo rešijo slovenski duhovnik Rožnik. Drugič p r i š e 1 o b p u š k o je M hovc v Podbelici. Sedaj jo pa ne bode dobil tako po zvijači naz%j Orožniki so mu jo sedaj že drugič vzeli. Vipavski torbar. Kurata Ferjančiča ponos. Pred kratk m je objavil »Slovenski Narod« pismo kurata Ferjančiča do neke sorodnice, v katerem je bilo med drugim povedano, da je kurat posebno ponosen tudi na svojega brata Rikarda. Ta dobri bratec je na GoČah občinski tajnik, organist, pe-vovodja Manjine družbe in vnet mlinar, doma v rojstni hiši ga porabijo tudi za — peka. Najraje pa opravlja službo pevovodje Marijinih hčera in p i mlinarske posle v samotnem mlinu ob potoku Močilniku. — Ti dve službi sta mu najljubši. In zakaj? Po pevskih vajah, ki se vrše ali so se vrš 'e vsaj za Časa znane afere, v poznih večernih urah, spremlja g. pevovodja danes eno, jutri zopet drugo Marijino hčerko k sladkemu počitku. Samotni mlin pa nudi krščanskemu mladeniču najlepšo priliko za krotenje človeških strastij, saj zahajajo tja večkrat krasne Marijine hčerke, ki so tudi iz krvi in mesa ... Ljudje, ki malo dalje vidijo, kakor slepa kura, in ki so pobožnega Riharda bolje poznali Že ob tistem času, ko je neka detomorilka v Trstu dvojčke povila, so že davno preroko val;, da bo ta strastni petelinček prej sli slej kaj naklepal. In res niso se varali! Pred dobrim tednom razširila se je kakor blisk po celi vipavski dolini govorica: kurat FerjanČičev brat Ri-hard je zlorabil v »malnu« neko 15 letno Marijino hčerko iz Lož.— 0'e onečaščene, strastni klerikalec, je zadevo naznanil orožnikom, kateri so zapeljivca, potem ko so se na istim tosti ovadbe osebno prepričali, izročili vipavskemu preiskovalnemu sodniku. Stvar je jako pikantna in po vsej dolini vobče mana, radovedni smo tedaj, koliko časa bosta še g. kurat LavriČ in gospod župan trpela tega pohujšljivca v občinski, oziroma cerkveni službi? Vi pa <.liani' izpreglejte Že en krat in spametujte se! Obrnite se s studom od takih ljudi, ki zapeljujejo in onečašČajo Vaše nedolžne hčerke, Vi zakonski možje pa pazite na svoje boljše polovice, zakaj slišati je že bilo, da tudi zakonska zvestoba temu prijaznemu Rihardčku ni sveta. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. junija — Grof Gleispach nas s svojim visokim obiskom n i počastil. Vkljub teTU, da se je oficijelno napovedal in da je celo vabil slovenske sodnike, naj se z glase pri njem in pred njim s svojimi »eventuval-nimi pritožbami in željami«, se čuje in je pisal uradni list, da se je grof Gleispach ognil kranjske dežele in iz Celovca odrinil zopet v Gradec. Nas sicer Gleispachove vizitacije prav nič ne brigajo. Bili smo pa vkljub temu radovedni, kdaj in če pride naš prijatelj na svoji »Lustreisi« v našo sredo. Kakor pravimo in kakor čujemo, čakali Brno ga tačas zaman. Čakali pa so ga ravno tako zaman tudi kranjski sodniki, ki so se na znane pozive že odpravljali in dospeli v Ljubljano. Radi tega se obračamo na ekscelenco s prepo-nižnim, četudi malo radovednim vprašanjem, lakaj da je kranjskim sod nikom pokazal svoj široki hrbet, zakaj da se je naznanjeval in potem ni prišel in zakaj da je na ta način potegnil svoje podložnike za nos. Dvoje vzrokov pa si lahko mislimo sami brez Gleispachovega odgovora. Mo- goče se je justični grof zbal in ustrašil različnih mnogoštevilnih pritožb, ki bi se mu prezentirale v Ljubljani, ali pa smatra želje kranjskih in slovenskih sodnikov za tako irelevantne in nepotrebne, da se mu jih ni rdelo poslušati, to pa temmanj, ker je že zelo ali pa čisto gluh — za nas Slovence. — „Domovina" v Celju nam očits, da smo storili opatu g. Francu Ogradiju krivico, ker smo mu očitali njegovo nenarodno vedenje pri volitvah v okrajni zastop, češ, da ima on na svoji postojanki jako težavno stališče. Temu očitanju odgovorimo, da ostanemo pri sveji trditvi, da je bila najsvetejša dolžnost opatova, na dan volitve oddati svoj glas z* narodne kandidate in to tembolj, ker je dobro vedel, da je položaj jako kritičen; le posebnemu naključju se moramo zahvaliti, da smo zmagali, sicer pa bi bili gotovo propadli, kar bi bil v prvi vrsti zakrivil opat s svojo abstinenco. Kaj nam vendar koristi opatovo narodno »sres«, ako nas pa isto v boju za narodno stvar pusti na cedilu!! Ako bodemo v boju z% obstanek svojega naroda in njegovih pravic tako postopali, potem bodemo s svojim narodnjastvom hitro pri kraju in naši nasprotniki bodo zavzeli čez malo časa vsa odločilna mesta. »Domovina« pravi, da ima opat na svojem mestu jako težavno stališče in da ga torej to nekako opravičuje, ker se volitve ni udeležil. Ako obvelja to načelo, potem se pač lahko vsakdo opraviči, ki v odločilnem trenutku zspusti vrste narodnih bojevnikov. Opat g. Ogradi sedi tako trdno na svojem stolu, da ga nihče premakniti ne more. Koliko težsvnejše je psč stališče kakega slovenskega uradnika, kojega predstojniki so sami nemški nacionalci! Ako zagovarjamo to načelo, potem se je prav po krivici napadal vitez Klodič rtdi volitev v Ljutomeru, kajti tudi njega opravičuje težavno stališče. Ravno tako se lahko tudi Janič, kojega postopanje se je ostro obsojalo, sklicuje ca svoje osebno stališče. Pa tudi vedenje župnika GovediČa v Šoštanju, ki na vso moč ruje in šČuje proti slovenski stranki, se da po tem načelu opravičiti, kajti on lahko reče, da je z ozi-rom na svoje stališče prisiljen tako postopati. Mi pa ostanemo pri svoji trditvi in prepričanju, da nas v tako kritičnem položaju, kakor je bil ravno v Celju pri volitvi v okrajni zastop, prav ničesar ne opravičuje, temveč je vsakega poštenega slovenskega moža dolžnost, da zastavi brez vsakega ozira na levo in desno, vse svoje moči, da zmsga poštena in pravična narodna stvar. Dasi nimamo prav nič proti vsega spoštovanja vredni osebi g. opata, tako povemo vendar naravnost, da je storil naroden greh, kateri se ne da nikakor opravičiti. Ako pa g. Ogradi misli, da si je s tem pridobil simpatije in naših nasprotnikov naklonjenost, za katero se, kakor to dejstva zadnjega časa pričujejo, tako poteguje, tedaj se jako moti, in mislimo, da ga je o tem dovolj poučila »ogromna udeležba« naših mestnih očetov pri procesiji na dan Sv. Rešnjega Telesa! — Občinske volitve v Šoštanju boio, kakor smo že poročali, dne 16. t. m. »Slovenski Gospodar« piše o teh važnih volitvah: »Nemcem se sline cedijo po našem lepem trgu (Šoštanju), zato se pripravljajo s strastno agitacijo na volitve. Poklicali so na pomoč celo urade, naj jim pomagajo«. Tako piše glasilo štajerske duhovščine o teh volitvah. Da so nemškutarji poklicali na pomoč tudi slovenskega župnika G o-vodiča in da ta župnik strastno agitira za nemškutarje, tega pa »Slovenski Gospodar« neče povedati. Stara klerikalna taktika je »naj uganja duhovnik še take lum-parije, njega se vendar ne sme nikdar grajati«, če zmagajo v Šoštanju nemškutarji, bo to glavna zasluga varovanca »Slov. Gosp «, župnika Go-vediča. Kaj več bomo povedali po volitvah. — Lepo procesijo sv. Red* njega Telesa so imeli dne 2. t m. v Sv. Križu poleg Kostanjevice Kaplanu Erzarju, ki je na preeej slabem glasu, niso ugajale svetle Čelade krepkih prostovoljnih gasilcev pod vodstvom g. I Ruparja. Trikrat je kaplan na občno nevoljo in na občno pohujšanje zapustil svojo službo in prvič prosil, drugič opominjal in tretjič zahteval naj g. župnik, ki je nosil sv. Rešnje Telo ukaže, da se morajo gasilci umakniti in narediti prostor p reza lim Mirijinim punčkam, ki nosijo okrog vratu na pangelcu svetinjce, kakor gosposki kužki. Sa veda je kaplan pri načelniku sveto križkih gasilcev slabo naletel. Načelnik je mož jod nog do glave, ne kaka Šljeva in si od takega še z\ ušesi mokrega kaplančtta ne da ničesar ukazovati. Na kaplanovo tretjo nadlegovanje, je načelnik odgovoril: »mi stopamo Bogu v slavo, ne Vam«, potem pa ukazal: »vod, levo sukaja in gasilci so namesto s procesijo, krenili v gostilno h g. Stritarju. To je torej dosegel zelenkasti 19 palcev visoki kaplanček Erzar. Da je to glavica, je pokazal pri Marijinih de vicab; znan je tudi že iz Sk Jerneja, a v Sv. Križu ne b:> star postal. — Birma med viharjem. Včeraj je bila v župnijski cerkvi hrenoviške župnije birma. Ravno tedaj je razsajala tako strašna nevihta nad holmcem, na katerem stoji cerkev, da ljudje kaj takega ne pomnijo. Prišlo je do prave panike. Več oseb je omedlelo in vse je križem vpilo in vršČalo. Treščilo je tudi v stolp in večkrat v bližino cerkve. Pre plaseni ljudje so se prekriževali in trepetajo vzdihovali. Recimo, da so bili na tem prostoru pri kaki slovesnosti zbrani antiklerikalci in da bi se bilo nevreme tako zneslo nad njimi — kaka ugodnost bi to bila za farovške publiciste in kako mogočen prst Božji bi bil molel nad pc-hujšanim svetom. Radovedni smo, kako se bo sedaj glasilo duhovniško poročilo 0 tej grozni dcgodbi, katero bodo prestrašeni otroci pomnili ves čas svojega življenja. — Birma v Postojni. Časi sijajnih sprejemov ljubljanskega škofa so minili. Samo po vaseh še doživi kak lepši sprejem, a še tu ne več povsod. Zadnjič je bil škof v Postojni. Oficijalne osebe so ga na kolodvoru pozdravile potem pa se niso več zmenili zanj. Siavoioka ni bilo nobenega, zastav tudi ne. Samo pri cerkvi je g. dekan preskrbel, da je bilo postavljenih nekaj mlajev itd. Da, da, časi se spreminjajo! — Kutarska nesramnost. Iz Idrije se nam piše: Te dni se je klatil po Idriji neki kutar, ki je pobiral milodare za šolsko mladino nekie na Spodnjem ali Gornjem Avstrijskem. Tako je prišel tudi na stanovanje neke ubožice, ki ima ves obraz razjeden (lupus) Ko jo je na-tanjko izprašal in poizvedel, da sama stanuje, jo je kar položi na postelj in hotel izvršiti dobro delo usmiljenja. Nesrečna žena pa je začela vpiti, da jo je nesramni kutar odku-ril. Ubožica je nato vsa tresoča šla h g. dekanu in kaplanu g. Francu in jima naznanila vso stvar. Upamo, da bo sobotni »Slovenec« povedal, kaj sta omenjena gospoda ukrenil?, da se kaj takega ne ponovi. Deželna vlada bo pač morala prepovedati tako beračenje, ali pa naj vsaj zahteva od teh kozlov zdravniško spričevalo, da niso nevarnejši ko turški evnuhi. Občinstvo na deželi pa opozarjamo na ta slučaj. — Nadvojvoda Josip Ferdinand v panorami. Včeraj je obiskal nadvojvoda Fran Ferdinand v spremstvu svojega koinornika barona Webra tukajšno mednarodno panoramo ter z velikim zanimanjem sledil celi seriji, ki prikazuje Ljubljano neposredno po potresu. — /a vsesokolski zlei sestavljena sta sedaj tudi še a g it a cijski odsek, ki nr.u načeluje br. dr. Alojzij Kokalj in veselični odsek z načelnikom br. dr. Franom Tominškom. Arrangement celega zleta je torej v priznano naj spretnejših rokah, tako da vzlic ve Jikanskemu delu ni misliti, da bi bb kje kaj spoteknilo. Pomisliti je treba, da moramo že samo pod streho spraviti kakih 2000 Sokolov. Kje pa so drugi udeleženci, ki mo ramo zanje skrbeti, da se jim ne bo slabo godilo. Apelujemo na naše so* meščane, da naj bodejo vsi v podporo slavnostnemu odboru; saj je slovensko stolno mesto Ljubljani — pokrovitelj vsesokolskemu iletu. Prenočišča svojim gostom moramo v velikem številu iskati po zasebnih hišah. Ntj nikdo ne odreče postelje, ki jo more dati na razpolago stano vsnjskemu odoeku Pa tudi na zunaj naj mesto ljubljansko kaže praznično lic d. Naj Čestiti someščani že sedaj premišljujejo, kako bodo primerno z zastavami okrasili poslopja in stanovanja i a zunaj. — Goriški „Sokol" razvije jutri svojo zastavo. Ob tej priliki se bode vršila v Gorici velika narodna s!avnost, katere se udeleži tudi ljub Ijanski »Sokol«. Korporativna ude ležba spričo mnogih in intenzivnih priprav za II vsesokolski izlet ni bila izvedljiva, vendar pa bo ljub Ijanski »Sokol« kaj častno zastopan; mimo staroste dr. Tavčarja pohiti v Gorico tudi četa izbranih telovadcev, ki nastopijo pri javni ttlivadbi na raznih orodjih. Deputacija vzame seboj društveno zastavo. — V nedeljo dne 12. junija razvije vrli varaždinski »Sokol« svojo društveno zastavo. Naše prisrčne čestitke! — Izlet pevskega zbora „Glasbene Matice". Izlet, ki se le nameraval jutri, dne 12 junija, v Šmartno pri Litiji, se mora zaradi nepričakovanih zaprek preložiti na nedeljo teden, dne 19. jun — Št. Peterska molka in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani najvljudneje vabita vse svoje častite Člane k letošnjemu rednemu občnemu zboru, kateri bede prihodnjo steio dne 15. t. m. v gostilni gospe M*rije Černe na Sv. Petra c sti št. 87. Prav mnogobrojno udeležbo pričakuje odbor. — Koncert ljubljanske skupine železniških uradnikov se v slučaju neugodnega vremena vrši mesto danes v soboto 18. t. m. — Izlet v Gameljne. Še enkrat opozarjamo na izlet katerega priredi pevsko društvo »Ljubljana« v nedeljo 12. t. m. k Jerasu povodom veselice o priliki blagoslovljen j a gasi>nega doma. I hrratsko društvo »Kolo« je naznanilo, da se deleži, korporativno tega izleta. Pri veselici svira mengiška godba, petje pa oskrbi pevsko društvo »Ljubljana«. Vstop prost. UieleŽmki se zberejo ob "A na 2 uro popoldne na Šišenskem kolodvoru, ter se odpeljejo do Tavčarjevga dvora, odtam z vozmi na veselični prostor; vozovi bodo tudi za povratek popravljeni. V slučaju neugodnega vremena, preloži se izlet na prihodnjo nedeljo. — Ljubljansko kolesar« sko društvo „Ilirija" priredi cestno dirko jutri v nedeljo 12. t. m. iz Medvod do Ljubljane; prihod dirkačev na cilj pri Koslerjvi zimski pivarui ob 4. uri. Po dirki vrši se veselica na vrtu gostilne pri „Novem svetu", kjer se razdele darila gg. dirkačem. Pri veselici svira si. društv. godba. Iz prijaznosti sodeluje pri veselici skivno pevsko društvo „Slavec" in slavno tamburaŠko društvo „Triglav". Is: tam se vrši tudi kegljanje na dobitke, ki se zaključi jutri ob 9 in pol uri zvečer, na kar se razdele dobitki. — Deželna zveza obrtnih zadrug kranjskih )e na svojem zadnjem občnem zboru sklenila, da priredi tekoče leto razstavo del obrtnih vajencev. Sinoči se je na povabilo načelništva deželne zveze obrtnih zadrug vršil v gostilni pri Krizu razgovor o prireditvi take razatave. Sestanka so se udeležili načelniki obrtnih zadrug, nadalje zastopniki tudi onih ebrtov, ki še niso organizirani, nadalje ravnatelj obrtnih strokovnih šol, g. Šubio, dež. odbornik er. Grassellii zadružni instruktor g. dr. Blodig ter g. dr.