ŠUMI: pravice prinašajo odgovornost
Delovna organizacija Sumi je od marca 1969. leta poslo-vala v okviru živilskega kom-binata žito kot ena izmed nje-govih 17 delovnih enot. Lani so se delavoi žita dogovorili, da bodo ustanovili devet TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Aprila so imenovali de-lovno skupino, ki so jo zadol-žili naj pripravi osnutek samo-upravnega sporazuma.
Po temeljiti javni razpravi so 27. oktobra na svečani pro-slavi petnajstletnice živilskega kombinata  žifco   podpisali   sa-
moupravni sporazum. Odtlej so tudi že izvolili nove samo-upravne organe y temeljnih organizacijah združenega dela, svet delegatov, 25. tega meseca pa so izvolili še komisije kot kolegijske izvršilne orgame. Pravni postopek pred sodiščem je končan in temeljne organi-zacije so registrirane.
»PRI DELITVI PREMOŽE-NJA NE BO TEŽAV«
Preostaja še delitev premo-ženja, ki jo bodo opravili po inventuri in zaključnem raču-nu, to je februarja ali marca. »Delitev premoženja kot tudi vsi ostali tehnično finančni po-sli nam ne bodo delali težav,« pravi direktor Šumija LOJZE PAJNIC, »saj smo že doslej ugotavljali dohodek po bivših delovnih enotah, ki so se zdaj združile kot temeljne organi-zacije združenega dela.«
O samoupravnem sporazumu je Lojze Pajnič rekel: »Povsem razumljivo je, da se člani ko-lektiva TOZD Šumi zavedajo dolžnosti in pravic, ki so jih prevzeli z ustanovitvijo temelj-ne organizacije združenega de-la. V razpravah smo ugotovi-li, da bomo morali svoj način dela v marsičem dopolniti in spremeniti, zlasti še, ker novi status temeljnih organizacij izhaja od delovnega človeka. Po statutu ima vse osnovne pravice odločanja zbor delovne skupnosti. Na zboru delovne skupnosti se sprejemajo sred-njeročni in dolgoročni razvoj-ni programi, programi investi-cijskih naložb, pa vse do let-nega načrta. Prav tako delovni ljudje na zborih odločajo o de-litvi dohodka in o sprejemanju vseh pomembnih samouprav-nih aktov — na primer statu-ta, samoupravnih sporazumov in podobnega. Prej je bil za to pristojen centralni delavski svet in smo na zborih delov-nih ljudi samo razpravljali ter predlagali, delavski svet pa je dokončno odločal, pri čemer je naše pripombe včasih upo-števal, včasih pa tudi ne. Vlo-ga bodočega sveta delegatov na nivoju kombinata bo dru-gačna, saj bo predvsem koor-diniral stališča vseh temeljnih organizacij, ne bo pa imel pra-vice odločati, razen o stvareh, za katere so se delavci že s samoupravnim sporazumom ali s posebnimi dogovori sporazu-meli — na primer za združe-vanje sredstev na osnovi sred-njeročnega programa vseh te-meljnih organizacij, o katerem bodo razpravljali in odločali delavci na zborih. Bododa ko-ordinacija in izvajanje bosta padla na svet delegatov posa-meznih strok in na strokovne službe. Zato smo decentralizi-rali tudi organizacijo zveze ko-
munistov. Zdaj so samostojne organizacije v vseh TOZD, na nivoju kombinata pa se pove-zujejo v svet komunistov kom-binata.«
ODGOVORNOST ZVEZE KOMUNISTOV
Sekretarja osnovne organiza-cije ZK v Šumiju, ing. BRAN-KA MIHELIČA smo vprašali, kako se je zveza komunistov vključila v preoblikovanje svo-je delovne organizacije.
»Družbenopolitične organiza-cije v šumiju so delale od za-četka javne razprave,« nara je odgovoril Branko Mihelič. »Vse predloge samoupravnega spo-razuma in statutov smo teme-ljito pregledali in dali svoje pripombe, ki so vključene v končnemu besedilu. Zlasti zve-za komunistov v naši temeljni organizaciji se močno zaveda, kakšna odgovornost čaka de-lovni kolektiv v novih pogojih delovanja. Zato bomo v bodo-če izobraževali vse nove člane samoupravnih organov tako v temeljnih organizacijah kot na nivoju kombinata. Doslej smo družbenopolitično in ekonom-sko izobraževanje morda malo zapostavljali. Ustanovili smo tudi aktiv mladih proizvajal-cev, ker se zavedamo, da so to perspektivne mooi za bodo-če samoupravne organe-«
V čem prinašajo večje pra-vice delavcev po novem statu-tu temeljne organizacije tudl večje odgovornosti?
»V naš statut smo vgradili tudi določila o odgovornosti vsakega posameznega člana de-lovnega kolektiva y odnosu do samoupravljanja,« je odgovoril Lojze Pajnič.
»Vsak posameznik je odgovo-ren, kako se bo odločal pri sprejemanju dolgoročnega, srednjeročnega in letnega fi-nančnega načrta. Prav tako bo njegova odgovornost pri odlo-čanju o delitvi dohodka. Oba navedena problema sta med seboj tesno povezana. Na pri-mer: če bi se člani delovne skupnosti pri odločanju o de-litvi dohodka odločili, naj gre večina denarja za osebne do-hodke, bi zmanjkalo denarja za enostavno in razširjeno re-produkcijo.
čeprav bi morda iraeli nekaj. časa dobre plače, bi bila sča-soma njihova šocialna varnost ogrožena. Tudi obratna skraj-nost ne bi bila dobra, če bi namreč na račun osebnih do-hodkov in družbenega štandar-da dali nesorazmerno mnogo denarja za razvoj. To bi slabo vplivalo na razpoloženje v de-lovnem kolektivu. Zato bo tre-ba te odnose z veliko mero odgovornosti usklajevati v nor-malne družbenoekonomske in politične okvire.«
L. J.