III dolenjka, d.d. NOVO MESTO Zaradi prenove BLAGOVNICE TREBNJE v času od 8. junija do 20. junija 1998 delno znižanje tekstilnega in tehničnega blaga od 0% do 50%. ^ soboto, dne 13. junija 1998, od 7. do 19. uri dežurna trgovina SUPERMARKET. Št. 23 (2546), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 11. junija 1998 • Cena: 200 tolarjev '$SN 0416-2242 '9 770416 224000 četrtkov prijatelj Dolenjski list PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA tel./fax: 068/323-836 .Antona Podbevška bacUat^vnih let * ^ Podbevška 100 Nadnaravnih let Ureditve v počastitev novomeškega avantgardista *iin?VO MESTO - 13. junija bo ,Jle pa ob 20. uri z recitalom V Sevnici ob delo 70 kovinarjev? Podjetje Preis Sevnica grozi, da bo v Sevnici ostalo brez dela 70 kovinarjev, če bi ostal razkorak v ceni odkupa sedanjih najetih prostorov, z Banko Celje še vedno tolikšen \)JV_ . _ p« UU Z.U. Ul 1 /. I L L 11(1H)II1, Cltv'j° razstave mladih umetni-Projekcija kratkih filmov tuj.Uarja Jakca v Kulturnem cent- ja kdneza Trdine. V soboto, 13. juni-Po>;° °k lfl- ur> v hotelu Krka sim-^ j. Anton Podbevšek, začetnik ..........-........ . zgodovinske avantgarde, istega dne bo ob 21.30 na kj|a trgu v Novem mestu pote-Centralna prireditev z naslovom Ha. ,a v valovih: Himna o carju Vr'cnih kač. T. K. SEVNICA - Direktor družbe Preis Sevnica, d.o.o., v stoodstotni avstrijski lasti, Tone Zorec, je seznanil .sevniški občinski svet z zagato, ki grozi, da bi lahko sevniška občina in Slovenija izgubila več kot 70 delovnih mest, hkrati pa tudi skoraj stooodstotnega izvoznika (5 milijonov mark na leto). Gre za razkorak v ceni, po kateri je sevniški Preis pripravljen odkupiti nepremičnine stečajnega dolžnika - sevniškega podjetja Zagorec, d.o.o, premoženja, nad katerim visi kot Damoklejev meč hipoteka Banke Celje na podlagi kredita, ki gaje dala družbi Zago- rec. Celjani so že napovedali, da ne bodo dopustili, da bi izklicna cena prostorov, v katerem dela več kot 70 delavcev Preisa, padla pod višino njihovih terjatev, ter da bodo v tem primeru prevzeli nepremičnine in premičnine v naravi. Razkorak v ceni je tolikšen, da v Preisu razmišljajo, da bi poiskali nadomestno lokacijo za sedanjo proizvodnjo, bodisi v Sloveniji ali na Hrvaškem. Družbo Preis Sevnica, d.o.o, ki jo je ustanovila družba Preis & Co Gmbh, Avstrija za proizvodnjo transformatorskih ohišij in jeklenih konstrukcij, je lani sklenila nekaj dolgoročnih pogodb vvišini STOLETNICA PODBEVŠKA Pesnik in njegovo mesto I Usoda umetniškim avantgardistom ni prav dobrotna, za njihove izstope iz tirnic jih nagrajuje z začasno, kratkotrajno slu-vo, ki je večkrat bolj podobna zgražanju ali čudenju kot pa globokemu občudovanju in razumevanju, kasneje pa jih rada Postavi ob rob ali celo potisne v pozabo. Kakšna je usoda novomeškega rojaka Antona Podbevška, najradikalnejšega iz slovenske zgodovinske umetniške avantgarde, se sprašujemo te dni, ker bomo 13. junija zabeležili stoletnico njegovega rojst-v a po njej v varnem zavetju F" policisti sprošča svoje na *Vnih cestah zatrte divjaške j?*81' mularija mlajših in starej-?letnikov. Tistih nekaj kvadrat-jpstrov prostora pred kandij-?°Pošto pa tako in tako zasede-•isti, ki jim je težko plačati ■ ™J'r‘iino na Glavnem trgu. Na Ji l^rilo uglajenega gospoda, ki (f JJjl rad vsaj na tej ulici varen jj{ e“ divjaki, pa je policist pred (,j fc)emom novega zakona dejal, iti Uh! *tazn'za ta^e Prckrške tako j J“ne> da se jim ne splača tam !??‘Zgubljati. Kot da bi policija 1 “usluge” prodajala, ki, LAZU - Z objestneži so idi s četrtka na petek ponoči J/Javiti tudi v ulici Na lazu v J 'vasi. Po hrupni, kruleči in |W' . zavijajoči fantovski za-L.1'ki celi soseki ni dala spati, so H®aki spopadli še s krajevnimi ' feT^arn' ‘n prometnimi znaki, |j ^i*m predrzno prišli naspro-ijj l .°da ni majhna, za nočne J°j.e se je pozanimala tudi J ,c‘ia- sito;- a " tr‘buni o bodoči ^ ln‘ Šmarjeta so ljudi za odlo-JjJJro svoji občini navduševali . š,„ tr>Je župani, med njimi tudi “Jj, 2ernejski Hudoklin. Povedal mora vsak župan še kako *3° ‘mel °*3 koncu man-!|(il^kaj pokazati, saj ga bodo na nov‘*1 županskih volit-itjjjl °JJenjevali le po njegovem ji v3 “Na novih volitvah ne bo ^ tako, kot na tistih pred 4 leti, p l,?" ljudje verjeli tistemu, ki je j OjVagal,” je dejal Hudoklion. 'tf !a|Zeve’ saJ Je prepričljivo zma- / £ ^ gospa je rekla, da se je v . dneh zelo povečala J ffpi/a Krkinega Enapa, zdra-; \l0 Prot' visokemu pritisku. ]je poskrbel za pogostitev As| njihove pekarne. <^'JAZEN SPREJEM - V k “ibcrku so v soboto dopol-Ird gradom člani in članice ^uba krajina s pesmijo in be-\^Prcjcli Slovence iz Saraje-JI 0 bili na tridnevnem obisku yVeniji. Izročili so jim tudi V "ustna darila in pecivo. Za ^Puskrbeli Pekarna Malka in rVuSAa zadruga Žužemberk. ANJE V MENGŠU -Nj ‘osnovne .šole Žužemberk % J"b podružničnih šol so bili Jatkim tudi v osnovni šoli ffip- Tam so sc predstavili z Ni ’ razstavo, nastopil pa je tkferVsl'i zbor. Lepo so sc tudi v odbojki in šahu. S. M. *dM I Z N ASIH O S Č I M UMi v V Smaijeti ni prostora za Plastoform Edina domača firma Plastoform del svoje proizvodnje prenaša na Blanco SMARJETA - Plastoform je edino podjetje v Šmarjeti; deluje od leta 1976; sprva je bila obrat IMV in kasneje Adrie Caravan, ko je slednja zašla v hude težave, pa je firmo Plastoform leta 1995 od Sklada za razvoj odkupil njen direktor, domačin Franc Gregorčič. Tako je Gregorčič v tej firmi že 12 let direktor, zadnja tri leta pa tudi njen lastnik. Gregorčič je ob nakupu firme obdržal ne samo proizvodni program, ampak tudi vseh nekaj manj kot 60 zaposlenih. Danes je proizvodnja na veliko višji tehnološki ravni, zaposlenih je že 100 ljudi, ki imajo v povprečju 4. stopnjo izobrazbe, povprečna starost pa je 34 let; delavec zasluži okoli 80 tisočakov. V tem podjetju proizvajajo dele in sklope za malo- in srednjeserijsko proizvodnjo prikolice karavan, motorho-mev, namenskih in specialnih vozil, eden njihovih proizvodov je tudi plastični del za sireno na policijskem oz. intervencijskem avtu. V treh letih so proizvodnjo in prodajo potrojili. Tako je imel Plastoform leta 1995 424 milijonov tolarjev realizacije, leta 1996 514 milijonov tolarjev, lani 661 milijonov, letos do konca maja že 463 milijonov, do konca leta pa naj bi lansko podvojili. Letos mesečni promet že presega milijon mark. Njihov največji kupec je novomeška Adria Mobil, ki odkupi okoli 30 odst. njihove proizvodnje, polovico vsega izvozijo, predvsem na Nizozemsko, v Nemčijo in Belgijo, 20 odst. pa prodajo drugim domačim kupcem. “Proizvodnja je ekološko in procesno neoporečna in cenovno konkurenčna,” pravi lastnik in direktor. Zaradi povečevanja proizvodnje seje Plastoform prisiljen širiti. “Od obljubljene industrijske cone v Šmarjeti ni nič, sam in v spremstvu prizadevnega predsednika KS Smarjeta Janeza Kermca sem bil večkrat na pogovorih na občini in upravni enoti, a od vsega ni še nič. Kaže, da bo morda stvar nared leta 2.000 ali še kasneje, toliko časa pa mi ne moremo čakati. Delo pri nas poteka v tri izmenah, delamo ob TOVARNIŠKI KOZOLEC-Zaradi hude stiske s prostorom so v šmarješkem Plastoformu za tovarno postavili kozolec, da imajo prostor za skladišče, pod njim pa tudi delajo. Lastnik firme si je moral pridobiti status kmeta, da bo kozolec lahko legaliziral. (Foto: A. B.) sobotah, včasih celo v nočni izmeni iz nedelje na ponedeljek. Zaradi pomanjkanja prostora imamo velike težave pri organiziranju proizvodnje, dejavnosti potekajo tudi pod milim nebom. Za silo smo za