\Vind schar. Razvil se je živahen razgovor o tem, kako in kdaj naj se priredi razstava vajenskih del. Končno se je sklenilo, da se priredi razstava že letošnje leto, in sicer meseca decembra, razstava bode trajala 15 dni, kot najpriprav-nejši prostor za razstavo se je splošno smatral »Mestni dom«. Za prireditev razstave se je izvolil pripravljalni odbor, ki je sestavljen tako-le: Ravnatelj g. Ivan Šubic predsednik, g. Engelbart Franchetti, podpredsednik, g. I. Petrin poročevalec, g. Ivan Kre-gar tajnik, g. Zakotnik blagajnik. Danes se omejimo na to kratko poročilo, pridržujemo si pa, da o priliki izpregovorimo eno ali dve o bistvu in pomenu vajenskih razstav. — Pomočniški shod zadruge črkosiikarjev, sobnih slikarjev in pleskarjev bo jutri ob 10. uri dopoldne v »Lozarjevi« gostilni na Sv. Jakoba trgu. — Dimnikarska zadruga za Kranjsko* Deželna vlada je potrdila pravila omenjene zadruge ter bo ustanovni shod, da se odbor konstituira, v nedeljo dne 26 t m. v hiši Krakovski nasip it 4 (Spitier) ob 10 dopoldne. — Iz meščanskih krogov. Vzlic mnogim neugodnostim, velikanskim zaprekam in skoro nepremagljivim težkočam ohranila se je naša društvena godba še do današnjega dne. Niso imeli prav oni črnogledi, kateri so že zdavnaj prerokovali pogin tej napravi; zgodilo seje prav nasprotno: bolj kakor prej se utrjuje naša godba ter dobiva vedno trdnejša tla in pri vsakem svojem novem nastopu kaže svoj napredek, svojo večjo popolnost in svoje večje znanje. S tem si pa pridobiva v meščanskih krogih tudi čim večjih simpatij in — Bog dal — tudi večje podpore. Smelo trdimo, da je društvena godba srečno prebila svojo krizo iu da se nam ni bati za nje obstanek. Da pa je bilo to mogoče, trebalo je mnogo krepke volje, mnogo vsestranskega dela in napora iu mnogo tizične in materijalne požrtvovalnosti onih faktorjev, katerim je izročeua usoda te za Ljubljano pač prepotrebne naprave. V prvi vrsti gre tu največja hvala sedanjemu odboru, kateri je vzel v roko krmilo potapljajoče, skoro Že izgubljene ladje. To je bilo možato delo; odbor je moral imeti dokaj poguma, da se je postavil na čelo stvari, kateri so prerokovali skoro vsi — smrt. Posrečilo se mu je. Vdahnil je naši godbi novega duha, vlil vanjo novo življensko moč, združil v eeloto lepo število izvežbanih godbenikov ter jim s srečno roko izbral vodnikom in učenikom kapelnika g. P o li 1 a, kateri se je popolnoma izkazal, da je kos- svoji težki nalogi. Z združeuimi močmi se je posrečilo spraviti ljubljansko društveno godbo na višek znanja, da bi se lahko iavuo producirala tudi v vačjem mestu, kakor je Ljubljana. To dejstvo mora biti v ponos Ljubljančanom, ker kaže prav naša društvena godba, da nočemo tudi v umetnosti — specijalno v glasbi zaostajati za drugimi provincijalnimi mesti. Da pa bode naša godba i nadalje prospevala in se razvijala bodi dolžnost vsakega Slovenca, posebej pa še vsakega zavednega Ljubljančana, da jo podpira, kolikor bsvj je možno, na ta ali oni način. Taka prilika se nudi nam v sredo 15 t. m., na kateri dan napravi meščanska godba: koncert s petjem*. Njega čisti dobiček je namenjen v pokritje stroškov za nove uniforme in pa za nabavo novih muzikalij. Godba ne more in ne sme igrati vedno ene in iste komade, treba je vedno novih, sicer ni napredka, a nove muzikalije pa stanejo denar. Kdor torej utegne, udeleži se v sredo koncerta! Z nizko vstopnino si napravi dokaj duševnega užitka, obenem pa podpira meščansko godbo, s tem pa se ji izkazuje priznanje in to bo v zadostilo irudečemu se odboru in godbenikom, aaeno pa tudi vzpodbubo k nadali-nemu. delovanju in k stremljenju do še večje popolnosti. Trdno se zanašamo, da se bode naše Čestito meščanstvo zavedalo te svoje dolžnosti in da bode v sredo v največjem številu počastilo koncert ljubljanske □aeščanskej godbe. — Umrl je v Prezidu na Hrvatskem posestnik in iudustrijaldc, gosp. Sčitomir V i 1 h a r , netjak g. Ivana Viiharja in rajnega pesnika M roslava Vilharja ter tast deželnega poslanca g. ]*aua Božiča. Pokojnik je bil mož krem^nitega značaja, oduševljen na rodnjnk in v vseh krogih visoko spoštovan. Ivub mu spomin! — Napad na vlaku Sinoči okoli polnoči je neznan mož streljal na toverni vlak blizu Hcuššce med *uvajnic*ma 27 in 28 Krogla je zadela v tender. Napad se je naznanil v Jesenicah. — Gasilno dr«išUo v Kra* nju bo dne 7. avgusta t. 1 praznovalo sv^jr* 25 etn;co in se bo slav-nost vjš.U kolikor rnogoče slovesno. Radi teara se prosijo slavna društva, da jemh^jo ozir na ta dan. — Drag barake*. Pri prebitju bohinjskega tuuela }e podjetnik Cee coni povabljenim gostom priredil banket. Udeležile so se tega bauketa 103 osebe. Račan brez vina je zuašal 17.000 K, skoro 170 kron za osebo. Seveda se mara pri tem uvaževati, da so bila jedila naročena iz daljuih krajev in da je bilo naročenih z Dunaja 14 natakarjev iu več kuhijskega osebja, pardon j kuhinjskih umetnikov, ki so sami toliko veljali, da bi moglo več rodbin nekaj časa prav lepo izhajati. — Poskusen samomor. Dne 9 t m. ob 6. uri popoldan prišel je po okrajni cesti do savskega brega v Tacnu pod Šmarno goro Josip Grmek, posestnik iz Srednjih Gameljnov in so v najhitrejšem teku zagnal v zaton, z namenom končati si življenje. Voda v zatonu je bila vsled celodnevnega deževja kalna ter nad 3 m globjka. Franc Medved mlajši, sodar v Tacnu in bivši pionir, se pogumno spusti v popolni obleki za njim. Dasi dober plavač, vendar je imel Fr. Medved jako težavno Btališče, ker je voda takoj pri kraju 3 m globoka, poleg tega še kalna, samomorilec pa velik, močan človek, ki je z vso silo tiščal proti tlom in se branil rešitve. Z velikim trudom in nevarnostjo za svoje lastno življenje se je slednjič posrećio Medvedu privleči Grmeka ua povrije vode in potem skoraj neiavestnega h kraju. Na licu mesta zbralo se je polno občinstva in grajalo 50 etnega posestnika, ki je z vso trdorratnostjo zahteval, naj se gs izpusti, da izvrši svoj namen. Po njegovem govorjenju se je spoznalo, da ni pri zdravi pameti. Vsekako bi bilo na meatu, da dobi vrli rešileo, dasi je dober plavac, primerno nagrado za svoj človekoljubni in pogumni, toda skrajno nevarni čin. — Iz Trbovelj. Dasi se narodno življenje tukaj veselo razvija, vendar je še dosti plevela vmes in to ravno žalibog tudi v liberalnih krogih. Ker se pa mora videti pezdir v svojem očesu poprej, kakor pa bruno v tujem, se da tem potem dotičnemu „kšeft-go spoduu, ki si hoče potom neumne ča stikraje zaslužiti denar in nevesto, razumeti, da naj drži jezik tam, kamor spada. Sploh mu pa priporočamo, da naj si kupi knjigo: „Die neueste Heil-methode fiir heiratslustige Lehrer1* ali „Bediene dich selbst mit —Ohrfeigenu. Pošten Trbovelj čan. — Napad na vlak. V soboto, 4. t. m. zvečer, se je pri Laškem trgu zgodil napad na vlak južne že leznice. Kamenje je kar deževalo na mimovozeči vlak. Rivno tako bo isti zlikovci s kamenjem napadli po Si-vinji ploveče splave. Orožnikom se končno posrečilo, iitakniti lopovske napad-če in ti so bili — nemški dijaki celjske višje gimnazije. Radovedni smo, kake premije dobe za svoje junaštvo. — Umrl je v Slovenjem gradcu gosped Vincenc S t o p a r, gostilničar v ondotnem »Narodnem domu« — Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 47 letnega go-stača v L u kavčih Iv. Pfeiferja v 6 letno ječoT ker je zažgal posestniku Fr. Vavpottču poslopje iz maščevanja, ker ga je ta v prepiru vrgel iz gostilne. — Iz ljubezni do brata je kotel postati ropar in morilec Pjd Sv. G iro pri Gorici je prišel 17 aprila letos krojaški učene« Fr. Pregel v gostilno Štefana Ceja ter začel na gostilničarja in ženo streljati. S cer je ranil oba, vendar sta napadalca premagala in zvezala. Pregel je takoj priznal, da je imel nameu gostilničarja in njegovo ženo uraoriti in oropati, da bi priskrbel evofezau bratu, ki študira na dunajskem vseučilišču, denar, da bi mogel svoje študije dokončati. Porotno sodišče ga je obsodilo v 4 letn^ i*»čo. — Zaprli so v Trstu t'sk ar j a J. Olivo, ki je vodja socialno - demo kratičtse stranke in odgovorni ured nik lista »L: Lavoratore«. Zapleten je baje v znano afern tistih, ki so hoteli iz baronice Reinelt izsiliti denar. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu« Anton Cugelj iz Malih, Vodenic, samski si-i kočarioe isto tam, je obdolien, da je maja Antona Kleni eiieic-a, ne iz namena ga usmrtiti,, z nožem tako nevarno ranil, da je ta. vsled zadobljeuih ran umrl. An tam (_ u-gelj je bil že dvakrat kaznovan radi tatvine, enkrat radi tepeža, in truli radi krivega pričevanja. Cngelj se zagovarja sledeče: Anton Penca nm je pri plesu s tem nagajal, da maje postavljal no^o. To se mu je zgodilo pri plasu trikrat zaporedoma. Pozneje sta ga aotela Ant. Penea iu Auton Klemenčič vreči črez prag. On je v resnici rekel: »Takih se ne bojim!'* Zgrnil ga je pa nato Aut. Klemeučič, prijel ga za ušesa iu ga držal k tlom. Antona Penca pa je videl, da je šsi z vzdignjenim stolom proti njemu. Nastal je klopčič, v tem je pričel svojo tatinsko karijero, posebno so ga bodle v oči žepne ure. Trikrat je bil že zaradi hudodelstva tatvine občutno kaznovan, zadnjič * tremi leti težke ječe. Cim je to poslednjo kazen dne 20. listopada 1prestal in se Čutil prostih nog, je nastopal še predržnejše. Velika je bila razburjenost med farami na Kokri, Dovjem in Stari Oselici, ko se je izvedelo, da je neznan tat vlomil v te farne cerkve in iz njih pobral monstrance, kelihe, cibo-rije, patene, lunule in iz nabiralnika kokrŠke cerkve tudi 20 K gotovine; onečastil je posvečene hostije in jih razmetal po tleh. Škode je napravil po izreku cenilcev zvedencev za 2f>00 K. Šele 21. susca t. 1. se je posrečilo prijeti storilca v osebi današujega obtoženca. Ta dan je izvršil pri Rudolfu Avseneku na Selu svojo zadnjo tatvino; vzel mu je srebrno uro z verižico. Na srečo je Avsenek tatvino takoj zapazil in o tem obvestil orožuištvo v Zireh. Stražmešter Štefan Spriuger je takoj zasledil nevarnega tatu in ga aretoval. Pri njem se je našla Avsenekova ura mnogo drobiža, dva ključa in »kapu lima knjiga. Te slednji dve reči sta bili ukradeni v cerkvi u a Stari Osalici. To je bilo tudi povod, da so sodne poizvedbe privedle še druge tatvine na dau, katere je Prezelj obstal; got« i. je, da je med tem časom izvršil še mnogo tatvin, za katere se pa še S9 sedaj ne ve. Ogoljufal je tudi Florijana Obido v Bukovju za 5 K. Odkar je i zapora prišel, do časa njegovega are tovauja ni ničesar delal, temveč se okoli potepal in kradel. Obdolženec zagovarja, da je imel po zadnji prestani kazni resni namen, postati drug človek in se poboljšati, a socijalne razmere so ga privedle na staro pot, zakaj bil je, ko so ga izpustili iz zapora, v slabih gmotnih razmerah, iu čeravno je vpraševal po tovarnah za delo, ga ni hotel nihče sprejeti, zatorej prosi milostne sodbe- Sodišče ga je obsodilo na 7 let težke, z 1 postom in trdim ležiščem na mesec poostrene ječe. — S to obravnavo je bilo končano drago zasedanje tukajšnje porote. — „Osli" po kroni. Pred nekaj dnevi je dal trgovec K. popraviti kleparju K neko svetilko Klepar* je delo začel, ko pa je videl, da bi popravilo več veljalo, kakor j s vredna svetilka sama, mu jo je poslal' po vajencu nazaj. Trgovce je pa vajencu naročil« da ee- naj svetilka vseeno po p7avi. Ko pa vajenec prinese svetilko kleparju zopet? naaaj, je rekel mojster, da ker za to iLrmo sploh ne dela, tsa-li te malenkosti ne bode poplavljal in je zopet nagnal vajenca h trgovcu nazaj. ~Po je pa trgovca iako razjezilo, da)3 v svoji jezi kr:urJ nad vajencem, če&: »Ti, Tvoj mojster in pomočnik &.e trije osli in reai, rta mojster takoj napravi račun.