tovarno postavili kozolec toplar, kjer imamo skladišče, pod njim pa ljudje tudi delajo. Da bom lahko legaliziral to ’črno gradnjo’, sem si moral pridobiti status kmeta,” našteva težave in zadrege Gregorčič. Franc Gregorčič “Mi smo za Novo mesto daleč, to je podeželje, in v mestu jim je za naš razvoj malo mar. Prepričan sem, da bi bilo povsem drugače, če bi bila Šmarjeta samostojna občina.” Ker se firma ne more širiti v domačem kraju, je Gregorčič pred dnevi za 60 milijonov tolarjev kupil prostore propadle firme Silex na Blanci v sevniški občini in tako dobil 3.000 m2 pokritih površin z vso potrebno infrastrukturo; še toliko denarja bo potrebno, da bo proizvodnja stekla. Del proizvodnje bo iz Šmarjete preselil na Blanco in čez tri tedne bo tam delo že steklo. Letos bo v tem Plasto-formovem obratu zaposlenih že kakih 30 ljudi, končna številka pa bo okoli 100, tako kot v Šmarjeti, kjer sevec^a ostaja sedež firme in kjer naj bi se v bodoče Plastoform tudi širil. A. BARTEU POHOD PO l AVRfČEVI POTI NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto vabi v soboto, 13. junija, na pohod po Lavričevi poti. Zbor-bo na železniški postaji v Kandiji ob 7. uri. Vsak si bo sam kupil povratno karto iz Novega mesta do Šentvida pri Stični. Hoje bo za okrog 5 do 6 ur. Vrnili se bodo v poznih popoldanskih urah. Prijave in informacije po tel: 323 862 (Rezka) in 22 948 (Marica) - zvečer. KONCERTMPZ CAMERATA SLOVENICA - Na temeljih nekdanjega Delavskega kulturnega društva Cankar v Sarajevu je med vojno leta 1993 oživelo Slovensko kulturno društvo Cankar. V okviru društva je bil leta 1994 ustanovljen tudi mešani slovenski pevski zbor Camerata Slovenka, ki se je minuli petek zvečer pod vodstvom zborovodje Petra Lukača predstavil novomeškemu občinstvu. Prejšnji teden je namreč sarajevsko društvo na povabilo Zveze kulturnih organizacij Novo mesto in novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela obiskalo Slovenijo, še posebej so si ogledali Dolenjsko in njene znamenitosti. MPZ Camerata Slovenka je s svojim nastopom, kije bil prvi v Sloveniji, zelo navdušil skorajda polno dvorano obiskovalcev v Kulturnem centru Janeza Trdine. (Foto: J. Dorniž) O SKUPNI OBČINI - Na javni tribuni v Šmarjeti, ki so se je kot gostje udeležili tudi župani šentjemejske, škocjanske in semiške občine, je beseda tekla o načrtovani skupni občini Šmarjeta - Bela Cerkev. (Foto: A. B.) Kaj bi prinesla nova občina? V Šmarjeti so prepričani, da hitrejši razvoj in napredek - Še pomisleki v Beli Cerkvi ŠMARJETA - Dva tedna pred referendumom, na katerem bodo ljudje povedali, ali so za ustanovitev samostojne občine na območju sedanjih krajevnih skupnosti Šmarjeta in Bela Cerkev ali ne, so v Šmarjeti pripravili javno tribuno na to temo. Kot gostje so se je udeležili tudi župani semiške, šentjemejske in škocjanske občine, ki so govorili o svojih izkušnjah in krajane pozvali, naj sledijo njihovemu zgledu, češ da bodo le tako njihovi kraji doživeli razvoj in napredek. Predstavnik KS Bela Cerkev je povedal, da so se leta 1994 odločili ostati “v na videz varnem zavetju občine Novo mesto”, ko pa so o svoji občini začeli govoriti na Otočcu, so se zavedeli, da bi v tem primeru ostali odrezani od Novega mesta. Vendar je še danes v KS Bela Cerkev nekaj pomislekov glede skupne občine s Šmar-jeto, češ da se ljudje boje, da bi bili, manjši, v vsem preglasovani. Tudi pred referendumom bodo v Beli Cerkvi organizirali zbor krajanov, na katerem bo beseda tekla o tem. Vodstvo KS Šmarjeta pa sosede pomirja in obljublja, da bodo povsem enakopravni in enakovredni. “Nočemo delati propagande za občino, hočemo le prikazati dejansko stanje in povedati, kaj bi nam nova občina prinesla,” je dejal predsednik KS Šmarjeta Janez Kermc. “V svoji občini bi sami gospodarili s sredstvi, ki jih za lokalno samoupravo namenja država.” Medtem ko sedaj po njihovih trditvah novomeška občina za KS Šmarjeto nameni le 5 milijonov tolarjev na leto, za KS Bela Cerkev pa 2,5 milijona tolarjev, so izračunali, da bi se v samostojni občini od države in od lastnih dohodkov zbralo blizu 150 milijonov tolarjev na leto. Tako bi bilo za naložbe na voljo za KS Šmarjeta 51,5 milijona tolarjev na leto, za KS Bela Cerkev pa blizu 17 milijonov tolarjev. A. B. Z.A EKOLOŠKO VZGOJO NAJMLAJŠIH - Novomeška Komunala želi kaj več narediti tudi na ekološkem osveščanju ljudi, ker pa se zaveda, da starejši zelo težko opustijo slabe navade, so se odločili, da bodo skrb do okolja poskušali spodbuditi pri najmlajših. Pred kratkim so vrtcu na Ragovski podelili 20 kompletov zloženk, ki jih bodo otroci zlagali glede na vrsto odpadkov in se s tem vzgajali tudi za življenje. To je njihova prva tovrstna akcija, prav gotovo pa ne zadnja. Deset kompletov zloženk nameravajo razdeliti še po ostalih vrtcih izven Novega mesta. Na fotografiji: direktor novomeške Komunale Marjan Kelvišar skupaj delavkami vrtca in zadovoljnimi otroki v vrtcu na Ragovski. (Foto: J. Dorniž) NADŠKOF RODENA ODPRTJU VEŽICE V ŽUŽEMBERKU- V nedeljo, 7. junija, so v Žužemberku na krajši slovesnosti svečano odprti novo mrliško vežico. Vežico je blagoslovil slovenski nadškof in metropolit dr. Franc Rode (v ozadju), trak pa sta prerezala skupaj novomeški župan Franci Koncilija in predsednik KS Žužemberk Franc Škufca. Vežico so zgradili krajani s pomočjo samoprispevka, z dodatnimi prispevki in s pomočjo Mestne občine Novo mesto. Franc Škufca se je zahvalil gradbenemu odboru, izvajalcem, arhitektu Kvaterniku za lepo podobo vežice, posebna zahvala pa je veljala dekanu Francu Povirku, s katerim,sta v času gradnje zelo dobro sodelovala. V kulturnem programu so sodelovali rogisti LD Plešivica, mešani pevski zbor iz Žužemberka in učenki OŠ Žužemberk. (Foto: S. Mirtič) BEDNO ŽALOSTNA ZGODBA Občinsko glasilo na Ustavnem sodišču NOVO MESTO - Kaže, da se bo zgodba o občinskem glasilu Odločajmo končala na Ustavnem sodišču. Zadeva bi bila smešno butasta, če ne bi bila tako bedno žalostna. In to zaradi nedoumljivega trmoglavljenja župana Francija Kocilije in njegovega “pravnega” svetovalca. Žal pa privoščljivega muzanja in celo odkritega posmeha niso in ne bodo deležni le župan in njegovi ali morda še občinski svet, ki je druga, po moje prav nič kriva stran v sporu v zvezi z glasilom Odločajmo. Ne, vse bo šlo na račun cele občine, še širše, češ “tisti Dolenjci” se spet zganjajo neke neumnosti. Za kaj pravzaprav sploh gre? Iz časov samoupravnega socializma oživljeno občinsko glasilo Odločajmo si je novomeški župan prisvojil in ga prikrojil svojim željam, pogledom in potrebam. In ne samo to, glasilo je izkoristil za že kar neokusno samoreklamo, hkrati pa so v njem dobili prostor tudi žaljivi prispevki na račun županu in njegovim neljubih občinskih svetnikov in novinarjev, tudi podpisanega. Na sklep občinskega sveta o prepovedi nadaljnjega izhajanja glasila Odločajmo, dokler se ne razjasni, koliko to občino stane, in na zahtevo po novem uredniškem odboru se je župan požvižgal in takoj izda! novo številko in po drugi prepovedi še eno. Sklepa občinskega sveta v zvezi s tem pa je zadržal. In to s takšnim “argumentom ”: da je v primeru občinskega glasila potrebna dvotretjinska in ne navadna večina, kot da gre za odločanje o poslovniku, čeprav je to “ekspertizo ”strokovno ovrgel svetnik Tone Škerlj, dipl. pravnik, ugledni odvetnik z dolgoletno prakso. V gradivu za točko dnevnega reda za zadnjo seja sveta - bila je prejšnji četrtek - je župan napovedal, da bo, če bodo sklepi spet “v nasprotju s predpisi”, sprožil ustavni spor. To, namreč zahtevo za oceno skladnosti županovega sklepa (o zadržanju sklepa občinskega sveta, op. p.) na Ustavnem sodišču pa bo sprožil tudi občinski svet. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da se dosedanjih in eventualnih nadaljnjih številk “županovega ” Odločajmo ne sme financirati iz proračunske postavke “tisk in objave ” in ne iz materialnih stroškov občinske uprave. Pred sprejetjem sklepov je svetnik SKD (stranka, ki ji pripada župan Koncilija, se mu je nedavno tega zaradi njegovega ravnanja in postopkov javno odrekla) Franci Bačar zahteval odmor, da bi se z županom skušali dogovoriti, češ da bo treba sicer izdajati dve ali tri občinska glasila. Svetnik Tone Škerlj (Društvo Novo mesto) je navrgel, da “odmor" traja že dva meseca, pa ni od tega nobenega haska, “sedaj naj bi jih pa v 5 minutah razsvetlil .vu Duh In jih res ni. Bačar je lahko le ugotovil: “Bili smo na meji, ko bi se lahko začeli pogovarjati, a se nismo nič zmenili. ” Malo verjetno je, da bo župan prenehal izdajati “svoje " glasilo za tuj denar. Tako je lahko njegova poteza, da v zvezi s tem sproži ustavni spor, le premišljen manever. Stvar se bo vlekla, on bo pa tačas veselo izdajal "svoje” glasilo, ki je lahko še kako primerno predvolilno trobilo. O Odločajmo bo odločalo Ustavno sodišče.- O županu pa volilci. A. BARTEU Mi* I Z N ASIH OBČI N MHfe* Kopalna sezona se je že pričela V podzemeljskem kampu so pričakali zgodnjo poletno vročino dobro pripravljeni ■ Prejeli odločbo, da kamp dela po predpisih ■ Nekdanje metliško kopališče bo še počakalo METLIKA - Letošnja kopalna sezona na Kolpi seje začela že prve dni junija, saj je imela takrat reka v spodnjem belokranjskem toku že več kot 20° Celzija. Vendar jih v podjetju Gostinstvo in turizem Metlika (GTM) zgodnja vročina ni presenetila in poletje so pričakali pripravljeni, njihov kamp v Podzemiju, kije uradno odprt od L junija, pa je že sprejel prve goste: prišli so iz Nizozemske. odst. gostov pusti prikolice v Podzemlju celo poletno sezono. Sicer pa je zelo veliko tistih, ki se vračajo k nam že več let. Za stare goste V GTM se lahko pohvalijo, da so nedavno zaključili z naložbo v kampu, ki so jo pričeli pred štirimi leti z urejanjem vodovoda, kanalizacije, elektrike in dovozne poti. Lani so nadaljevali z gradnjo gostinskega objekta in asfaltiranjem dovozne poti. Medtem ko je restavracija namenjena tako kam-pistom kot enodnevnim obiskovalcem, pa imajo gosti v kampu še poseben sanitarni objekt. V začetku letošnjega junija pa je dobil GTM odločbo, ki jo je izdala metliška Upravna enota, da kamp OCENJEVANJE UREJENOSTI ČRNOMLJA ČRNOMELJ - Turistično društvo Črnomelj bo v tednu pred jurjeva-njem, ki bo od 19. do 21. junija, ocenjevalo urejenost mesta. Komisija bo ocenila najlepše urejen vrt in balkon, zmagovalce pa bo proglasila na jurjevanju. Hkrati apelira na trgovce, da tudi oni na belokranjski način aranžirajo izložbe in s tem pripomorejo, da bo mesto zaživelo s to turistično-folklorno prireditvijo. Bronasti kolesar Dragatušec Stanko Svetič tretji na državnem prometnem tekmovanju DRAGATUŠ - Konec maja je bilc^ v Kranju 7. državno prvenstvo v šolskem prometnem tekmovanju “Kaj veš o prometu”, ki se ga je 57 tekmovalcev iz vse Slovenije. Preizkusili so se v teoretičnem znanju o prometu, vožnji s kolesom po mestu in v spretnostni vožnji na poligonu. Prvi dve mesti sta osvojila domačina iz Gorenjske, tretji pa je bil Stanko Svetič iz Obrha pri Dragatušu, sicer sedmošo-lec na dragatuški šoli. Njegov uspeh ni bil zgolj naključen, saj je bil že lani na občinskem prvenstvu v nižji skupini drugi, letos pa je postal črnomaljski prvak. Kot je poudarila mentorica prometnega krožka na osnovni šoli Dragatuš Silva Nagode, pomeni za šolo Svetičev uspeh več kot za Kranjčane 1. mesto. “S teorijo začnemo pri krožku februarja, potem pa se lotimo vožnje s šolskim ponijem, medtem ko je na tekmovanju gorsko kolo. Nimamo primernega poligona, saj je naš prilagojen poniju, prav tako pa ne mestnih ulic in semaforjev,” razloži Stanko Svetič razliko med pripravami na tekmovanje v mestu in na vasi. Zato pa jo boli, da so Stanku pri vožnji po Kranju odbili točke zaradi prepočasne vožnje, ker pač drugih napak ni naredil. Počasi pa je vozil zato, ker kraja ni poznal. Brez teh odbitih točk bi bil Svetič celo državni prvak. Stanko je dobro podkovan tako v teoriji kot v vožnji s kolesom in je bil letos tudi član komisije pri opravljanju izpitov za vožnjo s kolesom na šoli. M. B.-J. izpolnjuje nimimalne tehnične, sanitarno zdravstvene in druge predpisane pogoje v gostinskih podjetjih. “Zadovoljni smo, da smo uredili kamp ob Kolpi, ki dela po vseh predpisih. Kolikor mi je znano, takšne odločbe nima še nobefi drugi belokranjski kamp ob Kolpi,” pravi zadovoljno direktorica GTM Vera Pešelj. Lani je GTM kupil ob Kolpi še hektar zemljišča, na katerem namerava poleg sedanjega otroškega in odbojkarskega igrišča urediti še igrišči za tenis in odbojko na mivki. Z dodatno ponudbo želijo privabiti še več gostov, čeprav je po dosedanjih rezervacijah moč sklepati, da bo obisk v kampu letos dober. “Zanimivo je, da kar 80 • Prostor ob Kolpi v Metliki je dal GTM v najem. Ker na občini pripravljajo dokumentacijo o ureditvi rekreacijskega centra ob Kolpi, je Pešljeva povedala, da ne nameravajo vlagati v nekdanje metliško kopališče, dokler na občini ne bodo pripravili vseh projektov. imamo letos še posebno ugodnost: če pripeljejo novega gosta, imajo popust v vrednosti 10 odst. plačila novega gosta. Sicer pa dobijo vsi obiskovalci ob prihodu v kamp propagandno gradivo o Beli krajini. Letošnja novost pa bo, da bosta od 20. junija vsako soboto v kampu tudi živa glasba in ples,” s ponosom predstavi kamp Pešljeva. ČRNOMELJ ZELI - SODELOVATI Z DANSKO ČRNOMELJ - Tukajšnji župan Andrej Fabjan, predsednik občinskega sveta Andrej Kavšek in direktor črnomaljskega Danfossa Leopold Panjan so bili konec maja na dvodnevnem obisku na Danskem. Črnomaljci so si ogledali občino Nordborg, kjer je sedež koncerna Danfoss Čom-pressors, tovarno Danfossa, v kateri je zaposlenih 8.000 ljudi, ter več manjših podjetij. Kot je povedal Fabjan, si želi črnomaljska občina navezati stike z Dansko. Zato je povabil župana Nordbor-ga Prokopeka Jensna ter direktorja uprave koncerna Danfoss Jorgena Klausna, naj jeseni obiščeta črnomaljsko občino, kjer naj bi se srečala tudi s predsednikom državnega zbora dr. Janezom Podobnikom. M. BEZEK-JAKŠE IZLET ZA OSEM BRALNIH ZNAČK METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika že vrsto let nagrajuje učence osmih razredov osnovnih šol, ki so v vseh letih šolanja osvojili bralne značke, z izletom v Gardaland. Letos je bilo na metliški osnovni šoli takšnih učencev 38, na podzemeljski pa 5. Daje bil izlet zanimiv, so se potrudili tako učenci, ki so se nanj dobro pripravili, kot njihove mentorice Sonja Omerzel, Mari- ZGODNJE POLETJE - Popolnoma prenovljeni gostinski lokal na podzemeljskem kopališču je odprl vrata 1. junija in imel že takoj številne obiskovalce. Gneče, kakršna je bila na tem (a tudi na drugih kopališčih ob Kolpi) ob koncu tedna, pa ljudje že dolgo ne pomnijo. (Foto: M. B.