« Vajenec gre s tem naročilom zopet do.nov in pove mojstru, kako ga je trgovec oStel. Pretkani klepar K. si pa. iz tega ni storil ničesar, ampak takoj napravil račun, ki se je glasil: »Započeto delo — 24 vin trikratna pot vajenca po 20 vin. = 60 vin ; trije »osii« po kroni — 3 K«. Ta račun je poslal zopet po vajencu trgovca !(, ki S6 mu je pa seveda začel smejati na vte grlo. Komaj je vajenes odšel, je že poslal trgovec K. mojslra K. svojega vajen j* z denarjem. Trgovf M vajen* s je prišel h kleparju is mu povedal da mu je gospodar izkazal pora v r%čua, le vajenčevib poti ne pla> ker so oDičajno take poti brezplačni Klepar je račua saldirai in denar spiejel. Potem šele je trgovski vajt no« povedal kleparju., da je gospod, namreč trgovec ^akol^ da ima Liepar to&le« prav ceno in ako jih ima iaj po kroni, naj mu jih le Se pošlje Tudi klepar se je smejal tei rukontr — 400 kiHM vredni bni- trenutkii posnel je sam v žep po nož l I j a.-it najc&>nu V torek je prinesla iu sunil, uc ye pa kako. K pretepu j pa priSla tudi Urša Penca, a oa nje ni v idol. Ne taji, da jo ne hi bil zadel, ker ui nič videl, kam je suval. Silobrau opravičuje s tem, da se je bal, da bi ga Penca s stolom ne udaril. Priča Urša Penca, poštena duša, izpove. *Lu je na klic njeue hčerke šla mirit, pa da ne more povedati na kakov način je bila ranjena. Čutila je kmalu, da ji izpod predpasnika — ta jo je namreč rt š 1 večje ne3reČe — teče kri Ko je ona dobila ubod, slišala je Klemenčiča zaklicali: »Je£U3, meni je čreva izpustil!« Ali se je sunek zgodil z enim mahljejem — te^a priča določno ne more potrditi. U* vedenca izpo?esta, da je bila rana stnrtnonevarna — smrtonosna, smrt je morala nastati vsled predrtje mrene in črev; rana Urši Penoa prizadeta je bila sama na sebi lahka, a prizadeta s takim orodjem in na tak način, da jo je le slučaj rešil — bila je »podrecana^ — smrtne nevarnosti. Obsodba se je glasila na tri leta ječe s posti. Izpred tukajsnega porotnega sodišča, brezposelni vlačugar 28 let stari France Prezelj, po domače „Tekavcev" iz Cerkna doma, je izmed najpredrznejših tatov, kar jih pozna kranjska kriminahstika. Z 20imi leti neka ženska zlatarju JjžtAi Večer-niku na Kongresnem trga star i prstan in briljaat, kateroga se sj nad 400 K, da bi ji ga Welal ZUs je reke!., da je briljant prevelik iu ji ponudil navaden kam^n brez vsake vrednost', da ga vku^e v i prstan, s čimer je biLa ženska zal voljna, č**, briljant bodeni dala t t poaneje vdelati v zlato broio. I je Večeiniku stvar zdela sumljiva, j! aslo aadovo naznanil policiji, ki js po dvadnevnem iskaniu navede* žensko v osebi slaboglasne Marij« Ribičeve izsledila in zaradi suma | skušene goljuiij« aretovala. Ribičev je dala namreč briljant in prstan ku karica Marija Kanajzlerjeva, z nar > čilom, naj ga nese k zlatirju K Ribičeva prišla nazaj h Kanajzlerjev). ji je rekla, da je že oboje dala zla* tarju, ki pa bode briljant preje izbru-sil, da bode manjši in ga potem vdelal. Kanajzlerjeva ji je verjela in ko se ji je pokazal kamen, ki ;e bil namenjen za navedeni prstan, je izjavila« da bi bila verjela, da je to njen briljant, kajti ona ni vedela kako vrei nost da ima oni pravi briljant in b> ga bila dala zi vsako ceno. Ribičeva bi ji bila tedaj prinesla v prstan ?de HT Dalje v prilogi. ^GM ]$n navaden kamen, bril ju nt bi si bila pa prisvojila, kar ji je pa preprečila policija. Kanajzlerjeva, vprašana odkod da ima tako drag bri-Ijant, je povedala, da ji ga je podarila njena mati, in le-tej ga je dal mož, ki je železniški delavec nekje na deželi, češ, da ga je našel. Policija pa kar kratkom-^lo ni hotela verjeti, ampak je brzojavnim potom poprašala p?i dotičnem or. žnistvu, ki je odgovorilo, da to ni res Vkljub temu pa Kanajzlerjeva trdi, da je njena izpo-vedba resnična in le nadaljna pre« iskava bode dognala , čigava da je pravzaprav ta dragocenost. — Stekel pes. V teku zadnjih dni je stekel v Gameljnah neki pes, ki je ogrizel več ljudi. Danes se je peljal tja konjač, da ga bode ustrelil. — Izseljevanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Kranjcev in 15 Hrvatov, iz Amerike sa je pa pripeljalo 10 Hr vatov — Afera Wagenpfeil. Drž. pravdništvo je v aferi Wagen- pfeil ix»t*vilo vsftUo postopanje. — Društvena godba priredi jutri dopoldne od 10 — 12 ur** zajutr- alni koncert na vrtu »Narodnega d:ros«. Vstopnina prosta. — Zajuirkovalnega koncerta n» Ko^lerjevtm vrtu jutri ne ker svira vojaška godba v tem Času v »Zveadi«. — Hrvaške novice. Z a finančno samostalnost. Vsi oposieijonalni hrvaški listi so prinesli včeraj iia prvem mestu poziv s veliki narodni skupščini, ki b) ■ utri, 12. t. m., nstvs. Dokazalo se mu je, da je imel le 20 žen! Živela verska morala! * Stroški za zgradbo železnice čez Semering. Po podatkih knjige, izdane povodom 50et-nice cesarjevega vladanja »Zgooo-vina avstrijskih železnic« so znaša i prvotni stroški za gradnjo Železnice čez Semering skupno s prometnimi sredstvi 19 239 400 gld. ali 473 400 gld. na kilometer. Skupni stroški so bili leta 1856. proračunieni na okroglih 25 milijonov goldinarjev. ' Stoletnica ruskega glasbenika Glinke se je oohajala pretočene dni. Giinka ja edea najbolj slovečih ruskih komponistov in ustanovite') ruske op^re. Izmeri njegovih ooer je najbolj znana iu priljubljena »Žizn za carja«, iz katere je v>.rt•:• besedilo in glasba za današnjo ru sko himno. Giioki so hoteli ob 100 letnici postaviti spomenik, kar p«, se je opustilo zsr*di rusko japonake vojne. * Slepa sreča. Neki reven deček je šel po poti, ko zagleda na t,5eh bučko. Naglo se skloni jo pr> bere in vtakne v suknjo. Bogatemu gospodo, ki je videl dejanje, je bilo to tako všeč, da je vzel seboj dečka in ga imel za svojega otroka. Trideset let j«5 minulo po tem dogodku 19 nekdanji revni d^ček je sedaj več kratni milijonar. Nedavno je napisal nakaznic >, glasuj OSO se na 10.000 dol. Katero je podaril enemu svoah nekdanjih sošolcev, ki ni imel toliko sreče v življenju, kakor on. »Vse ter imam se imam zahvaliti tebi Jo ha«, pravi milijonar tovarišu iz mladih let »Nd urnem te« jeclja obdarovani. »Stvar }j č«sto preprosta. Ko bi te v šoli ne nil tako sovražil, bi gotovo ne pobral bučke, ki je vzrok moje sreče, da bi jo tebi podstavil pod sedež. ■ Duh admirala Nlakarova straši. Ru.>ki mornarji v Kron alatu nočejo, kakor poroča »Dai!y Chronicle«, verovati na smrt aa ir<*ia Mikarovts. Mornar Jerrnsk trdi, da je videl admiralu, ko je od hajal od s!u>.be božje Jermak je ad-mirala pozdravil in ta mu je odzdravil Neki mornar Tarftok trdi z VSO odločnostjo, da j» v Čolna ptdjai na ladjo Jerntak zvečer velike?;* tujca v mornarskem plašSu. P/i luči ladje j« bil spoznal admirala. * Tatje vzbudili živo pokopano. Kakor se poroča in Buri imp«?šttf, so baje zakopali v Eger-segu mlado deklico, po imenu Heleno Frisch, hčer nekega kmetovalca, ki je bila na videz mrtva. Deklici so dali v grob mnogo zlatnin«?. Tatje so ponoči odkopali grob ter ukradli zlatnino. Da se niso toliko zadržali s snemanjem prstanov, so odrekli deklici tri prste Vsled grozne bolečine se je deklic* zbudila ter videla dva moža, kako sta po ieatvici plezala iz groba. Na to je tudi ama šla vun ter sa podala s pohabl|eno roko k grobarju, kateri jo je odvo-del na njen dom. * O nemškem cesarju piše »G'as Svobode«: Ako cesar v govoru pljune na kako steno, tedaj jo imenujejo cesarsko steuc. — Nemški cesar Viljom drugi, ki poje, riše, ahka, govori kakor nikdo drugi — umrjoč Človek na svetu, je pri Zede-niku v Brandiboru ustrelil tisočega jelena. Sedaj borlo na istem mestu postavili kamniten spomenik. Kamen, na katerem |e ta le smešen napis, vaga 50 centov: »Naš pre svitli mejni grof in gospod, cesar Viljem drugi, so dne 20. devetega 1898 ustrelili tisočega jelena. Pr^d šestimi leti je cesar že pobil 1000 jelenov. Mi vemo, kaj je cesarski lov. To ni lov, to je navadno, pro-staško in neusmiljeno pobijanje in klanje. Ljudje, ki povišujejo in hvalijo taka cesarska dela, so v resnici hlapčevske duše. Odpustimo jim! Nemški cesar, ki je na pol Don Ki-žot na pol Kaiigula, ne more zapustiti drugih slavnih del poznim rodovom v spomin, za to je povsem razumno, ako hvalijo njegovo izurjenost v mesarskem poslu. * Varnostni termometer. V vrtnarski šoli v D>hlenu imajo termometer, ki tudi ponoči opozori vrtnarja, da se je ozračje tako razhla-dilo, da se je bati slane. Ako pade temperatura na 1*5U nad ničlo, nastane med živim srebrom in platinovo pal Čico električni stik, vsled česar začne zvoniti zvomio, ki je cd termometra na prostem izpeljano v vrtnarjevo spalnico Na ta način je vrtnar 5e pravočasno opozorjen, da spravi pod streho občutljive rastline ali pa jih pokrije. * Trgovina z dekleti« >Po liiika« pišo«: »T<» ne^r^mm posel, ki j« že davno org^mzovan po celem svetu, razširil se je ogromno, odksr se je v S* Louisu otvorila svetovna rasatava Ameriški listi so se po vr«ti vzdignili prrjti t^j sramotni trgovini ter aabelefuli grozno resnico, d<* se je 50 trgovcev obvezalo, da dobavijo za razstavo 50000 d^kU t. Zaradi tega so trgovci razposlali svoj* agente po celem svetu, mnogo jih je pr.šio tu^i v jUŽ;o Odrsko, da poiščejo mlad •, lepe deklioe ter j;h isvabl|a|Q na razstavo v St L^uis, kjer jim obetajo dobro plačana mesta z* prodajalke, natakarice i'd. Kdor pozni siromaštvo iu l&hkomUeinost v mnogih krajih, ta bo raaumil, da mnogo deki- t sprejme p-nuibotudi z dovoljenjem staršev Z^to se je v Ameriki u*ta novilo društvo, ki im* pet podružnic ter deluje na to, da ae trgovcem prepreči nesramni posel. Društvo je poslalo v St. Louis mnogo svojih agentov, ki lovijo nesramna trgovce ter |tm iztrga raje žriTe Društvo se imenuje »The door of hope« ter ima glavni sedež v M-W'Yorisu kamor sv morajo oglašati starši., ki so jim odveden** hčerke. * Vesela procesija. Minclo nedeljo je bi'& tudi v 16 okraju na Dunaja procesija. Altar je bii postavljen v Lindauergasse in seveda je svirala tud, godba Ko je bil blagoslov končan, -e zapel veliki boben in godba je krepko zaigrala znano dunajsko pijansko hirr.no: »A so a Rauscherl, doss is iiaba als wia Krankhett oder a Fiabac. Iq uielež-nikoen procesije so se sasvettli brazi in še tisti špiaarj', k*, sj nebo . nii bo se zadovoljna smehljali No, to himno so pač dobro poznali. * Zagoneten umor. Pred par meseci je prišla iz Gradca neka Marija Horder k grasčaku Gu3u v Čiči (Ograko) za guvernanto. Pripovedovala j?, da jo je v Gradcu neki sorodnik večkrat snubil- ali ona ga ni marala. Te dni je prišel k njej nek* deček ter ji prinesel pismo od sorodnika, ki ji >e naznanil, da je v CiČi ter bi rad z njo govoril. Odgojiteljica je pismo vrnila. Drugi dan so našli cdgojiteljico strašno razme-snrjeno mrtvo pri nekem mlinu. Umora sumljiv je dosedaj neznani njen sorodnik. * Skrben poštar. N* Norveškem vladajo šo pn pošts.h prav primitivne razmer?. Poštni p?t je prav redka prikazen. Navadno edd=% jjošt>? kakemu slučajno na po$to d^-šiemu vnačanu vse postna pošitjatve, da y.h da pri prilik: zopet naprej. SdVcda ta posredovalec vso najprej sam prečita, pa tudi poštar ne da časop 4cv in dopisnic prej iz rok, dokitr jih do zadnje vrste ne prečita. Nedavno je neka rodbina na deželi povabiia prijatelja k seb!, pozneje pa je pri mesarju v sosednjem mestu naročila v ta namen pečenko tudi po dopisnici. Ko je prišel mož z dežele po pečenko, na pošto mu je poštar pojasnil, da mesarju niti odposlal ni dopisEHce, ker je med tein časom pisal prijatelj, da itak ne more priti na ob:sk. ' Lepa straža. Pred palačo princa Teoka v Londonu stoji vojaška straža. Ko je prišel nedavno poveljnik straže z novim vojakom, da bi prejšnjega nadomestil v služb;, ne uajde ga pred palačo, pač pa »o bilo v palačo ulomljeno in pokradeno mnogo zlatnine, srebrnio* in drage obleke. V bližnjem grmovju so našli vojaško uniformo in puško, &ar je takoj povedalo, kdo je bil tat. In res je policija dobila pobeglega vojaka-stražnika, ki se je ponosno sprehajal v predmestju v n*;dr?vžji prinčevi obleki. * Tožba in pritožba. V vili nekega Ceha pri Dunaju si je na|ei za celo poletje stanovanje mlad zakonski p: r Is Beroiina. Miadi mož je bil zelo ljubosumen, pa tudi hud kot osa; ženkioa je bila naravnost za- peljiva. Mladi Berolineo je neki dan zabrusil lastniku vile narodnostno psovko v obraz. Ceh ga je šel tožit. Berolinec je brž vložil pritožbo, ker se je gospodar enkrat izjavil, da je imela lepa Berolinka obisk tujega mladeniča. Sodnik je bil zelo hud, grozil je Cehu