-J.) ja Črnič in Darinka Bezenšek. K prijetnemu vzdušju sta prispevala tudi šoferja Integrala Franci Banovec in Jure Kobetič. Finančno pa so nam pri izletu pomagali tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, Dolenjska banka Novo mesto, TPV podvozja s Suhorja, Kolpa, d.d., iz Metlike, Perspektiva iz Ljubljane, Mercator Dolenjska iz Metlike, Globus in Kovinska galanterija NBM iz Metlike. Hvala! VLADKA ŠKOF Bo temeljni kamen še dolgo čakal? Največja letošnja naložba v družbenih dejavnostih v črnomaljski občini bo gradnja telovadnice pri osnovni šoli Mirana Jarca - Zapleti pri izbiri izvajalca ČRNOMELJ - Črnomaljski župan Andrej Fabjan je pretekli teden skupaj s sodelavci pripravil tiskovno konferenco, na kateri je novinarje seznanil z večjimi naložbami v občini. Organizatorji jurjevanja in prvega pohoda po Župančičevi poti pa so spregovorili o teh dveh pomembnih junijskih dogodkih. Na področju družbenih dejavnosti so v črnomaljski občini namenili največ pozornosti gradnji telovadnice pri osnovni šoli Mirana Jarca ter prizidku k osnovni šoli v Loki. Načrtovali so, da bodo po skoraj petih letih priprav in usklajevanj konec maja le položili temeljni kamen za telovadnico v * Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, daje SCT umaknila pritožbo glede izbire izvajalca, kar pomeni, da bodo priprave na gradnjo telovadnice stekle v drugi polovici tega meseca, temeljni a je pozneje obljubila, da bo pritožbo umaknila. Če se bo to res zgodilo, bo telovadnico gradil črnomaljski Begrad, z deli pa bi začel v juliju. Če pa SCT od pritožbe ne bo odstopila, se bo začetek gradnje zavlekel vsaj še za mesec dni. Sicer pa v Črnomlju pričakujejo, da bo telovadnica letos pod streho, končana pa naj bi bila najpozneje leta 2000. Samo gradbena dela naj bi veljala 180 milijonov tolarjev. Država bo letos prispevala 30 milijonov tolarjev. Občina pa je že financirala obnovo vetrolova in opremo v vhodni avli šole, tako da ima za gradnjo telovadnice v letošnjem proračunu še 25 milijonov tolarjev. Za prizidek pri osnovni šoli Loka je na ministrstvu za šolstvo in šport letos zagotovljenih približno 22 milijonov tolarjev, celotna naložba pa bo veljala okrog 250 milijonov tolarjev. Sicer pa je župan Fabjan dejal, da bo vsaj še tri leta potem, ko bosta ti dve naložbi v šolstvo zaključeni, potrebno dajati zanje iz občinskega proračuna. Poudaril pa je, da se le malokje zgodi, da državni proračun financira v enem mestu dve naložbi v šolstvo. M. B.-J. TELOVADBA - Emica Jure-jevčič pravi, da bi vztrajala z materinsko šolo, četudi bi jo obiskovala le ena porodnica. Na fotografiji: pomemben del materinske šole je tudi telovadba. (Foto: M. B.-J.) Pokoj brez pokoja Priljubljena metliška babica Emilija Jurejevčič je začela z materinsko šolo METLIKA - Emilija Jurejevčič iz Metlike, ki jo številni ljudje poznajo kot gospo Emico, je kar 38 let delala kot babica. V začetku je imela v okviru zdravstvenega doma tudi materinsko šolo, a ker je bilo zdravstvenih delavcev premalo, prebivalcev pa vse več, je morala šolo opustiti. A želja po šoli je ostala, in ko seje upokojila, seje pokazala priložnost, da jo uresniči. Danes priznava, da se je zelo težko ločila od svojega dela, ki ni bilo zgolj babiško, ampak tudi patronažno. Bila je tista prava ljudska sestra, ki je, ko je prišla v yas, oskrbela vse, od dojenčka do najstarejšega vaščana, zraven pa pristavila še dobrodošel nasvet ali dva. “O šoli sem se posvetovala z dr. Marjanom Pavlinom, ki obiskuje metliško ginekološko ambulanto, in dejal mi je, da bi bilo dobro, da svoje bogato znanje in prakso tudi vnaprej koristno uporabim,” pove Emica, ki je s šolo pričela pred letom dni. Takrat sta bili le dve porodnici, kmalu pa se jih je zbralo tudi po deset. “Moj namen je, da jih prepričam, da sta nosečnost in porod normalno fiziološko stanje. Sicer pa v 6- do 8-urnem tečaju spregovorimo o anatomiji, prehrani, negi otroka, poteku poroda, imamo telovadbo in dihalne vaje. Predvsem pa moram vse, kar idii povem, tudi dokazati,” pravi. Slednje ji ob njenih bogatih izkušnjah ni težko, saj je pomagala pri negi kar osem do deset tisoč dojenčkom, na domu pa je pomagala na svet 345 otrokom. M .BEZEK-JAKŠE PREVOZI PITNE VODE ČRNOMELJ - V začetku junija je tukajšnji župan Fabjan podpisal sklep, po katerem občina sofinancira polovico cene prevoza pitne vode v naselja, kjer krajani s stalnim prebivališčem nimajo vodovoda. Sklep velja v juniju, juliju in avgustu ne glede na to, kako sušno bo po- letje. Prevoze vode opravlja gasilsko društvo Črnomelj. kamen pa naj bi predvidoma položili 19. junija. Župančičevi ulici, vendar se je SCT pritožila na izbiro izvajalca, Odvalil se jim je kamen od srca OBISK ZARETA PREGLJA ČRNOMELJ - Ob nedavnem obisku državnega sekretarja na ministrstvu za promet in zveze Žareta Preglja v črnomaljski občini se je tukajšnji župan Andrej Fabjan s sodelavci pogovarjal z gostom o prekategorizaciji cest v državne ceste, o obnovi Kolodvorske in Belokranjske ceste ter o mestni obvoznici, za katero naj bi bil v prihodnjem letu namenjen denar tudi v državenm proračunu. Ogledali so si tudi odsek ceste pred Sinjim Vrhom, ki naj bi ga asfaltirali še letos. V semiški občini končno dočakali, da je cesta od Semiča do Jugorja postala državna - Država prispevala 50 milijonov tolarjev - Letos asfalt, prihodnje leto lobiranje za dokončanje SEMIČ - L julija hu začela veljati Uredba o kategorizaciji državnih cest, s katero se državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste L in II. reda ter regionalne ceste L, II. in III. reda. Po tej uredbi sta tudi dve cesti v semiški občini na novo kategorizirani kot državni cesti. Gre za 13 kilometrov dolgo cesto Ručetna vas - Semič -Štrekljevec-Jugorje, ki bo po novem regionalna cesta II. reda, ter za cesto Gaber-Uršna sela-Novo mesto, ki bo postala regionalna cesta III. reda. Semičanom, ki so si že dolgo prizadevali, da bi bila cesta od Strek-ljevca proti Jugorju državna, se je sedaj odvalil debel kamen od srca. Doslej sojo namreč obnavljali in asfaltirali z lastnim denarjem, kar pa je za majhno občino, kakršna je semiška, velik zalogaj. Vendar pa država ne bo prevzela že nastalih obveznosti občine pri gradnji te ceste. Z ministrstvom za promet in zveze so se Semičani dogovorili, da bo občina morala plačati že opravljena dela na cesti, ki so 12. maja letos znašala dobrih 10 milijonov tolarjev. Semičani bodo tudi pripravili dovoljenja za nadaljevanje del. Gre za lokacijsko in gradbeno dokumentacijo za del ceste v metliški občini, zato občina sedaj zbira podpise lastnikov zemljišč, po katerih poteka trasa ceste. Na semiški občini bodo pripravili tudi pogodbe z izvajalcem za nadaljnja dela. V državnem proračunu pa je za to cesto namenjenih 50 milijonov tolarjev, ki naj bi zadoščali za plačilo zemeljskih del do priključitve na že obstoječo asfaltno cesto pri Selih pri Jugorju in v večjem delu tudi za asfaltiranje odseka ceste, ki je v makadamski izvedbi. Vendar tega denarja ne bo dovolj za celotno opremo ceste, zato ne bodo naredili odvodnjavanja in signalizacije, ne bo pa tudi siceršnje opreme ceste. Letos naj bi bila torej že možna vožnja po asfaltu od Semiča do Jugorja. Semičani pa ne skrivajo, da bodo morali v prihodnjem letu z lobiranjem doseči, da bodo v državnem proračunu zagotovili denar za dokončanje ceste, m B.