z zaporom, češ, da se s tem strašnim sumničenjem skruni svetost svetega zakona. Obsodil ga je na 600 K. globe. Par dni pozneje pa je posestnik zvedel, da huda Be-rolinčana niti nista mož in žena ter se tudi nista prijavila s pravima imenoma. Vsled tega sta seveda tudi pri sodišču napačno izpovedala in pričakovati bi jima bilo občutne kazni. In ponosni Berolinčan je postal na mah meha*, iu krotafc, povr nil je Čehu globo t*r daroval vrhu teg* 1000 g:d za neko ustanovo v Pragi. Tudi sta mu tak;j iipr&znila stanovaujeje, dasi sta plačali začelo polette. • Poroka na drevesu. Ema Swanzer in Kari Bangs sta Šla iz Sus-qtiehame v Great Bend k poroki svojega prijatelja. Dasi sta nameravala sama tudi kmalu stopiti v zakonsko zvezo, sta se med potom hudo sprla. Duhovnik Hunter, ki ju je spremljal, je zaman miril. Sredi prostranega polja pa jim je pridrvil nasproti razjarjen bik. Naglo so splezali na dve drevesi sredi njive, in sicer zaročenca na eno, duhovnik pa na drugo tik prvega stoječe drevo. Bik pa je začel kopati z rogovoma zemljo okoli dreves ter strašno rjovel. Skregana zaročenca sta se v stranu tesno oklenila. Sedaj se je zdel duhovniku pravi trenutek, da ju pomiri. In to se mu je lahko posrečilo, še več, prestrašeni parček ga je prosil, naj ga poroči, ker je dvomljivo, ako sploh uidejo besnemu biku. Seveda ni mogel župnik k njima na drevo, temuč ju jc poročil „na daljavo-*, bik pa je ceremonijo spremljal z rjovenjem. Kmalu po poroki pa je prišel posestnik s svojimi hlapci, ki so bika vjeli ter ga zvezanega odpeljali, z drevesa pa je splezal novoporočeni zakonski par. * 30.000 K za bolečine. Posestnica Ana Grua iz Gaje je potovala lansko poletje k svojemu svaku v Hubicze* (Galicija) Pr: Na pagedlu je trčil njen vlak ob tovorni vlak, vsled česar je padla 8 sedeža ter jo je razna prilaga s po-lic prsdkopala. Peljala se |e sicer DOtem naprej, v Hubiczah pa se je morala vleči in od tedaj je duševno pobita in sfeoraj popolnoma hroma. Na tožbo odvetnika dr. Monatha je priznalo trgovinske sodišče prizadeti 30000 K za bolečine in 3380 K za zdravljenje. V razsodbi se utemeljuje, da zaslužijo duševne bolečine ravno tako odškodnino, kakor hude telesne bolečine. * Pomota gospodinje in vezilje! Premnogo žena in deklic se še dandanes ubija s krpanjem perila, ne da bi to delo mogle opraviti stanovitno in brez hibe. še več žena in deklic pa se trudi z voženjem, kar jim vzame dosti časa in &UB ju delo goiovo, jim ne ugaja in zakaj? Zato ker dotične žene in dekleta »1:90 vezilje in zatorej nimajo tiste ročnosti, da bi vezle lična dela. Nekaj je pa tudi vezilj, ai vezejo za zasiužek, pa le malo pridobe, ker jo vezenje na roke kaj trudapolno in ga ne plačujejo delu primerno. Vzrok temu pa je zanemarjenje te lepe domaČe in hišne umetnosti. Vsekakor pa se je ta lepa umetnost v poslednjih letih zopet povzdignila, kar je tudi velika delna zasluga znane delniške družbe za šivalne stroje Singer Cie., ker ta firma je napravila stroj, ki ni samo n-tj boljši šivalni stroj, ampak tudi hitri in uspešni pospeševalec vezenja. Ta velika ideja — napraviti šivalni stroj, ki ne šiva samo, ampak tu ii krpa . in veze — je pripomogla, da so na polju vezenja dosegli čudoviti uspehi. Dela, za kakršna so rabili prej na mesece in leta časa, se izvrše sedaj v nekaj dneh aii urah in m to delo nikakršno strojno vedenje, ampak ravnotak original kakor vezenje na roke; stroj je le pripomoček za po-spešenje dela. Ta Singer Cie. del niška družba za šivalne stroje ni samo a tem pomagala pospeševati vezenja, ampak tudi s tem, ker ve, vsakogar brezplačno uči te lepe umetnost;, saj napravi vsako leto po vsem svetu okoli 45.000 brezplačnih kurzov za vezenje, tako da se lahko računi na 100.000 oseb, ki jih Singer Cie.t delniška družba za šivalne stroje brezplačno uči vezenja po svojih prodajalnicah. Tudi pri nas na Kranjskem ima Singer Cie. deln. družba za šivalne stroje povsod kurze za vezenje in bo prihodnji tak kurz zopet sredi junija, naj zatorej vsi tiati, ki imajo že kak originalni Singerjev stroj ali ki si ga hočejo nabaviti, pazijo^na ime »Original Singer«. Pojasnila glede prihodnjega kurza v Ljubljani daje rado-voljno vaak čas tukajšnja zaloga ni Sv. Petra cesti št 4, vse drugo se pa razvidi iz plakatov m naših in-seratov. 365 Književnost. — „Učiteljski Tovariš11 ima v 17. številki sledečo vsebino: XVI. glavna skupščina »Zaveze«. — V odgovor »Domovini«. — Kritiku-joči gl asovi. — Društveni vestnik. —— Književnost in umetnost — Vestnik. — Listnica. — Pripravniški tečaj v Idriji. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 11. junija. Ministrski predsednik Korber je bil danes v dolgi avdijenci pri cesarju in je potem imel tudi dolgo konferenco z zadrskim višjesodnim predsednikom Gertscherjem. Dunaj 11. junija. Danes je bil razkrit dr. Holubu na centralnem pokopališču postavljeni spomenik. Slavnosti se je udeležil tudi župan dr. Lueger. Praga 11. junija Socialdemo-kratični „Pravo L idu" prijavlja ukaz zapovedništva 9. vojs, s katerim ukaz' m se odreja, da S3 mora pustiti vojakom nedeljskega po č it kn, kolikor ga le služba dopušča Budimpešta 11 junija. Cfatai nekdanje narodne stranke so imeli danes sestanek, katerega se je udeležil tudi grof A p p - -nyi. Sklenili so, obnoviti to stranko in razglasi to jutri sam grof Apponvi Belgrad 11, junija Dsnsfl n obletnica, kar sta bila kralj Aleksander in kraljica Draga umorjena. Mesto je popolnoma mirno in čisto nič ni poznati, kaka zgodovinska obletnica ja danes Zadušnice za Aleksandra in za Drago se je udeležilo le malo ljud*, največ dam; oficijalna oseba ni bila nobena navzoča. Rusko-japonsKa vojna. Petrograd 11. junija Vlada je „St Peterb Vjedomosti" zaradi razširjenja vznemirjajoče vesti, da so moskovski kapitalisti podpisali velik del japonskega posojila, drugič posvarila. London 11. junija. L^bti prijavljajo obširna poročila o novih operacijah Kurokijeve armade. V ponedeljek so Japonci v štirih kolonah odrinili od Fenhvančenga proti seve-rozapadu. Z Rusi so imeli več prask V torek'ob treh popoldne so Japonci zasedli Saj mat s i Glavni namen teh operacij ie bil, zagotoviti komunikacijo med Kurokijevo in Okuvo armado, in ta namen se je tudi dosegel. Berolin 11 junija Loc-Anz.u se poroča iz Petrograda: Kuro-patkin je naznanil, da od svoje infanterije ne more ne enega moža poslati v Port-Artur, ker ne sme svojih moči cepiti, dokler ne premaga Kuro ki-jeve armade šele potem bo čas pomoči Port-Arturju. General Steselj ima v Port-Arturju mnogo konjenikov in topničarjev, a malo pešakov. London 11 junija. Z bojišča ni danes nikakih važnejših vesti. 0 operacijah generala Oku proti Port Arturju ni pustila japonska cenzura ne ene besede pasirati. — „Expressa sicer trdi, da so Japonci že prišli do trdnjavskega rajona in da se mu bližajo japonske patrulje, a to je poročilo iz — Čifu, kjer je največja ko-vačnica izmišljotin London 11. junija. ZJaj se je izvedelo iz Tokija, da so Rusi zapustivši Dalnij to mesto res užgali. Petina tega mesta je pogorela, ostali del so Japonci rešili. London 11. junija Za baltiško brodovje je v Kron-stadtu že pripravljenih 8 0 00 mož, pomorščakov in oficirjev. London 11. junija Novo japonsko posojilo je bilo baje še uspešnejše od predidočih. Gospodarstvo. Tržno poročilo. DoČim je v preteklem tednu divjala na žitnem trgu bos vsled poročil o slabem prospevauju rastlin, ker jih je ovirala v razvoju suša, nadaljevali so se poviški tudi v prvih dneh tekočega tedna, čeprav se je obelodanila uradna statistika o stanju žitnih rastlin, vsled katere naj bi se žetev zmanjšala za 25%. V tem tednu pa je dež vplival nadalje blagodejno, iz česar bi sigurno sklepali, da se je preteča škoda še znatno popravila, vendar nI bilo zaznati nagiba k odnehavanju. Ako naj bi izostalo tudi vseh 25% — so isti že kompenzirani v dospeli višini cen, toda temu mnenju se ni posvečalo posebne naklonjenosti — hosisti so hoteli vedno in vedno vedeti, da je dežja še vedno premalo in da bo izostanek pridelka prekoračil 25%- V kolikor se niso hotele vzdržati te trditve ter obveljati kot splošno mnenje — izumili so nov pripomoček, da preprečijo padanje cen ter prešli iz žitnega na politično polje. Dovolitev ogromne svote za vojaške namene in pa dvoumni govori v delegaciji morajo imeti za sabo zle posledice — vojska je najbrže pred durmi. Dasi ne popolnega, dosegli so te vrste hosisti vsaj toliko, da so preprečili hipni prevrat, ki je bilo tem bolj pričakovati, ker je bila kupčija prav slaba. Pšenica je notirala v tednu za oktober že 92» M — včeraj samo še 9la l4, efektivno blago je per saldo pridobilo na borzi 5 vin. Skrajna rezervi-ranost imeteljev je pri sedanjih, primeroma visokih cenah dokaj nerazumljiva — dejstvo je le, da niso nič kaj voljni prodajati, kakor, da bodo dosegli pozneje boljše cene. Koruza ostaja nadalje zanemarjena. Sicer kurzi tluktuirajo: za julij je že notirala 541 (-, za avgust o 1 -3, za prihudujo spomlad 5:1 7., — včeraj pa za iste termine 528 _.. b41 vl, 5*5/s€ — točna roba pa ima še Dadalje malo prijateljev. Ne da bi cena padla, nasprotuo se eelo za efektivno blago dviga, toda bolj vsled visokih cen pšenice, nego vsled sebe. Oves za oktober je delal v tekočem tednu velike skoke; od 5T^:, na 6"1 „o, včeraj o"- M| efektivno blago se je tudi podražilo, proti koncu tedua pa pričelo oduehavati. RŽ se ne more ganiti. Kakor ta pridelek se ne zanemarja nobeno drugo žito, vsled tega celo kurz za oktober ne zaznamuje posebnih sprememb in notira včeraj sličuo zadnjemu poročilu 6n- , . Boka je šla paralelno s pšenico kvišku, ni pa izključeno, da bo v kratkem vsaj nekoliko odnehala, čeprav se je pričel sedaj šele nekam bolji konzum. Olje se je v tendenci umirilo, tendira samo trdneje — posebno za najboljše jedilno olje se ne dovoljujejo nikaki popusti. špirit. Ker se nagibamo koncu kampauije, nimamo beležiti važnosti. Cene nespremenjene. Petrolej notira tudi nespremenjeno. Sladkor. Rafinada notira nespremenjeno, osrednja pisarna zahteva polne cene. Ker razpolaga tudi druga roka z neznatnimi množinami starega blaga, je zahtevke osrednje pisarne treba potrditi. Surovina se polagoma dviga Kava za točno notira nespremenjeno. Žetev se je že pričela, od koje pride v Evropo skoraj 50" 0 samo iz Santosa. Rio-kava se je baje v do-zoritvi nekoliko zakasnila, tudi o kakovosti prihajajo pritožbe. Evropske zaloge so znašale: 1901 1903 1902 1901 1 maja 451700 442.550 380.550 231.9UU ton 1. junija 459.3G0 429.900 37&300 238.5M „ svetovne zaloge pa: 1904 190 i 1902 1901 1. maja 761850 72*/70 677.8») 437.590 ton 1. junija 758.130 709.700 6/5.620 422.700 „ R i ž notira nespremenjeno trdno. Milo v prid družbe sv. Cirila in Metoda se razširja čim dalje bolj — nadejamo se, da bo v kratkem po vsej slovenski zemlji t o m i 1 o edino pralno milo. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha jočim ljudem priporočati je porabo^prist-nega .,Moll-»vega Seidlitz-praška", ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 podpisom. 6 8—8 Gorečica napenjanje riganje glavobol močno bitje srca pomanjkanje spanja vačkratito bljuvanje so po največ znaki nepravilnega delovanja želodca in čreves, kar na noben način ne smemo prezreti. Za preprečenje ali zdravljenje takih slabosti se priporoča rogaški „Tempe l-vrelec", katerega tudi nakazujejo zdravniki proti takim boleznim. Rogaški nStyria vrelec" je močnejši in se sme samo periodično uporabljati. DV~ Zahtevajte vsekdar želodčno i i u Wt m-o (tudi odvajalno) lekarnarja JPleeolifit. v 1 .jul>l|Hiti ua 1 > m u i-, i s• ? in zavračajte pona- redbe, ki obsegajo ćfts*»flittd«er^, Ztirlcla. 2 75 — 4 Oblastveno konces. vzgajališče javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala A rt ur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36 Ustanovljeno 1849. 219—21 Mnogo denarja lrm"a" obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd. itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago ^OPoskusni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake ! barve a 70 h (črno in višnjevo tegetthof-( blau) 10 h več). Poskusni zavitki so za-i stonj, ker se za to založenih 20 h pri na-j kupu originalnega lončka odšteje._ j „JF Mj o x>* a031-2i podjetje barvil xa blago Dunaj, VI., Wallgasse 34. „Le Delice" cigaretni papir, cigaretne stročnice. Dobiva se povsod. 671—14 Glavna zaloga.- Dunaj, L, Predigergasse 5. r tfydrove žitne kave POSKU5 TEI Vcoren drjgootjno, .DOMAČI PRIJATELJ" •»srn oJ.«rr*cero u&tonj ooi^tai ij/fnei leCsrna /ime tatu &r^m#m Klobuki za name. — Moj bogato ilustrovani cenik 1904 za damske klobuke — — razpošiljam — — brezplačno in franko. Naročila in popravljanja točno — — in po nizki ceni. — — Jilodni salon klobukov — — za dame — — HENRIK KENDA — v Ljubljani. — ^2 Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda katera utrdi tlleniio in »ff Mtr.t cijujp jleprljetjtso *ag»o i£. u«it. 1 gtekieiiiea z uavodom 1 K. Melusine zobni prašek 1 Mltatljlea ttO vin. Razpošilja 30 vsak dan z obratno poŠto. -----Ecilna zaloara. === Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, niedicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi čilih, obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dsž. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 pcltg novozgrajenega Fran Joželovega iubil. mostu. 38-23 konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom. Destilerija CilllStOEE Trst-Barkovlje. i/i steklenica K 5'—, % steklenice K 2 60. — Na prodaj v boljših trgovinah. 33 Priznano najboljše sredstvo proti kur-805 jim očesom, žuljem itd. 12 Glavna zaloga : L SCIH-ova Dunaj -Meidling. f Laserjev Dobiva se v vseh lekarnah. Edino čistilo za zobe b re/ kislin ki so ga zdravniki preizkusili in priporočili je pristni Darila. Aniithe t c in kr dvornega zobnega zdravnika tli*. J. C-l. Popiia, Dunaj, XI11;6. Pristen Ie v gori vpodobljeni steklenici z višnjevo franc. etiketo zlat tisk) in mojo firmo _po K 2.80. K 2 in Ki. -Že več let rabim samo Vašo ustno in zobno vodo „Anatherin" i a se vselej, kadar mi je zmarjjka, bojim, da me začno boleti zobje, ali da jih celo izgubim. Le Vaša uatna voda mi hrani zobe sveže in zdrave." A. *I»if£tl*»>, veleposestnik. ..Anuclierln-* ereiue za zubr v lončkih je kaj prijetna in zobe temeljito čisti, jih ohranjuje zdrave in svetlobele. Komad po 60 vin. Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah, kakor tudi pri F. HI. Srluuitt v IJuliijaiii. 8906—16 jEttu d> FritSt*no pure, steklenica K 5'—, specialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim. Higienski preparati za otroke. I nI ii a voda za otroke KI*, najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust in za zabranjenje proti nalezljivim boleznim, kakor: ošpicam, škrlatici, davici itd. C V«*me za otroke K 1 20, proti ranje-nju dojencev. Prašek K —tO, najboljše za otroško kožo. Ceniki s številnimi zdravniškimi priznanji gratis in franko. Vpeljano v otročkih bolnicah. Svedočbe od vojvodinje Baenske, baronice Gorizzuti, baronice Rothschild, vojvodinje Manchestr3ke itd. Razen tega spričevala odličnih zdravniških avtoritet. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in par-fumerljah, kakor tudi v generalni zalogi: Dunaj, l.y Graben 28. 664-14 Zahvala. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost povodom tako lepo uspele slavnosti praznovanja 20letnice .Slavca" izrekati tem potom vsem, ki so društvu ob tej priliki na katerikoli uačin zkazovali toliko simpatij in podpore, svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se podpisani odbor zahvaljuje^ si. pevskemu društvu Ljubljana*, slavni Čitalnici v Šiški ter čast. pevskemu zbora „Žirovnik-1 v Št. Vidu za pevsko sodelovanje, dalje si. ^Glasbeni Maticiat nL j u b 1 j a n s k e m u Sokolu' ter rSokolua v Šiški za mnogobrojno udeležbo po deputaeijah, blagorodnima gospema dr. Franji Tavčarjevi in Ivani Jebačinovi z:i prijazno pomoč pri sprejemu društev in v paviljonu, vse.u častitim gospi-cam rSlavčeve* plesne šole za trudo-ljubivost pri sprejemu društev, v paviljonu, pri razpečavanju srečk, korij&ndolija itd. itd., spoštovanima tvrdkama J. C. Juvančič in Aloj'ij Zajec, obe v Šiški, za poklonjeno večjo množino vina, vsem častitini darovalcem dobitkov, tukajšnjim dnevnikom za časniško podpčro, vsem mnogoštevilnim obiskovalcem slavnosti ter d o p o š i 1 j a-teljem bizojavnih pozdravov in čestitk. Bodi vsem iskrena hvala ! V Ljubljani, 11. junija 1904. Odbor slov. da!, pevskega društva „Slavec". UVravniBtvu naSega lista so posi * : Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. dr. Ernest Dereani v Gradcu 20 K mesto venca na grob svojemu prijatelja g Aleks Guzelju. -- G. I. N. Resman v Ljubljani 10 K in g. Ferdo Omejec v Ljubljani 2 K v spomin vrlemu možu, součencu in zvestemu prijatelju. Skupaj 32 K. — Presrčna hvala I % Za Učiteljski konvikt v Ljubljani G. Ferdo Vigele v Pudobu_4 K, darovala gg Ivan Bencina in Franjo Žagar st., vsak po v K. — Srčna zahvala! Svoto smo izročili blagajniku g J. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje sprejem. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. uradni kurzi dunaj. borze 11. junija 1904. N »m ul i»ai»lrjl. Đeuar Blago 4 2°o majeva renta . . . 995o 4 27u srebrna renta . . , 99- 99-20 4°/0 avstr. kronska renta 99*50 4d/0 „ zlata HM8 11875 4% ogrska kronska „ 97 20 67*10 4°/0 „ zlata „ 1181P 11835 4°/^ posojilo dežele Kranjske •Vi% posojilo mesta Spljet PKr— 100-75 10t!'ž5 10125 4' > . .. „ Zader ! 10O - 10f»- - 41/*0/. bos.-herc žel. poe. 1902 KOOfiO 10150 4% češka dež. banka k. o. . 99 71 99-86 4°/« ,, m n 2-9- • 9975 l«*r05 4,,'1c o zst. pisma gai. d. hip. b. 10180 102 - 41//,« pe6t. kom. k. o. z 10° o pr...... 10670 1'7 70 4' đ,J.02ast. pisma Innerst. hr. 101 — 102 — §«/,•/• „ „ ogrske cen. 100» 100 75 i B- pi8. ogr. hip. ban. 100-- 100.0 4{;a0,tJ obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... PJO- 101 — 4' ,* i obl. češke ind. banke 99 76 100 — ±° g prior. Trst-Poreč lok. žel. 98-5( 4rt/o prior. dol. žei. . . . 99-30 100' - S° o „ juž. žel. kup. 1 ,1 ; 292 8 > 294 SO 4? / c avst. pos. za žel. p. o. . 110 75 101 75 Srečke. Srečke od 1. 1854 .... 183 193 - k m ii 1860*/j ... 181 - 184 30 m n u 1864 .... 256 - 262 HO „ tizske...... ieo - = 6280 „ zem. kred. I. emisije 296- 306 d «» ii u 291 — 298 10 n ogr. hip. banke . . 269- 274 - „ srbske a trs. 100*— j 9"» - 94 - ,. turs&e.....• j 127 40 12840 Basilika srečke ... 21- 21 90 Kreditne „ ... j 46 v — 474 - Inomoške „ . . . 80 — 84 50 Krakovske „ ... 78 — 82 - Ljubljanske ,, ... 67'— 70- Avst. rud. križa.: , . . B8-- 55 60 Ost 29 - 30 — Rudolf ove „ ... 67- 72 SalcDurfika „ ... 75- 79 50 Dunajske kom. ., ... 5 2- ,22- BetatN Južne železiuce 78 10 79 10 Državne železnice . . 633 25 63125 Avstr.-ogrske bančne delnice 1621 — 1630 — Avatr. kreditne banke 638- 639 - Ogrske „ „ . . 743- 744'- ZivnoBtenske „ . . i 24950 250-50 Premogokop v Mostu ,Briix; 608- 614 Alpinske montan .... 408 25 409 25 Pra&ke žel indr. dr. . . . 1906 3005 — Rima-Muranyi..... 584 50 486 50 Trbovljske prem družbe . i 305—i 308- - Avstr. orožne tcvr. družbe j74-—| 477 — 6e5ke sladkorne družbe . lb4- 156 — Talnte C. kr. cekin......| 1133 trn 20 franki 19 i 5 20 marke..... 23.56 Sovereigns .... 2.^9.: 24 - 117-32 117 52 Laški ban u ovci..... 95 10 95-30 Rublji .......t 253 25^75 Dolarji...... • i 481 5 — Žitne cene v Sud impešti. Dne 1 1 junija 1904 Termin. Pftenica za oktober . . , Rž „ oktober 1904 . Koruza „ julij 1904 . . „ „ avgust . . . „ „ pomlad . . . ,t oktober .... Ef>Uil>. 5—10 ceneje. 50 kg K 8-97 50 50 50 50 50 6 79 5 25 5 38 549 5 81 teteorologično poročilo Oas opazo Tanja Stanja baro- i-, ~ |» metra S a v mm. ^2 d I Vetrovi W»9i* 10 9. zv. 17 3 si. vzhod de:, oblač. 16 3 nt, jzahod oblačno 16 3 si. jvzhod nevihta Sredria včerajšnja temperatnra: 17 1°, nr.ms.-e 17'2°. -na w 34 urah : 1 6 732 2 11 7. zj. ! 73} 8 . 2 pop 733 3 Fran Blumauer, tapetniški mojster, naznanja v lastnem imenu in v imenu vseh drngih sorodnikov prežalostno vest o smrti svoje nepozabne soproge, oziroma matere, tašče itd., gospe Alojzije Blumauer roj. Keršič ki je v petek, 10. junija 1904 ob 11. uri zvečer v tukajšnji deželni bolnici po dolgem, težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti, v sta 47 let v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki drage pokojnice se bod j v nedeljo, 12 junija ob 3. uri popoldne v deželni bolnici slovesno blagoslovili in nato na mestnem pokopališču položili k večnemu počitku. Sv. zadušna maša se bode slu žila v ponedeljek, 13. junija, ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi pri S». Jakobu. 1667 Ljubljana, 11. junija 1904. t i j Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem »n znancem, da je poklical Vsemogočni danes ob 6J/4 uri zvečer naSega ljubega sinčka Vladimirja po večmesečni mučni bolezni v ntžni starosti 9 mesecev k Sebi v boljfte življenje Trupelce dragega, nepozabnega ljubčka bodemo položili v nedeljo, dne 12. r: žnika ob štirih popoldne na okobfekem pokopališču k večnemu počitku. 10»'. • V Celju, dne lo. rožnika 1904. Minka Jošt, mati. - Franjo JoSt, revizor, <če. — Zoran, Radovan, Darinka. Marica, brata in Moti Zahvala. B Globoko ginjen po premnog:b dokazih sočutja ob bolezni in smrti svoje iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, gospe Ivane Korsika roj. Schurza si štejem v dolžnost, da se za to, kakor tudi za mnrgobrojno spremstvo drage pokojnice na poslednje počivališče in slednjič za darovane prekrasne vence v lastnem imenu in v imenu svojih otrok odkr.to in iskreno zahvalim vsem s rodnikoo>, prijateljem in znancem. 1664 V Ljubljani, 10 juu. 19 4 1 Zahvala. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja v bolezni in ob smrt.: svojega iskreno ljubljenega, nepozab nega soproga, gospoda lit', Aleksandra Guzelja c. kr finančnega konci p isti zlasti še za mnogobrojno spremstvo na njegovem zadnjem potu in za darovane krasne vence :zr*-kam vsem p. n. prijateljem in Eoaacem, kakor tudi gg. pevcem za ginijivo žaiosLiuke pod vodstvom g. učitelja J Svetliča svojo najtoplejšo zahvalo Litija, dne 10. rožnika 1904. Zofija Gdzej roj. PučriK. Zahvala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja ob fasu bolezni in smrti naše preljube soproge, oziroma matere, tašče in stare mateie, gospe Ane Melliwa izrekamo srčno zahvalo gg kolegom in vsem drugim udeležencem pogreba, ki so tako mnogoštevilno spremili predrago rajnko k zadijemu počitku, ter darovalcem krasnih vencev. 1646 Unec, dne 10. juuija 19ol. Žalujoča rodbina Mellivva. Poslano. Prezasiužnemu gosp. 2upniku KCETU na Sori pri Medvodah kličejo udani žnpijani k godovnemu dnevu: „Na mnogaja leta!" *) Za vsebino tega spisa je urodn, odgovorno le toliko, kolikor določa zakon er se bode izdelovanje opustilo, se proda po malo rabljen soda \oiu nizki ceni 1643 l aparat za izdelovanje soda vode s steklenicami, zaboji in /. drogi orodjem vred. — Naslov se izve upravui>rvu nSlov. Naroda . Za dobro vpeljano, renomirano, Bi sproti kolodvora se nahajajoco restavracijo na Gorenjskem, kjer se gradi nova železnica, se isOc dober, spreten ■ v v Soproga mora biti dobra kuharica. Nastop 1. septembra Zahtev.I se nekaj kavcije. 1632—i Naslov v uprav. ..Slov. Narodu • 34 Najboljša pitna voda kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skuSena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana MATTONI-JEVO GIESSHUBLER alkaiično kiselico V njej se ne nahajajo nikako organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejSa pijača. 6—2 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Damsko kolo dobro ohranjeno je poceni naprodaj. Kje? pove uprav. rSlov. Naroda". 2 Gostilna se želi vzeti v najem v Ljubljani ali na deželi pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „M. V. 101". 1637-1 Kontoristinja zmožna slovenskega in nemškega jezika, izvežbana v knjigovodstvu, z večletnimi izpričevali, iŠČe primernega mesta. l Blagohotne dopise naj se pošlje pod A. Z. poste restante, Ljubljana. Skladišče v pritličju, veliko, svetlo in suho, v notranjem mestu s e odda eventuelno takoj v najem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1650-1 Na prodaj je v prijetnem gorenjskem kraju nova 1824 -2 v D pripravna tudi za letoviščarje. Kje? pove upravništvo nSlov. Naroda". Mašinista izprašanega, obenem k 1 j u Č a v n i č a r j a sprejme tovarna za glinaste izdelke v Ra«\ju (Štajersko^. 1644 1 Odda se 1639-1 * trgovina z mešanim blagom na najboljšem prostoru, z velikim prometom, brez konkurence, v večjem mestu. Natančneja pojasnila daje Franc Pleterski, Novo mesto. „Narodni dom". Jutri, dne 12. junija K ONCER T Vstop prost. Začetek ob 10. uri. V slučaju slabega vremena svira godba v areni. K mnogobrojnemu obisku vabi 1662 Ivan Kenda. 8parov finih mlađih konj iz kobilarne, vprežnih in jahalnih, •kije različne vozove proda 1645-1 S. Bayer v Zagrebu. Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko. Solzaželodec Julija Schaumanna deželnega lelt*rnar|» v fttoeltera* I. 233—7 b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjanje dobrega prebavljanja. Dobiva se ▼ T«h renom. lekar- Ppna I ckotlilOO H l'7K Rtzpoiilja sa po postnem povzetja uah »»»tr.-ograke države. UCIlđ I OftdllJIbU IV I I □• ća ee naročita najmanj 2 akaUjici. Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. s potrebnim orodjem sprejme takoj Anton Murovec urar v Radovljici. 1653 Trgovski pomoCnik išče 8 kakimi 1000 K premoženja, da bi skupaj otvorila trgovino z mešanim blagom na deželi, v zelo dobrem kraju. Zagotavlja se do 3500 K mesečnega prometa. Čisti dobiček bi si delila na polovico. 