-J. Sprehod po Metlilft KONEC PREJŠNJEGA TFI NA je bil povsem poletno o J( van: zrak je bil segret čez 'Pr< stopinj, Kolpa v Podzemlju p lvit je imela 250. Kopalci so se 'vil gnetli na bregove reke, v s ne tihem okolju je bilo več hrt itra več odvrženih pločevink in ve ipc več avtomobilov in motorje en( bilo parkiranih tik ob vodi. F us je le, da to ni bila napoved ž( ||p sto let ponavljajočega se nei la obJpelokranjski lepotici. ^ ŽIVAHNO PA JE BILO Dl v gostinskih lokalih, ki s<' zasedli učenci osmih razre ‘ proslavljajoč konec šolan nt osemletki. Sicer ločeno so se "J pridružile generacije, ki so J** pustile šolske klopi pred d vaj mi in več leti. Skupaj s povabljen . Skupaj s povabi mi učitelji so obujali spomin ehl čase, ko je bila največji prot 'ttn ocena v redovalnici. V pogptfito so družno ugotovili, da je žfitit nje še kaj več kot redovaln ati; zvonjenje šolskega zvonct ^ neopravičeni izostanek od po V ŠOLO V NARAVI NA' irL BELI RTIČ pa so odpot« rjn učenci četrtih razredov meti in podzemeljske osnovne Teden dni se bodo namak1 morju, se učili plavanja ter' ^, znavali življenje v morju i(. .. njem. Pri kritju stroškov po®,11 staršem ministrstvo za šolstv *• šport, roditelji so morali *• makniti deset tisoč tolarjev. C "jjj1 ci se bodo vrnili domov s I "**i. znanjem, da ni slano zgolj rn( ampak tudi cene v kioskih,hhc stavljenih ob obali. Pr 3fon Črnomaljski drob KRAJA - Med zadnjimi 1 niki je bila izpred spomei s, ........... * tl NOB v Vinici ukradena zastl drogom vred. Policistom je I®-m ga, ki sejete drznil polotiti, ® lo najti. Manj sreče so im* iskanjem nepridiprava, ki jel. . dvema letoma odnesel trofl,'J kožo medveda, visečo v 1® .j1 koči na Žežlju. Je že tako,1 'nj< razen če ne gre za kakšno st ®0i: posebne vrste - pri nas še niv *se vadi. da bi tako kot zastave1 'ej; kože živali obešali na pročelj® i $e PODOBNIKA - Razpad« > s Flekov mlin v Črnomlju jeliorj tekli petek dobil novega lastil. Črnomaljska občina, ki je k® q lanskega leta le odkupila nili( denacionalizirank, ga je pm.. Marjanu Podobniku. Mars' ;t'i je poreče, da je imela zopet P vmes SLS, saj je ne nazadnje' lin črnomaljski župan Andrej F® 'ki njen član. Vendar gre tokrač >lo, soimenjaka prvaka SLS, do® šča Globokega pri Radovljici. Ni ijai pa imata Podobnika le skupi1' jst oba meljeta. Novi lastnik i® qj,( melje zrnje v mlinu, neutr11 ^ predsednik SLS pa besede. , ŽUPANI - Čeprav ve lj®*™' glas povedati marsikaj o k®1’* datih za novega črnomaljsk1)6 župana, pa sedanji o tem ®(>ta' ničesar. Očitno je kot posl* 'K preveč v Ljubljani. Prizna'* hp da ga večkrat vprašajo, če N ije enkrat kandidiral, a pravi, <® nji ni odvisno od njega, temvp njegove stranke. Kako j® j>. hvaležen za informacijo, ki /l,.1 dobil od novinarke Dela M®«11 Babič občinski tajnik Jože jj 7*1 ša, pa se ne ve natančno. P1 'C vsem je bil precej presenečenj je na nedavni novinarski kbj renči iz njenih ust menda Pj sploh slišal, da namerava ka®1' rati za črnomaljskega župan® ki nekateri negodujejo nad nov® kh skimi konferencami, se je tuj leg pokazalo, da so dobre vsaj da tisti, kijih skličejo, od no®® j|C| jev zvedo, kaj je novega. ^ Semiške tropine Air POROKA - Filip, ki ga p°v, jo vsi, ki so kdaj koli preš®* ‘j1' prag črnomaljske občinske ®r *9i ve, se je nedavno že tretjič oP zjii Poroka je bila sicer v Črno1® S igrat pa mu je prišlo kar se® ? muzikantov iz Semiča. SRjjjk zatrjujejo, da tako številne bene zasedbe gotovo na svoj® jt( roki ni bil, ni in ne bo n1* deležen noben semiški volj'1*Mn, STAVE - Na razstavi drob®, i,' v Semiču so vsi z nestrpnČV čakali na tehtanje ovna, na*\|^j rem so sklepali stave o nje!K teži. Ko se je tehtnica usta'>F J ic/.i. i\uscjc temnica um«' . r 95 kilogramih in pol, je stric iz Rožnega Dola pred®* da bi poslali ovna še za pol “vil/1 pašo, da bi tehtal 96 kilogr^Tk - k, kolikor je ocenil težo on. 0®®J i ji. šel res na pašo, a dobitek j*lt odšel v Rožni Dol. 2"h OCENA - Semiški veseli®*;^i ko si je natančno ogledal 'j % omenjeno razstavo, šegav°.jN mendral: “Na razstavi sen'*t0| res lepe koze in kozle na št1®^ tudi nekaj lepih primerk®v 1e|. dveh nogah.” iijjrobne iz Kočevja ] I IjNE v mesto, ne v obrt- 0°CONO - Pritlično stavbo Tr-z 'Prometove samopostrežne tr-Plv|ne v Kidričevi ulici so ob-e 'vili v vsega le nekaj mesecih. s ®e]jito so obnovili tudi njeno r' 'tranjost, ki je po mnenju prvih 'Pcev prejšnji teden odprte I enovljene trgovine zelo lepo in •t *no urejena. Med visokimi ,, ''Pnicami se je prej nizka trgo-" la kar nekako izgubila, zaradi , °ko zidanega novega prizidka st Je sedaj mnogo opaznejša - pa ei'vsmislu občudovanja, ampak o ,n° nasprotno! V stanovanjce hn naselju pisano obravnanih 0 '®kih stolpnic je snežno belo ij '“atvani dozidani prizidek brez 'ljen za oko tujek, ki po laičnih »erih sodi kvečjemu v kakšno 1 'Pno cono - pa še to ne v vsako t' itor IZ NAŠIH OBČIM KMM ■j13 vsaj ne v kočevsko! Tudi 'f1,1 J*' namreč zaradi svoje strogo ■I li ste °blike izstopal! 0iNAVAL NA LIKOVNI SA-i ^ ■ Po predstavitvi OŠ Stara 0'. ey v Likovnem salonu pred tl rinajstimi dnevi in razstavi, ki i )e pripravila OŠ Fara prejšnji el | n. je bilo ta torek v Likovnem : °nu še srečanje učencev OŠ jr^Rinži, na katerem so pred-U | 1 najpomembnejše dosežke H te v iztekajočem se šolskem i u- V konkurenci kar štirih sa-C ^,0jnih šol na Kočevskem, ki si !’“tj° po zastavljenem vzorcu ti 'vstavljanja javnosti, bi zato za i nodnji teden lahko pričakovali .Podstavitev OŠ Zbora odpo-ncev. Ob tolikšnem navalu na °vni salon pa so zato tudi vse .stave v njem na ogled le nekaj Pftiški zobotrebci OBISK - Čeprav so se . vjavni razpravi o predlogu Ji- kovanja nekaterih ulic v ^'5ki občini izrekli proti spre-lanju obstoječih imen, so se 'ski občinski svetniki na zadnji sveta odločili, da bodo dve jgi IInenovali. Nekateri v Ribnici |ASe Rljub temu še vedno vztraj-•Ptašujejo, zakaj so občni JT*) 'n zbori krajanov tako sladkani! I^BCINarji vedno bo-.." Ribniška občina ve bolje, Tv B°Bro za njene občane, kot P] občani. Ce jim gre verje-t-Va?1130^0 za t0 nekoč občani še X 'Zr>i za njihovo urejanje J«,'dve funkcionalnega zem-^ stanovanjskim blokom na JJateljevem in Knafljevem trgu. nC^iki stanovanj v teh dveh naseljih, ki bi, kot ra-2ej°, morali funkcionalno J< ,'J'5Ce sedaj dodatno kupiti, t 'n °l Zatrjuiej° Občinarji, zara-1 j 'Poznavanja sedaj z občinsko .3 . v° le v navideznem nasprot-a jj tr naj bi po izpeljavi potreb-pi j jR°stopk°v stanovalci uvideli, S ni'k 0 Pravzaprav vse delano •i,™ovo korist, pa bodo imeli c jj J tudi priložnost oceniti i Sftost ali nepoštenost svojih V?arjev- Seveda pa bodo to pt le °potem R še ocenjevali - za ostalo bo prepozno! Noljski krompirčki Lil°Ml v DELITVENI BI-^ ^- Na zadnji seji občin-l & sveta Dobrepolje je nekdo a*» če bo res po delitveni bi-'nted občinami 11 odstotkov j!av iz Stehana v občini Gro-: Pripadlo občini Dobrepo- r"pauiu uutiin ouvi «tje pisalo v Delu. Župi ^ IdJ^anil, da stalno naseljenih d Va V Dobrepolju ni, da časo-jp tu 'ianki niso osnova za ka-n, koli ukrepanje in da ima ni kv^111081* v zvezi z Romi že d $• ■•J Kapelico in proti $ Spomeniško varstvo je jif k l o ponudbo o gradnji kape-^edstrugah Svetnik Jože ‘k L'c je na zadnji seji občin-* s,Veta vprašal, če je še kakš-[%^nos, za postavitev. Odgo-.