1559—5 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda44. Velika, svetla delavnica v notranjem mestu s stanovanjem, obstoječim iz 2 sob, kubinje in pritiklin se odda v najem za novembrov termin. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1651—1 reelna, izvrstna, 5 kg franko carine prosto ——— p0 povzetju. 2 Mexfco, ekskvizitna kg. gld. 177 Perl Kuba n žlahtna „ „ 170 Java ff modrikasta „ „ 1'bO Salvador jako fin „ „ 1*30 Camplnas najfinejši „ 125 Cenovmk zastonj. Razpošilja naravnost. Colonlal Import Gompagnie Fiume 133 14 l najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ulice št 6 1655 nafnoi brhko prodajalko za slaščičarno v Opatiji; zakonska kot hišna oskrbnika za neki grad, mož se mora tudi nekoliko ra zumeti na vrtnarstvo; veC boljših in navadnih kuharlo za Ljubljano in za zunaj; natakarice, pestunje, dekleta za vse, itd., itd. Potnina ta, več t pisarni. brhka« zelo skromna, priprosta sobarica, ki zna hitro in snažno svetlo likati in ima večletna izpričevala. 1000 kron ako je goljuSja Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamfrah gospa A. Hftupft, Berlin S. W. 220 Linden-strasse 50 - Vabilo k 1648 velikemu javnemu Dlesu ki 86 vrši v nedeljo, dne 12. junija v gostilni ,pri Toncn' (v bližini Amerike) na ftlliiran v gosti senci pod kostanji. Začetek ob 3. url popoldne. Za ples bode nalašč zato napravljen plesni oder po goriški Šegi, ki meri 160 metrov. ^Wprost* Pri veselici evira polnoStevilna slavna ,,Domžalska godba". — Za dobro jed in pijačo, kakor tudi za najtočnejao postrežbo jan či gostilničar, ki vabi obenem tudi k najobilnejSi udeležbi. J. Končan. Stalen zaslužek dobi več spretnih zastopnikov za živ-Ijensko zavarovanje pri neki tukajšnji občeznani, solidni in dobro vpeljani zavarovalnici. Tudi začetniki se sprejemajo pod jako ugodnimi pogoji, ter se po dokazu njih sposobnosti v najkrajšem času tudi stalno namestijo. Ponudbe je pošiljati pod naslovom ,8oliden zastopnik* na upravništvo „Slov. Naroda". 1413-6 Mesečna soba1 Mesečna soba velika/ zračna, lepo opremljena se odda na Mestnem trgu štev. 18. R MM ■' MMMMMMMMMM& Jernej Bahovec trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Cjttbljani Sv. Petra cesta štev. 2 Filijalka: Resljeva cesta stev. 7 priporoča: Najboljše urejeno zalogo raz-IleiiejKa papirju, trgov-»Itlli in poslovnu* knjig, ho I mU lli zvezkov, blljez-ni <\ eritll* Itd. Illimill4, Avstrijska z^o-duvlna zn IJutlMkc^ gole. Hiislrnike table za ( rnlv-c«io rut* n n !«•«». No 1 Mite knjige za ljudske sole. Molitvenike v raznih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Kipe slovenskihllteratov. Kazno galanter. blago itd. Nizke ceni, točna In solidna postrežba. JOSIP STUPICA Jermenar In sedlar v Ljubljani, Kolodvorske ulica štev. 6. Priporočam svojo zalogo najrazličnejših konjskih oprav katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine. ♦ • Cene nizke. ■ ^ to N a O C L m m m ogastvo las z lasnim cvetom in po- mado .Linge Long' po I K; isernati zobje z jMenthol' - ovo ustno vodo in zobnim praskom po I K 60 h; £ epota polti in telesa E l«l«M milom: cvetlično 6o h, cream I K. Dobiva se le v Orlovi Mr. Ph. Mardotscblager, kemik. Jurčičev trg Jurčičev trg \ Ii J u lil J a ni. Razpošilja se proti vpoSiljatvi zne&ka ali s poštnim povzetjem. Jv. Seuttig | trgovec z usnjem na drobno in debelo 26 v Ljubljani, Stari trg št. 7 priporoča prah dosedaj najboljše, pr6sto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po na|nlK|lh cenah: 1 kg. SO Ii, iff » 10 h, pri nakupu večje in noža ne Se ceneje. ffOVOl Patentirano jfovo! nepremoćijivo mazilo za počrnenje rujavih čevljev9 usnja itd. s posebnim vhodom se odda takoj ali pa s 1. julijem na Poljanski cesti Št. 19, I. nadstr. 1691—2 Dobro vpeljana 1486-5 z vsemi pripravami ter zemljiščem se odda. Drago pove upravništvo „SI. Naroda". Spretni provizijski prodajalci ki obiskujejo privatne odjemalce in so zmožni slovenskega in nemškega jezika, dobe dobro mesto. Ponudbe pod R. K. poste restante Ljubljana, glavna pošta. 1633—2 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI 923 Pred škofijo št, 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Esenc prve, neprekosljivo kakovosti, za izdelovanje likerjev, žganja, vseh &pi-ntuoz in jesiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen. 7u9—14 Zanesljivi specialni recepti. Ceniki In prospekti gratis In franko. Karel Filip Pollak tovarna za esence v Pragi. (Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.) Deželne vlade svetnik dr. Fran Zupane je odpotoval in se vrne koncem meseca julija. 1649 Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo Človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoof. Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5 — 131 Glavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič = v Ljubljani. VABILO na občni zbor Savinske posojilnice v Žalcu registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bode vršil v torek, dne 21. rožnika 1904 ob 8. uri dopoldne s sledečim sporedom: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev ravnateljstva in treh ra-čanskih preglednikov. 5. Hazai predlogi. Opomba: Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, skliče se na deveto uro istega dne z enakim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na število navzočih. V neki'notarski pisarni na deželi se sprejme|takoj spreten in izvežban 16I8-2 pomožni Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". 11 ki govori perlektno slovensko in nemško in se razume na ženska ročna dela, dobi dobro mesto. Ponudbe pod R. K. poste restante, Ljubljana. 16 4-2 Učenec 14—15 let star, krepak, poštenih staršev, se takoj sprejme v ključarsko obrt pri 1603 Ravnateljstvo. v Cerknici poleg Rakeka. 1 r, 1 lad trgovski sotrudnik. manufaktuiist in špece-rist išče službe, m Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov pri upr. rSl.Nar.u 1657—1 IŠČO S G kuharica ki je tudi vešča vseh hišnih poslov, za manjšo rodbino v Slavoniji. Ponudbe prejema A. K., Kutjevo v Slavoniji. 1627—2 Ivan Nep. Thomitz železniški zdravnik v pok. ordinira od 9.—10. ure dopoldne in od 2.—3. ure popoldne 1^20*2 na Marije Terezije cesti Kolizej (pritlično na levo). Javljam, da prevzemam v delo slikanje napisov in črk ter jih izvršujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1617—3 B. GROSSER slikar za napise in črke l,|ialsl|;tii:t. .TlrMtnl Ir« i' II. Pivovarniška restavracija na Resljevi cesti št. 22. Vsako nedeljo od 9-12, ure dopoldne zajtrkovalni koncert popoldne pa 1056 plesna veselica. Vstop prost. Začetek ob .1. uri. — Popolnoma nanovo zgrajeno — kegljišče. ToCTa se bodo pristna vina in priljubljeno marCno pivo. Stalne cene. Točna pestrežba. K obilni udeležbi vabita najvljudneje J. in 3. Uodišek. *%* "V* "I* 'i' *!' "1* *l' *■* "«' * >• *w* *■■ • *1' *i* 3&&*te?^TSZ7Z£T*ŽTtZT^:Ttzi* \Tj -a.' vf.» •*.» Na novo je izšel: „Mali kondukter" obsegajoč vse železniške in poštne zveze južnih pokrajin v mal. 8°, 84 strani za 30 vin., po pošti 35 vin. priporoča Jernej Bahovec 1685-5 trgovina papirja v Ljubljani. i i ■ t i i ■ ■ *T" • *♦ *T* *T* *T* ^LZ^Tnv^d^ - ;l V *,iJi C0B 515298216137 KX2 69 00^2 Baumgarten 6 Grimm [Dunaj, I!., Lampigasse 9 priporoča kar najbolje od c. kr. kmctijsko-kemiškega preizkališča preiskano živinsko Milno moko kot dodatek h krmi za konje, krave, vole, prešiče in ovce. Naprodaj pri 1357 - 5 FRANU GUŠTINU v Metliki na Kranjskem. Iz proste roke se proda s kolarskim obrtom ter mnogo jesenovega lesa v Spodnji Šiški št. 109. Več se izve pri lastniku Jakobu Preku istotam. 1614-2 edin i slovenski hum orističn o-sati-rični tednik, ki prinaša izključno originalne sWqs. Jzhaja v 7rstu vsako soboto. — Naročnina $a vse leto 6 Jf, $a pol leta 3 ){. Posamezne številke se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi Čudovita novost! 325 komadov za 1 gld. 95 kr. Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija. Velikolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in srajčnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica S. Koh^ne^ Krakov postno ]>rctIaIo 99, Ako ne ugaja, se denar vrne. 1641 tmmtm* pgesj ustanovljena 188 8. Založ zveze c. kr. nik M^M'^h avstrijskih e ; :|>(>5;^ državnih Jj; uradnikov Alojzij Večaj T in Vili ono Trnovo, Opekarska cesla, ijjuuijdud, Ve!lkj slradon 9> priporoCa vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših J prešanih in poljubno Larvanih do najpreprostejših prstenih peSij različnih vzorcev kakor: renaiseance, barok, gotske 'secesion itd., kakor tudiStedilnike in krušne peci lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki^popolnoma izvež-ban. 909-11 1 l } ■ •• i ( ' lili ii« Ceniki brezplačno in poštnine prosto. i MAGGIieva ZABELA za juho in jedila Je od nekdaj preizkušena iti edina, ki daje slabim juham, omakam, priineskom k juhi, sočivju itd. takoj presenetljiv, močen, dober okus. — Jako izdatno, torej ne belite preveč! Naprodaj po vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah in drogerijah. — V steklenicah od 50 vin. naprej. Prazne orig. steklenice se prav ceno napolnuje. 1640 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je tigodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajexxira.au zavarovalna banka rr Piagri, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine In kapitalije: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z %Hf«ko%l ilovangko-imrotlfio upravo. 3--G6 Vm pojMuila daje; Generalni zaatop v Ljubljani, čagrar pisarne so v lastne«) b&nčnej hiši »spodsklli uXicah £»a~^v« Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljfti sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. mizarji, tesarji in stavbeniki!! V novi lesni trgovini nasproti c. kr. drž. železnice se prodaja les na drobno po spodaj zaznamovanih cenah. 1301—8 Smrekov les iz Koroške in Gorenjske Mecesnovles iz Koroške in Štajerske Deske i. II. III. L j II. in. Debelina en a cola e n a c c la vin. vin. t/ 11 6 5 4 14 10 8 j »/« 8 7 6 14 10 8 1 14 10 8 7 15 13 10 v* 12 11 10 20 18 16 % 15 14 12 24 22 19 V* 18 16 16 28 24 29 20 18 16 40 30 26 °u — — — 54 34 22 Remelni •/• 26 32 26 j/ /7 52 45 42 •i /8 10/ / 10 72 62 56 110 100 90 25/ 10 — 16 80' — 19 Z Kis pristni vinski, bel in rudeč, prodaja Andrej Uršič v Ili-. Bistrici. 1 38-5 Razpošilja se tudi manjše množine s povzetjem. RIVIER/3-VIJOLICE PRAVI VIJOLIČNI PUH AM0TSCH&C2, PCI NAJ MTil^ari. cd 3.3 do */< * čevelj3 K — •54. — •70. 13-12 rs j Ljubljana 61 5§? Ljubljana IVAN TERDAN slikar in pleskar 1301-2 Ljubljana, Vegove ulice št. 8 se priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za izvršitev vseh v svojo stroko spadajocib del po najnižjih cenah. Od leta, 1B68. se "j£Q Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki ga priporočajo odlični zdravniki, Bkoro t Tseh evropskih državah z odličnim uapehum upuraLlja pruti vsake vrste izpuščajem zl. iti proti kroničnim llšajem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju notf, luskinam na glavi in v bradi. Rergerjrvo ki>t runovo milo ima v Bebi 40 odstotkov nrr. €i. 1*1 f»-ss i i. 1. pl. Trnkorz} in v V8eh drugih lekarnah na Kranjskem. 630 — 13 mr pijte -« Klauerjev Triglav najzdravejšt vseh likerjev. Cene stanovanjem do 1 Junija in od I. t*p tembra 25°, pod tarifo. 55 Zim • i no Sezona od 1. maja do konca oktobra. Krapinske M « Toplice Hrvatskem Odvisni niste veo od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povrbila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo: 65 črkami fi. — -70 SO „ —35 127 „ „ I-20 140 „ „ l'60 211 .. .. 2-- 253 črk fi 2-40 354 468 640 809 3- — 3-60 6' — J. LEVVINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. Dunaj I, Adlergasse 7 (telefofn 12.179) Zastopniki Ne i»^jo. \ r ii mij o rr *;n vx»»ie ■isay;ij, cenovnik o vsakovrstnih Stampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vsbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvrSeni jn ODI-:*A na Ruskem, 1,1 Puškinskaja 16. Cenovni!*! zastonj. 76—23 Leta 1903 Je bilo 4737 ljudi. Od za gorjanske železniške postaje Zabok-Krapit ske Toplice oddaljene eno, od postaje U gatec, lok. žel. Grubelno-Rogatec, pa dve uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibua k vsakemu vlaku proge Z*bok- Krapinsko toplice, k postaji Rogatec k dopoldanskemu viaku. — 30J do 35u R fJ7*«" do 43 5- I gorke skratoterme, ki eminentno upliva proti protinu, mišični In ćlenskl revml In njih posledičnim boleznim, pri ishijt, nevra glji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevl bolezni, otrpnjenju, pri najraz ličnejSih ženskih boleznih. — Velike ba sinske, separatne kopeli, kopeil v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, sved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dubre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed Mal. — Brošure se d<30 Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani In pri Ubaldu pl. Trnkoczyju v Ljubljani. ~ V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovic. Zahtevajte pri nakupu ovo štedilno milo z znamko Jelen". Varstvena znamka. uno jo IM§r zajamčeno čisto ~3K1 in t»roz vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pt*istnof perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da ho imel vsak komad ime kSCHICHT'f in varstveno znamko „JELEN". 1082—14 Dobiva se povsod! Juri Schieht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Izprašane mu, samostojnemu se odda v Novem mestu dobro mesto brez konkurence. Mesto se lahko nastopi takoj. Delavuica (kovačnica) leži med dvema cestama in je opremljena s poglavitnim orodjem. — VeČ pove uprav, oištro rSlov. Naroda". 1574-2 V službo se takoj sprejmeta dva hlapca edeu za razvažauje piva, eden pa za v trgovino; oba morata biti popolnoma zmožna branja in pisanja. Oni, ki so take službe že opravljali, imajo prednost. Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 160—3 38^ £41*1*1*:^ ~W s kožo 1 gld. brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kesti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr, prešičevi jeziki 1 gld. goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz Sunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld, 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju. 3381 13 j Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlueli) ■lit lioroNkem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših Bistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskuSene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. £3 Triumpli-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 )et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-ruežnejsi izdelek. Največja prihranitev gori**. Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne t dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -namki. 543—31 U ama za stedilna ognjišča „Triumph" Oolciaclimidt & Hin Ces. *r. avstrijske državne žeiezmc C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veijaven od dne .. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PrtOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. ari 2\ m ponoči osobni v.ak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzen -t' ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztbal v Amsee, Solnograd. čez K' un-Reiflim y Stevr, v L-nc, na Dunaj via Amstetten. - Ob 5 ur: 5 m 2Jutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praz-oikin. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vHk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiiling v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri M m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. jun-ja naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vla^ v Tri Beijak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez SeLzthal v Solnogr Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Ii uiing v Ste j r Liuc, Budjev'ce, Plzen, Manjine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (L;,ui jana-Linc-Praga direktni voz I. in U. razr.), Lipsko, na Dunaj amstetten Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost ".. - akovo [TJobljana Monakovo direktni voz L in II. razreda). - PROGA V NOV0 MESTO EN V KOCSVJE. v oi vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice. Kočevje ob 1. uri 5 m popoldce: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 1^. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m sve-čei v Novome:1 I EtIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlai a Dunaja čez Amstetten, Monakovo, iMonakovo-Ljubljana direktni viz 1. in IL razr.j T; o most. Franzensttste, Soinogcad, Lina Steyr, Aussee, Ljubno, Uelovec, Beljafe. — Ofc 7. '»ri 12 m zjutraj jsubni vlak iz Trbiža — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razr.), Plzen, Budejeviee, Solnograd, Lii-:; Sto r. Genevo. Cnrih, Bregenc, Inomost, Zeli objesero, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Fon tabel. Ob 9 ari 34 m popoldne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, SelztbaJa. Beljaka, Celovca, Monakovega, Incmosta, Franzensfesta. Pontabla. — Ob 8. uri BO m zvečer z Lesc-BIeda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri y m zvečer 0» bm riafc z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla. čez Selzthal z Ino-mosta in SoJnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. -- PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osebni viaki: Ob 8. uri 41 m zjutraj iz Norega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 rc zvečer. — Ob 10. ari 45 m x>noči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani viaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopolnilne, ob 6. uri 10 m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Cas prihoda in odhoda je označen srer-Dieevrrpeiekem času ki je za -j min pred krajevnim časom v Ljubljani. Kavarna in restavracija „Švicarija". V soboto, II. junija zvečer ob 8. uri, nedeljo, 12. junija popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8. uri dunajski komiški večer pevski komik, odlikovan predstavljalec dam, treb. govoriiec, improvizator in univerzalen posnemaiec s spremljevanjem godbe. Oba dni monakovsko pivo naravnost iz soda gggT (FRANZiSKANER LE1STBRAU) kakor tudi priljubljeno ffB Koslerjevo carsko pivo. Za obilen obisk prosi 1653 Fric Novak restavrater. v Šelenburgovih ulicah 4. Največja izbera črevljev za gospode, dame in otroke od najpreprostejših do najfinejših po vseh cenah. Pristni goodjearski črevlji za lennis za gospode in dame. Turistski črevlji in gamaše vseh vrst v zalogi. 14l4~3 Častniški erevlji po predpisih. Na zunaj se pošilja po povzetju. icni zavod FR. P. ZAJEC , Ljubljana, Stari trg 28 !priporo<*a veliko lalogc vsa-|fc.ijvrs .mn ocal, naočnikov, ^daljnogledov ter Vbeh optičnih predmetov. Popravka in po-štn r naročitve, se izvrše točno ceno in takoj Žalne klobuke v bogati izberi od najcenejših do ^ najfinejših vrst prip rofia 25 £3> salon modnih klobukov J.S.Benedikt, Ljubljana. Josip Heich -h parna **- barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4. se priporoča za V8a v to stroko spadajoča dela. Cen« ni/.«!'. m š m * 1 * 1 * i v « <* 4 33 03 ■■j -o Spred««J t-u\ aut ol»lli4i%, ne tijsioi iiHŽelioilvH% pripor*".^:; v največji -zb^ri Alojzij perschć v Ljubljani Pred škofijo št. 21. i i t 'i Tovarna in prodaja oljnatih barv, ftrneža in lakov. —♦-S Električni obrat. 5-«— Bnii Ekerl IrtMnh iieno j I I lata 134*. Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. \ Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. pr'v. juž. želez. Slikarja napisov, J Stavainska in pohištvena pleskarja. 'J Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih I barv v tubah za akad. slikarje. % KaluicA čopićev za pleskarje, sli-£ karje in zidarje, štedilnega mazila za h hrastove pode, karbolineja Itd. ^ Posebno priporočava slav. občinstvu f m najnovejše, najboljše in neprecenljivo I £ sredstvo ?a likanja šotnih tal pod jj, imenom ^Kepidoi . š Priporočava se tudi si. občinstvu za -J jt vse v najino stroko spadajoče delo ▼ L J mestu in na deželi kot priznano reelno P ^ in fino po najnižjih cenah. $.} Su:^nih ostankom veliko v zalogi, Za piMao in t polemo sezono se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGOIHL i xxxy Ljubjani x x x ^ v Špitalskih ulicah it. 4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. Dobro idoča kr i vifiica se zaradi preselitve takoj proda. Naslov pove upravništvo „Slov. Narodau. 1684-3 Izdelovatelj vozov FRANC VISJAN Ljubljana, Rimska cesta št- II priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 897—91 VOZOV« Prodajalna z mešanim blagom, na željo tudi gostilna na jako živahnem ia dobro obiskanem kraju, se da zaradi družinskih razmer v najem Trgovina je založena samo s kurantnim, dobro odjernajočim blagom. Izurjeni trgovci imajo prednost. Vprašanja ali najbolje ustmene pogovore sprejema lastnik Vinko Cerite 1638-2 Gorje pri Bledu. Činov pesek (Zinnsand) ! naj novejše sredstvo za čišćenje iti snaženje! oč#sti vsakršno knhinjako poaod li vse kovinske predmete iz bakra, Kav^erjevega cina »Slovenskega Xarodau. Bil IIIlil IM l'll Tovarna za kruh in pecivo • * ■ KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in črn. priporoča Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški tnUMftftftl vozovi za kruli in pecivo. 5 Kako ste pač dosegli tako lepe, zdrave zobe? ■■H Seveda le ker rabim 82T--12 nagrajeno O. SEIDL-ovo kostnetiško ustno vodo ki higijensko deluje na zobe in ki je naprodaj po vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K. 23H Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM! FALESCHINI * SGHUPPLER SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem! zvokom, potresom in glivami, brez vporabe železnih opor. INŽENIR IX MESTNI ST.VVRIN'SKI MOJSTER C. kr. deželno sodne zapriseženi zvedenec in cenilec. 235-21 Izvršitev nadzemeijskih in podzemeljskih zgradb LJUBLJANA Dalje stopnice, reser-varje, mostove, vodne In kanalizacijske naprave, čistine naprave za kap-nico, utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna dela vsake ■ vrste. = ti NAČRTI in FRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. mm-. Prva kranjska z vedno silo na turbino delujoča tovarna stolov na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno izdelane stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd itd. 1913—24 Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad SO slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Narcčavalcem na debelo se dovoli znaten popust. Sedaj gld. 70. Zelo znižane vozne cene v Preje gld. 105. Ravno iata vožnja in postrežba kakor preje. Iz Ljubljane v Novi-York samo 70 gld. s prosto dobro hrano ž?«3 v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe ■ mburg-Amer i Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 K are na moj naslov: 2282 41 Jr, Seunig, EjuMjana, Dunajska cesta št. 31. X'i m X X X x X Vi x S fc x x X w X x j»: x x x Največja zalop, r v v vv>flf V ttfrdka . . za naroćGtan e izk. nakupovanje S i | za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in pristnih angleških, za vozove. Čopič ev mizarje. Lakov, Emajine prevlake, pristne, v posodicah po 1 1 7, in 1 kg. Jantarjeve glazure nrHrJp Edino trpežno in £a tUUC najlepše maziio za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. pripravnega za vsakovrstne previaKe. Raptdoia, Brunoiina "barvanje narav- priznano najboljših Oljnatih barv, Oljnatih ba v v tubah dr. Schonfelda. ^Fim&Žzi prirejenega iz lanenoga I II olja; pnaten, kranjski Steklarskega k!e)a, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gi no o alabastrskega in I (Jod, gtukaturnega Karbotineja, najboljšega Fasadnih barv »aPn0 ckih h kemiCnih,prste-Dd V, oUI Wllnihirudnin8k!h KI ej a za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, nega lesa i pohištva. najnovejših. 645-31 Olj t? j>jroti x>r*£i It tx. ADOLF HAUPTMANN I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA-, nežev. lakov in steklarskega kleja. Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38. 8lvMlnl M ti* o JI po itujnlzjl rcill. ftltetltle in v to stroko spadajoča pop r*»v 11» izvršuje prav d o foro Cm feno. 4 i A. KUNST Ljubljana <^ Žid-o^slse rilice Velika naloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakeršii*. naroflfla izvrta jejo bi U> čuo ili po nizki ceni. Voe m^r© se shranjujejo in >a7.ir-..i:ie.jujCJo. P*i nmafijla naročilih Makovo'* naj vsbvM vposlati. ► v. i nnn%mun»n%nn% *%unnm%nn%nnh %n n n M * * Ji D Ji ft 3« igo, F^sciihig-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo * Atedilnili ognjiso * * najprlproslejslh kakor tudi najfinejših, J * ■ loltc medio ali mesingom montira- % % nih za obklalvi i (.ečnicaini ais kabiami. s» J Pcpravljacja hitro is po ceni. Vna.ria J[ m naročila se hitro izvrSo Jt % « 9i n % n % % % ?f ji % n % n % % % % % n n % n % n n * A.KRACZMEIK. LjiHjaaa Sv. Petra cesta 6. priporoča ^^r^^j popolno kratkih klavir]eyf micnonov in p;anin najbo'j renomiranih firm po najnižjih ;?h. Prei^rani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zaJogi Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dvorna zaiaga-telja na Duuaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše. . 