£l*0yoe '''I. naj poskusijo vaščani z ,j*iu V °8°, podkrepljeno s svoji- zelenela je - Do- fl’Ki ki ansambel “Koma 750” Preseneti tudi s kašnim £< kijjith dejanjem. Tako so po li koncertu ženske vo- \ „skupine Mavrica z nasloni ^inLPa zelenela je” pred *i%tzgradbo posadili lipo, in ’ Hik na *'s,em kraju, kjer so v; Si, »o lipico uničili neznani *• Vprašanje - pa ne na-|V 'th 11' je, koliko časa bo zelema lipica. Županu priznavajo večje pristojnosti V Ribnici postopno spreminjajo ali zamenjujejo stare in sprejemajo nove pravilnike RIBNICA - S spremembami in dopolnitvami starih in sprejemom nekaterih novih pravilnikov, ki jih narekuje potreba po uskladitvi z zakonom o lokalni samoupravi, bodo v ribniški občini omogočili, da bo delo občinske uprave postalo učinkovitejše in hitrejše. Tako so na zadnji seji obravnavali spremembe pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem, že na aprilski seji pa so nezakonit pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva nadomestili z novim. “Aprila sprejeti novi pravilnik nima finančnih posledic v smislu pridobivanja proračunskih sredstev, omogočil pa bo skrajšanje postopkov za izvajanje gospodarskih ukrepov pri odobritvah in poenostavitev dela,” pravi vodja oddelka za gospodarstvo Darja But. Včasih so namreč morali prosilci za posojila čakati na odgo- MODNA REVIJA KOČEVSKIH TEKSTILK KOČEVJE - “Šepet barv in mladosti” je bil naziv modne revije, ki so jo ob zaključku letošnjega šolskega leta pripravile učenke kočevske šiviljske šole in njihove učiteljice praktičnega pouka prejšnjo sredo v dvorani Šeškovega doma v Kočevju. S 13 izhodi so prikazale preko 50 modelov oblačil po že tradicionalnem predstavitvenem konceptu “od jutra do večera”. Večino modelov, ki so jih skreirale s pomočjo učiteljic praktičnega pouka, so sešile učenke same, vsa oblačila razen-9 otroških pa so predstavili učenci in učenke kočevske Srednje šole, ki se veščin manekenstva učijo pri izbirnih vsebinah. Modna revija je bila še posebno ob ponovitvi v večernih urah zelo dobro obiskana, še večji odziv na sicer že tradicionano revijo pa pričakujejo prihodnje leto, ko bo zaradi praznovanja 30-let-nice šiviljske šole v Kočevju revija še posebno svečana. POSODABLJAJO CERKEV- Kakor drugod po Sloveniji in Dolenjski tudi na Kočevskem posodabljajo cerkvene objekte. Tako so tudi na cerkvici v Livoldu stari pločevinasti zvonik zamenjali s sodobnejšim in trajnejšim bakrenim. (Foto: J. Primc) V galeriji rojakov Izlet DU Dobrepolje Darja But vor tudi do 2 meseca, saj je predlog odobritve pripravljal odbor za gospodarstvo, potrjeval pa občinski svet. Po novem pa o odobritvi posojil odloča župan na predlog oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo. “To pa je tudi v skladu z zakonom o lokalni samoupravi in statutom občine, ki določata, daje župan tisti, ki skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,” pravi Butova. Stari pravilnik je bil namreč nezakonit, saj so KRIŽEVA POT DO GROBIŠČA KOČEVJE - Januarja je bil v Kočevju ustanovljen odbor za postavitev križevega pota, trajnega pomnika vsem pobitim v Kočevskm Rogu junija leta 1945. Akademski kipar Stane Jarm je pred kratkim izdelal, podjetje Obnova pa je ob cesti proti množičnim grobiščem na vsakih 100 metrov namestilo božja znamenja, ki so visoka vec kot tri metre, narejena pa so bila iz hrasta. Križev pot bo blagoslovil nadškof dr. France Rode ob vsakoletni maši v spomin na pobite 21. junija. Pobudniki križevega pota si prizadevajo do leta 2000 zgraditi še primerno kapelo. Pa I ga društva upokojencev Dobre- uh II i• _ vi • ; .. polje. Najprej so bili pri maši v cerkvici v Lurdu na Dolenjskem, nato pa so obiskali šentjernejski semenj. V kostanjeviškem gradu so si ogledali Galerijo Božidarja Jakca in tudi dobrepoljskih umetnikov bratov Toneta in Franceta Kralja. Obiskali so še kartuzijo Pleterje, kosilo pa so imeli pri Stefanu na Malem Slatniku. Vino pa so pokušali tudi v zidanici. Zdaj je na vrsti upokojenski piknik, ki bo 20. junija ob 19. uri na Vidmu (v Podkraju) pri Za-krajškovih. Določeno je tudi že, da bo naslednji izlet dobrepoljskih upokojencev v soboto, 27. junija, in to na Gorenjsko. Dobrepoljski upokojenci so imeli pred kratkim občni zbor, ki se ga je udeležilo kar 75 članov društva. Ob tej priložnosti se je izkazalo, da upokojenci res potrebujejo večje prostore za svojo dejavnost. To je potrdil tudi župan Anton Jakopič, ki je ob tej priložnosti seznanil upokojence z načrtovano gradnjo doma za upokojence na Vidmu. J. P. KOČEVSKA GODBA V “PRVI LIGI” KOČEVJE - V Krškem je bilo državno tekmovanje godb na pihala v drugem kakovostnem razredu. Med devetnajstimi nastopajočimi šobili tudi člani pihalnega orkestra Delavske godbe iz Kočevja pod vodstvom Matevža Novaka. Vse godbe so zaigrale tri skladbe. Za tekmovalno skladbo so kočevski godbeniki prejeli najvišjo oceno in zlato plaketo in se tako uvrstili v prvo težavnostno skupino. Zlato plaketo je prejel tudi dirigent Matevž Novak. bile v njem opredeljene pristojnosti občinskega sveta, ki jih ta po zakonu nima in se, kot pravi Butova, kar zadeva na primer podpisovanja pogodb, kot pristojnosti občinskega sveta, tudi niso nikoli upoštevale. Po novem pa je sedaj za to tudi uradno pristojen župan. Poleg tega formalno-pravnega vidika pa so potrebo po aprila sprejetem novem pravilniku narekovali tudi vsebinski razlogi, ki prinašajo dodatne ugodnosti. “Kot pomoč gospodarstvu smo prej nudili le kratkoročna in dolgoročna posojila, sedaj pa je podjetnikom na voljo tudi denar za podjetniško izobraževanje in svetovanje ter sejemske dejavnosti in druge promocijske predstavitve,” pravi Butova. Skupno je za to občina letos namenila 28 milijonov lastnih sredstev, ki pa bodo skupaj s sredstvi bank in sklada za razvoj malega gospodarstva, kot pravi Butova, če že ne presegli, pa vsaj dosegli 154 milijonov tolarjev, kolikor jih je bilo ribniškim podjetnikom na voljo lani. M. LESKOVŠEK-SVETE RAZSTAVA OŠ FARA - Po uspeli razstavi, ki so jo pripravili učenci OŠ Fara ob mednarodnem dnevu okolja v prostorih šole v Fari, so minuli četrtek razstavo ponovili tudi v Likovnem salonu v Kočevju. Na njej so učenci OŠ Fara, ki jo letos obiskuje 75 otrok, predstavili projekte, ki so nastali v okviru mednarodnega projekta Eko šola, za katerega je ravnateljica šole Vera Cimprič dejala, da “ni projekt za eno šolsko leto, ampak način življenja na OŠ Fara danes in v bodoče ”. Čeprav so se v projekt Eko šole vključili šele lani, so že izpeljali kar tri večje projekte. (Foto: M. L.-S.) CESTO DO POD GRMADO ASFALTIRALI - V nedeljo je bila v vasi Vrh pod Grmado nad Ortnekom v ribniški občini svečanost, na kateri so uradno odprli 2,5 kilometra asfaltirano cesto od Velikih Poljan do Vrha. Tako so z asfaltom od magistralne ceste M-6 povezali odročne vasi Zuko-vo in Vrh, kakor tudi pred 40 leti zgrajeni turistični dom na Grmadi, od koder pogled sega daleč naokrog. Asfaltiranje ceste vred z drugimi deli je občino stalo nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev. Zbrane sta nagovorila in cesto odprta ribniški župan Jože Tanko in predsednik sveta KS Velike Poljane Hubert Kosler. Cesto in dom na Grmadi je blagoslovil ribniški dekan Maks Ipavec. V kulturnem programu so nastopili člani ribniškega cerkvenega pevskega zbora in godba na pihala iz Dobrepolj. (Foto: M. Glavonjič) STAVKI NA ROB Najemnik Ukmar izigral delavce Premišljena taktika PODPRESKA - Stavka v podjetju LIP traja že dva meseca. Danes lahko z gotovostjo zapišemo, da ni prinesla nobene rešitve. Res so delavci dobili skromno pomoč od sindikata in Centra za socialno pomoč iz Kočevja, a vse skupaj ne more nadomestiti dejstva, da za letos še niso prejeli nobene plače ali drugih nadomestil, ki jim pripadajo. Se več, najemnik Darko Ukmar nagovarja delavce, da bi neizplačane prejemke odstopili v korist podjetja. Medtem pa še priliva olje na ogenj z odpusti. Prvi je sklep o prenehanju delovnega razmerja prejel delovodja Alojz Benčina. Zgodba je pravi paradoks in vredna objave. Težko bi rekli, ali gre za pravno utemeljen vzrok odpusta, vsekakor pa gre za premišljen korak najemnika. Kupa členov, ki jih najemnik Ukmar citira v sklepu, ne bi navajali, pač pa utemeljitev, ki se glasi: Delavec Alojz Benčina je bil neupravičeno odsoten z dela od 6. aprila dalje in se na delo ni vrnil do izdaje sklepa, zato mu v skladu z delovno zakonodajo preneha delovno razmerje. 16.4je tudi delavec Alojz Benčina podal prošnjo za prenehanje delovnega razmerja, katera pa se ni upoštevala, saj se je kot vodstveni delavec udeležil stavke, kljub temu da ni član sindikata. Alojz Benčina res ni član nobenega sindikata, vendar ve ves kolektiv, da je vsak dan hodil na delovno mesto. Pri tem pa gre za vprašanje, kaj naj bi sam delal tudi, če bi hotel, saj so stroji stali, pozneje pa je bil v celem obratu izključen tok. Omenjenemu delavcu se je pokazala priložnost, da dobi zaposlitev drugje, kar pa mu je Ukmar onemogočal. Tako mu je Ukmar zaključil delovno knjižico s 3. aprilom in ga oškodoval za več kot mesec in pol delovne dobe, osebne prejemke in druga nadomestila vključno z dopustom. To pa seveda ni edini primer, gotovo pa je dobro premišljena taktika. Žal je ne more rešiti niti inšpekcija za delo, za sodišča pa tako vemo, kako ažurno rešujejo take in še bolj v nebo vpijoče primere. ALBIN KOŠMERL ASFALTIRANJE V NASELJIH SE KONČUJE LOŠKI POTOK - Prav te dni poteka ali je že končano asfaltiranje vaških cest po načrtu občine za leto 1998. Tako je urejen že priključek iz vasi Retje na cesto Hrib - Račna Gora v dolžini kakih 850 m, asfalt je že položen na cesti v zaselek Bela Voda v dolžini 1300 m, razširjen bo tudi priključek na Žagarje v vasi Mali Log in še , . <■- __________________________ a m 'M MINISTER GABER V LAŠČAH - Na prireditvah ob prazniku občine Velike Lašče je 5. junija minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber položil temeljni kamen za nadzidavo šole in odkril spominsko ploščo, posvečeno temu dogodku, udeležil pa se je tudi svečanosti ob proslavitvi 240-letnice šole v Laščah in ob tej priložnosti so mu domačini podarili umetniško sliko in še nekaj spominkov. (Foto: J. Primc) falt na Hribu po ko zapišemo, da so vse ceste in vaške ulice v KS Loški Potok v celoti urejene. Ostaja pa velik problem republiška cesta št. 373, ti krajanom kar nekaj naselij zelo greni življenje. A. K. Spet čistili Kolpo Skromna udeležba Hrvatov KOSTEL - Sobotnega ekološkega spusta po Kolpi od Srebotnika do Bilpe se je udeležilo okoli 60 odraslih iz vse Slovenije. Udeleženci so tokrat razen Kolpe, tudi hrvaškega brega, čistili tudi njene pritoke. Na žalost pa obljubljenega večjega sodelovanju pri tej akciji s hrvaškega brega Kolpe ni bilo. Prišel pa je direktor Šumarije iz Delnic Kruno Pukič in obljubil v bodoče več sodelovanja, posebno še, če bo Bred na Kolpi postal samostojna občina. Po akciji je bilo srečanje ob odojku v okrepčevalnici Samsa na Žagi, kjer so udeležencem podelili kape ali majice ter spominke na to akcijo. J. P. Prvič praznik v Thibaijev spomin Jerca Mrzel popestrila predstavitev šolske kronike - Minister dr. Slavko Gaber na svečanosti za nadzidavo šole ■ Protestantska svečanost ob 490-letnici rojstva TVubarja VELIKE LAŠČE - Občina Velike Lašče je letos prvič v svoji zgodovini praznovala kot svoj občinski praznik rojstni dan našega prvega pisatelja, očeta slovenske književnosti Primoža Trubarja, kije bil rojen 8. junga 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. V dneh pred praznikom je bila vrsta prireditev, s katerimi so proslavili praznik občine in šole, ki praznuje letos 240-letnico obstoja, pa še 125-letnico obstoja šolske knjižnice in 45-letnico vrtca. V petek, 5. junija, je Lašče obiskal minister dr. Slavko Gaber, ki je postavil temeljni kamen za nadzidek k šoli, s katerim bo dobila dodatne prostore za potrebe devetletne šole. Minister je ob tem dejal, da se je za poizkusno vpeljavo devetletnega šolanja v prihodnjem šolskem letu prijavilo 68 osnovnih šol, posebna komisija pa bo jeseni za ta program izbrala manj kot 40 šol. Zelo prisrčna je bila svečana predstavitev kronike šole in vrtca minuli četrtek v gostilni Kukelj, posvečena jubileju šole in vrtca. Prireditev je s svojim nastopom poživila igralka in pevka Jerca Mrzel. Pisatelj in likovnik Janez Debeljak iz Ribnice je podaril šoli v lesu izdelane portrete Trubarja, Levstika in Stritarja ter osnutek grba Velikih Lašč. Svečanosti seje udeležil tudi 82-letni Jože Smolej iz Grosuplja, nekdanji ravnatelj laške šole, ki se je spomnil ime- nitnejših dogodkov iz zgodovine šole. Pomembnejših prireditev ob prazniku šole in občine je bilo še veliko, omenim naj le še pohod po Trubarjevi poti in pohod po kulturni poti, ki ju je zgledno organiziralo domače planinsko društvo, katero praznuje letos 20-letni-co obstoja, obeh pohodov pa se je udeležilo okoli 500 pohodnikov in tekačev; proslavo 490- letnice rojstva Primoža Trubarja, ki jo je minulo nedeljo organiziralo slovensko protestantsko društvo, na njej pa je govoril o Trubarju in njegovem delu predsednik društva Oto Norčič; nastop baletnikov, gostov iz ljubljanske Opere, Kazine, baletnikov iz Avstrije idr. J. PRIMC I Z M A Š I H O B £ I N Htii Otroci ostajajo pred vrati vrtca V ivanškem vrtcu ne morejo sprejeti vseh - Skoraj sto odklonjenih • Nujna novogradnja ■ Začasne rešitve: nov oddelek v Zagradcu, v TRAIG-u, v šentviški šoli, varovanje na domu IVANČNA GORICA - Mlade družine v ivanški občini se ne ubadajo le z vse večjim stanovanjskim problemom, pač pa se morajo dostikrat po svoje znajti tudi glede varstva svojih otrok. Ivanški vrtec, ki od januarja lani deluje samostojno, vodi pa ga ravnateljica Branka Kovaček, namreč ne more sprejeti vseh kandidatov. Občina je sicer že dosegla dogovor za odkup zemljišča za nov vrtec pri zdravstvenem domu, kot je povedal Bogomir Sušič, ki je na občini poverjen za družbena vprašanja, pa so v pripravi podlage za pridobitev idejne rešitve. Do novega vrtca je torej še dolga pot. V vseh štirih enotah VVZ Vrtec Ivančna Gorica - v Čebelico v Šentvidu pri Stični, Marjetico v Ivančni Gorici, Miško v Stični, Polžek v Višnji Gori ter v vzgojno-varstveno družino Smolič v Krški vasi - je letos vključnih 294 otrok, skoraj sto otrok pa je ostalo pred vrati vrtca. Starši jih vozijo v zelo oddaljene vrtce, na primer v Ljubljano in še kam, toda tudi drugod ni lahko najti prostega mesta.”Gradnja novega vrtca je tako več kot utemeljena, čeprav bo po predpisih ta lahko imel le šest oddelkov,” je povedala ravnateljica Kovačkova. Začasne rešitve bodo iskali v varovanju otrok na domu, predvsem v večernem času, problem pa bo verjetno manjši že letos zaradi razširitve vrtca v Šentvidu pri Stični s pridobitvijo šolske učilnice, pripravlja se oddelek vrtca v zagraškem zdravstvenem domu z dovoljenim številom 24 otrok v starosti 3 do 5 let (razpis bo avgusta), ter nov Branka Kovaček, ravnateljica VVZ vrtec Ivančnd Gorica Na Mimo ponosni župan in Mimčani Na Mirni ob prazniku in 90-letnici gasilskega društva pripravili vrsto prireditev MIRNA - Na Mirni so v sklopu praznovanja krajevnega praznika in 90-letnice krajevnega gasilskega društva pripravili: predstavitev knjige Pesniki Mirnske doline, razstavi Kmetija nekoč in danes in Zgodovina telovadnega društva Sokol Mirna, športne igre upokojencev Dolenjske in Bele krajine, dan odprtih vrat gasilskega doma in gasilsko parado, kar vse so zaključili v soboto s sklepno proslavo na Mirni. Župan Alojzij Metelko je na v krajevni skupnosti v mislih tudi zaključni slovesnosti dejal, da je naloge za prihodnost. Med cilji, ki varnost. Na prireditvi, ki jo je spremljal kulturni program, so med drugim podelili gasilska priznanja. M. LUZAR ponosen, ker je krajevna skupnost Mirna dosegla tako velik razvoj. Ko je govoril o možnostih financiranja bodočih mirnskih naložb v ceste in podobno, je povedal, da zaradi