9C lir za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča Miklauc Ljubljana 25 I Špitalske ulice štev. 5. | petreb^čine za plc5^arje, 5lil^orjc, lal^jrarjc I in pczlatorjc i J AAA priporoča ^\AA 5 1353—1 ^ l Henrik Wi$itie, izdelovalec barv in lakov i xr Ljubi ar*u Sv, Patra cesta št. 2. G. D. Št 18.781 ex 1904. *1 G. D. Z. 18.781 ex 1«>04. Oolas Notiz Pri c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani je razpisano mesto tovarniškega zdravnika III. kategorije kletni honorar 1600 K.; Konkurenčni termin 15. julija I904. Popolne razglase se lahko Ogled* pri c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani, pri zdravniškem oddelku c. kr. deželne vlade v Ljubljani in pri c. kr. glavnem ravnateljstvu tobačne uprave na Dunaju. IX, Waisenbausgasse 1. DUNAJ, 29. maja 1904. In21- 2 Kempf m. p. Bei der k. k. Tabak-Hauptfabrik in Laibach gelangt die Stelle eines Fabriksarztes in der III. Kate^orie (JahlltlMMM 1600 K zur BeNtung« Konkurste min 15. Juli 1904. Die vollstitndigen Kuu«*am in nnjno- v^Jše *rslr'* revolverjev i. t. ci.. vaota pripadajočih ■•«*!*% IsAto *. tikunirlje, pusebno pa opozarjam na trocevne puške katere izdelujem v svuji delavnici in katere se zaradi svoje lah;. :e in pnru'c ; vsakemu najbolje priporočajo. Ker se pečam samo z izdeIovaxijera orožja, so priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tuđi v svojo itroki 8pa lai >6c tittrorh i io |>«)prav*> fcoteo, sohdno in najceneje. Z veleepoStovanjem 4 Fran Sevčik puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. .iiđP" llugfrovan c«*nlk i*r pošilja »it /.tinr%o /iimIoiiJ. J* ~. M A. A* Ji Usojam se vljudno obveščati, da poverim počenši s 7. junijem t 1. gospodu Franju Kha Degove ulice št. 6 svoje zastopstvo za mesto Ljubljano in okolico. Zaloga mojih izdelkov je v Vegovih ulicah št. 6 poleg realke ter vabim vljudno, da se gosp. Kha m u na omenjani naslov pošiljajo cenjena naročila. Kakor dosedaj, bo tudi v bodofa nuja jjiavna naloga, da z najboljšo postrežbo popolnoma ugudim svojim ?-„> p n. odjemalcem, kar mi z ozirom na občepriznano iz-bornost mojih izdelkov ne bo težku. Z veiespoStovanjem 1611 3 Vinko Majdič posestnik valjčnega mlina v Kranju. ■m m r t Novosti pušk! Vse svoje častite odjemalce! lovce In lovske prijatelje vljudno vabim na ogledovanje novih avtomatskih pušk na šibre, ki se nabijajo samotvorno. Fran Kaiser. 15^1—3 'i Novosti pušk! rt y D. SERAVALLI gjubljana x Slomškove ulice štev. 19 x Ejubljana Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi. Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—21 Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika iti cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi. Pfevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Delo okusno in solidno z garancijo. Cene po dogovoru nizke. Postrežba točna. Josip Makovec Založnik........ zveze c. kr. avst. ...... državnih .. uradnikov, .. slikarski in pleskarski mojster c. kr, državne železnice. LJUBLJANA, Kolodvorske ulice 6, XXXX XXX X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Najzanesljivejša izvršitev vseh del, ki spadajo v stroko pleskarstva, lakirarstva, sobnega slikarstva in slikanja napisov. Specialist za fladranje, lesne imitacije in moderno slikanje sob. 1327-6 Zaloga vseh vrst firneža, laka in barv. Kaj je in kaj obsega dfe ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni W dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga zn vse Avstrijsko obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo: Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-53 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografienem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. I. DUNAJ.....K 13-— II Zv. VI. PRIM. I. DALM. . K 16.60 Zv. |». SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. VII. TIR. I. PREDARL. . „ 12.— Zv. m. G.AVST. i. SLCB. fl 11.80 Zv. VIII. CESKO (dva dela) l( 32.— Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ IO. — j Zv. IX. MOR. I. &LEZIJA „ 25.— 2v. V. KOR. I. KRANJSKO „ 8.- || Zv. X. CAL. I. BUKOV. . „ 27.- Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Hiirlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. FR. P. ZAJEC urar ===== D Ljubljana Stari trg št. 28. Nikelnasta remontoar ura od gld. l-oo. Srebrna cilinder rem. ura od gld. 4-—• Ceniki zastonj in franko. "W Jm Grofa R. rediln je edino uspešno sredstvo proti ii».'mok.Buzin' Dematogen SUHOSTI I Milostiva gospa Blagovolite zahtevati moje najnovejše vzorce svilnatega blaga franko. Henrik Kenda v Ljubljani Mestni trg št. 17. L. I Važno! as« Važno! gospodinje, trgovce in živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Knelppu, ustne vodo In zobni prašek, ribjo olje, re-dilno In poslpalne moko za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, folograflene aparate in poirrb«irIne, kirurglčna obve-zila vsake vrste, sredstva za desln-fekcljo, vosek In paste za tla itd, —5 Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. Oblastv. konces. oddaja strupov, 2E< a živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izv^Sajejo točno in solidno. Drogerija h- ^ Anton Kane' Ljubljana, Šelenburgove ulice 3, U3£ Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg 11. Zadnje novosti vsakovrstnih klobukov cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših lamnikov. Solidno blago, nizke eene. n Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 10 pripor« ča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, iopio in plaščev za gospe, nepre- 2& močljivih havelokov _ i. t. d. Obleke po meri se po najnovejših eusorcih in najnižjih cenah izvršujejo. (upadlosti), slabemu teku, nervoznosti, bledičnosti, migreni, slabokrvnosti. V najkrajšem času garant, polna oblika, damam bujne prsi, v 6 tednih 20 klg. več teže, za otroke in odrasle obojega spola se rabi z najboljšim vspehom, zdravniško sijajno ocenjeno in priporočeno. Večkrat odlikovano, tudi ,Grand Prlx v Parizu 1003'. — Pazite na ime „Oematogen", zak. var. — Karton stane gltl. — Razpošilja centralna zaloga 1523—3 V Ljubljani v droguerljl A. Mane. E.J.BALZAR, Dunaj lllt Heinburgerstr. 56. Starodavno žvepleno kopališče na Hrvatskem Varaždinske toplice Najvišje odlikovanje razstave kopališč DUNAJ 1903. Velika zlata svetinja in časten znak razstave. Železniška postaja, pošta in brzojav •skl železnici (Zagreb - Cakover). Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1. 1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrninl In kosteninl v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vneticl in zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki Itd., ženskih boleznih, poltnlh In tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih dlskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu Itd. Di+nn irlfoulmnio pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, Jetrih, v želodcu rilllU ZUrdVIJGlIJU in v črevih, pri zlati žili Itd. itd. s^^= Elektrika. — IVTasa±a. — Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Knelppu, celo leto odprto; sez5na traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto IC65—8 oskrbništvo kopališča« Stanje Iiran. vlog 31. marca 1901 K 5,628.041-18 Telefon Kmetska llezervni zaklad t. januarja 1901 K 82.838-41 posojilnica ljubljanske okolice yk registrovana zadruga z neomejeno zavezo 7K v novi lastni hiši 96 na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic 28 H obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0 ^ Nfc brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje ^ posojilnica sama za vložnike« % « Posojila po 5°|o in po 5 VI«« g Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let 0 ali pa v krajšem času po dogovoru. URADNE UEE: razan nedelj in praznikov vsak dan od J)k 8.—12. ure dopoldne in od 3.-4. ure popoldne. Ng& Poštnega hranilnlčnega urada št. 828.408. 905—11 -m -m Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne In jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip Arhar Sli** načelnik. 93 -23 l*2* ."i ikTii Is Ljubljane v New-York samo Prosta hrana že v Bremenu. Z brzoparniki Kaissr filkeli II. Kroaprisz filkeli Kaiser filkeli fler Grosse Kaiserin Maria Tkrssia (največji in najhitrejši parni ki; 1 me Tavčar ri 183 20 Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrudnih cen p ni ^mS povišajo cene ameriških železnic. Ljubljana Kolodvorske ulice 35 nasproti stari „Tišlerjevl" gostilni. 31 Optični zavod Ljubljana Jurčičev trg št. 3. Samo še nekaj dni! Vleklo se bo že 30. junija 1904. iii. 1275-6 I državna dobrodelna loterija Glavni dobitek 150.000 kron. Vsi dobitki 365000 kron. Srečka stane 4 krone. "M Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem . Jfaprcdoj pcu^cd. Ivan Hoffa delavnice Stadlau pri Dunaju, 2 J 577-1 (D Nova rast las! Nič več plešavosti! Premnogi zdravniki so se izrekli, da boljšega sredstva za rast las kakor je „Lovacrin" ni več moči iznajti. „Lovacrin" nepogojno od- stranjuje plešavost, izpadanje las in luskine; prezgodno osiveli lasje pa dobe po ,,Lovacrinu" svojo prirodno barvo nazaj. Po „Lovacrinu" postanejo lasje, tndi najodpornejši, dovršeno lepi, svilnato mehki in volni kakor žamet, bujni, poini in bleščeči. „LovacrinM lasisče na jako dobrodejen nač n izborno osveži in ojači, krepi in pospešuje z jako izdatnimi rastlinskimi izvlečki prav intenzivno rast las in brade, krepi slabotne obrvi in trepalnice, naravna lepota las pride do polne veljave, olajfiuje tudi valovanje las in vsako česanje sploh, je za ohra-njenje las sredstvo prve vrste, krepi tanke in redke lase, koža na glavi in lasje ostanejo Čisti, snažni in zdravi, dolgi otroški lasje postanejo lepo valoviti in kodrasti, pri vporabi je kaj praktičen in nikakor zvezan z nepri-likami. kakor dragi načini umivanja. „Lovacrln" je jako milo sredstvo, ki nikdar, čeprav nezmerno rabljeuo, na kožo ne <.leluje dražljivo, ker služi samo za lepotilo — NajodhčnejSe svoje vrste. Izrecno svarim pred vsemi bia-godišečimi vodami za glavo in lase, pomadaml Itd. itd., ki večinoma izpadanje las se pospešujejo, nikar zadržujejo. Osobito naj se dobro razločujejo moji „Lovacrlnovl" preparati od vseh sredstev za rast las, ki prihajajo s sleparsko reklamo na trg. Nekaj izmed teh sem praiskal In našel, da niso nič drugega nego parfumfrane tolšče ali šplritove raztopllne, le pripravne, da jemljo ljudem denar iz žepa, n* razvitak las pa nimajo vpliva. V več lOO.OOO rodovlnah v vseh krogih družbe je danes „Lovacrln" najodličnejsa in izključno rabljena voda za glavo, ker nikakor noče veljati za zdravilno sredstvo pa vendar vzdržuje v aelu vse lastnosti idealne vode za lase, ne da bi — tudi če se nezmerno rabi — le količkaj Škodovala, kakor več ali manj vse druge vode. Zato se Cuje o prekrasnem lepotilu „Lovacrinu", lasni vodi ki jo dandanes najbolj rabijo, in ki si je v letu osvojila svet. Kdor bi torej rad gojil lase in lasišče resnično razumu in na naraven način, naj ne rabi pomad, tolstih olj ali škodljivih tinktur, ampak naj seže po „Lovacrinu1*, ki služi namenu dosti bolje in ki je njega odlični uč.-nek na zdrave in bolne lase že zdavnaj znan in priznan. f rtiki* sttkltttit t* Ms4»toruea li Sckter Lj ubijana Spitalske aiice siev, 7 x x X X 8 x I a X X X > > S S > Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga pohištva 4> za spalne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. 156-25 C C/) CD D O 20 oo K K H * XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X X Solidno blago, v Nizke cene. $ xxxxxxxxxxxxxxXxxx>:xxxxxxxx _ i * s X X X X X X za dame iu gospode Veliko zalogo rokavic kravat za gospode toaletnega blaga dalje ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Persche Ljubljana Pred škofijo št. 21. IBESSR&šJEmgt. Avgust Žabkar v £jubljani, Dunajska cesta žele^olivarna 858 12 strojna in ključavničarska delavnica se priporoča slavnemu občinstvu iu prečastiti duhovščini,v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: napravo in popravo različnih strojev izdeicvanja raznovrstnih mlinskih in žagi ni h naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. Naprava različnih transmisij za vsako industrijo. Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne krize. Itotfe. peei, vrtne Klop!« mize, stebre, f rombe z» voilo Itil. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbiuskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti. Izdelovanje žii-Đili pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. x x X X X X X X xxxxx :XXXXXXXXXXXXXX f i,: ■ M UZ '*f o^ueji poj OJIPS UBA| B^ojodud 25 uaqz| ivi!|3a a ]: uj ueuo6ej msfaAOufeu a 11! 0.ipill[LJ i Cm te in strmite Amerikanci! gl. 64. Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo Cena LJubljana — Buks samo 5 gl. 3 kr. AH' right Patner!u Ako hitiš na Buks, tam se boš vozil 1155-11 zanesljivo le 6 do 7 dni! Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture louis kaizerja (za vso Švico) IVAN BIHELJ 8