gradnje doma upokojencev v Trebnjem denarja v občini ni na pretek in da bodo morali kraji malo počakati z razvojem infrastrukture. Pavle Jarc, predsednik sveta KS Mirna, je v svojem slavnostnem nagovoru dejal, da ob tokratnem prazniku na Mirni ni velikih zmag, ampak da se lahko veselijo številnih majhnih zmag. Ob teh imajo jih Mirna namereva doseči v bodoče, je predsednik omenil med drugim povečanje prometne varnosti, pridobivanje manjkajočih parkirnih prostorov, gradnjo kabelskega televizijskega omrežja in športne dvorane na Mirni ter kanalizacije zunaj mirnskega krajevnega središča, kar vse skupaj bo stalo 94 milijonov tolarjev. Predsednik je z obžalovanjem povedal, da na Mirni ne morejo zgraditi obrtne cone, ker se je zataknilo pri nakupu zemljišč. Tone Strah, predsednik Gasilske zveze Trebnje, je na prireditvi obljubil, da bodo gasilci z izobraževanjem in stalno pripravljenostjo zagotavljali popolno požarno 1. EKSTEMPORE NA GRADIŠČU GRADIŠČE - KD likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični in planinsko društvo Šentvid pri Stični v soboto, 13. junija, priredita 1. ekstempore na Gradišču pri Lavričevi koči. Poleg domačih likovnikov bodo sodelovali tudi člani Društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane. Po celodnevnem risanju bo okrog 18. ure za popestritev poskrbelo KD Temenica, ki bo zaigralo komedijo Dan oddiha Vladimira Ratajeva. Kasneje bo kres. Otvoritev slik, nastalih na ek-stemporu, bo čez teden dni. OGLED VINOGRADOV FRANC KOBAL IZ GABRIJEL DAROVAL KRI ŽE 59-KRAT! Na petkovi proslavi ob 45-letnici krvodajalstva na Slovenskem in ob dnevu krvodajalcev je Območno združenje Rdečega križa Slovenije (OZ RKS) Sevnica pripravilo pester kulturni program, nova predsednica OZ RKS Anica Dernač in predstavnik IO RKS Damjan Slabe sta se zahvalila krvodajalcem za njihovo humanost in pomoč sočloveku, pa tudi večjim podjetjem, ki imajo posluh za krvodajalstvo. Vsevniški občini je 2.220 aktivnih krvodajalcev, kar je nekaj nad republiškim povprečjem. Priznanje oz. zahvalo za 59-krat darovano kri je dobil Franc Kobal iz Gabrijel (na posnetku), za 55-krat Ivan Lenič z Mal-kovca, 50-krat pa so darovali najbolj dragoceno tekočino Jože Drža-nič in Anton Križnik iz Sevnice, Ivan Kunšek iz Orešja, Erik Povh iz Selc in Alojz Štempelj iz Boštanja. Pokrovitelj proslave je bil sevniški župan Jože Peternel. (Foto: P. P) 10. “IZ TREBANJSKEGA KOŠA” TREBNJE - Tukajšnje turistično društvo bo letos 10. jubilejno kulturno-zabavno pri- reditev pričelo v petek, 12. junija, ob 18. uri s slavnostno povorko. Na čelu povorke bodo konji kmetije Marn s Hudej, trebanjske mažoretke, občinski pihalni orkester Trebnje in zatem še člani številnih trebanjskih društev. Po slovesni otvoritvi bosta nastopila folklorna skupina Račna in mladinski pihalni orkester Trebnje. Po 20. uri se bo pričel zabavni spored z ansamblom Veseli Zasavci. V soboto, 13. junija, bodo goste z muzejskega vlaka iz Ljubljane po kulturnem programu peljali še v Galerijo likovnih samorastnikov, kjer bodo nastopili učenci glasbene šole Trebnje in društvo Ragle. Po 17. uri bodo na prireditvenem prostoru nastopili otroški pevski zbor OŠ Trebnje, društvo Ragle in turistični krožek OŠ Ttebnje. Po 20. uri bo program nadaljeval ansambel Lojzeta Slaka. V nedeljo, 14. junija, ob 14. uri bo v trebanjskem kulturnem domu na sporedu komedija Raztreseni profesor. Vstop je prost. Po 17. uri bo še zabava z ansamblom Efekt. Generalna sponzorja prireditve sta Zavarovalnica Tilia, d. d., Novo mesto, in Občina Ttebnje. TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba vabi vinogradnike z območja Trebnjega in Čateža pod Zaplazom na terenske oglede vinogradov s specialistom za vinogradništvo inž. Jožetom Maljevičem, in sicer v četrtek, 11. junija, ob 14.30 v Stari gori pri Francu Opari (za Tre-banjce) in ob 17. uri na Zemljici pri Jožetu Dimcu. ZAPORA CESTE oddelek v prostorih TRAIG-a ravno tako za 24 otrok iste starosti. Slednji so že na prednostnem seznamu v vrtcu Marjetica. Jeseni bo zaprta vzgojno-varstvena družina Smolič, tako da bo večina tamkajšnjih otrok premaknjena v Marjetico. “Tudi prostorski problemi se kaže, da se pri nas otroško varstvo zanemarja. Moti me, da se spregleda razvoj otroka do 7. leta starosti, čeprav je ravno to obdobje za človeka v vseh pogledih najodločilnejše,” meni Kovačkova in obenem pohvali tako sodelovanje s starši kot tudi delo vzgojiteljic v vseh enotah, ki pripravljajo kvalitetne programe. Otroci se radi vključujejo v obogatitvene programe, kot so pevski zbor in instrumentalna skupina, ki jo vodi Majda Adamič, športni projekt Zlati sonček, v projekt knjižne vzgoje Palček bralček. Popoldne skupaj s starši preživljajo v ustvarjalnih delavnicah, igralnih uricah, pripravljajo glasilo Čarari-je, plešejo, se učijo nagleščino, se zabavajo na zimovanjih in letovanjih, na plavalnem tečaju in v cicibanski planinski skupini. L. MURN TREBNJE - Zaradi prireditve “Iz trebanjskega koša”, ki bo potekala pred zgradbo občine, bo od petka, 12. junija, od 17. ure do ponedeljka, 15. junija, do 3. ure zjutraj popolna zapora ceste od glavnega križišča (od Dolenjke, po Gubčevi cesti), do mesarije Žonta. Obvoz za osebna vozila bo urejen po Kidričevi, Slakovi in Cankarjevi ulici na Gubčevo cesto in obratno. Za tovorna vozila pa bo obvoz po Kidričevi ulici, preko krajevnih skupnosti Račje selo in Mirna do Gomile in nato na cesto Trebnje-Sevnica. Intervencijska vozila policije in zdravstvenega doma bodo imela urejen dostop preko parkirišča blagovnice Dolenjka. Zato naprošajo, da motorizirani obiskovalci v tem času ne parkirajo na tem parkirnem prostoru oz. da upoštevajo signalizacijo. RAZSTAVA MAČK TREBNJE - V soboto med 13. in 21. uro bo v avli tukajšnjega Centra za izobraževanje in kulturo razstava pasemskih mačk. Obiskovalci bodo izbirali najlepšo mucko razstave, ki jo pripravlja Felinološko društvo Ljubljana, prve tri mačje lepotice pa še nagradili. OBNOVLJENA KAPELICA -Praznično leto se v Stični, ki letos praznuje 900-letnico cistercijanskega reda in 100. obletnico ponovne naselitve stiške opatije, pozna tudi po raznih zunanjostih in izboljšavah. Ena izmed takšnih stvari je obnovljena kapelica pred vstopom v sam kraj, za kar so v samostanu poskrbeli v začetku leta. (Foto: L. M.) GASILCI RAZVILI PRAPOR - Prostovoljno gasilsko društvo Mirna je nedavno 90-letnico okronalo z novim praporom. “Gasilci, združeni pod praporom, moramo ostati nadstrankarski, "je ob razvitju rekel Tone Strah, predsednik Gasilske zveze Trebnje. (Foto: L. M.) MIRNA PRAZNOVALA - Osrednje slovesnosti ob prazniku KS Mirna v soboto na Mimi se je udeležilo veliko obiskovalcev. Med gosti na slavnostni tribuni je bil ob vodilnih predstavnikih mirnske krajevne skupnosti in gasilstva občine Trebnje navzoč trebanjski župan Alojz Metelko (na sliki prvi z desne). (Foto. L. M.) Vasice vabljive za popotnike Kal, Kladje in Osredek, razložena naselja s številnimi zaselki, še pretežno odvisna od kmetijstva in gozdarstva, vabijo v neokrnjeno naravo ljubitelje pohodništva in kolesarjenja ŠENTJANŽ - Na območju vasi Kal, Kladje in Osredek v krajevni skupnosti Šentjanž živi 271 prebivalcev. Poglavitni vir preživljanja 82 domačij tega območja sevniškc občine, vključenega v projekt CRPOV (celostnega razvoja podeželja in obnove vasi), ostaja slej ko prej kmetijstvo. Krajani pa gostoljubno sprejmejo slehernega popotnika ali izletnika, ki bi rad preživel svoj prosti čas z njimi v tem čistem in zdravem okolju. Krajani Osredka so družno z radeškimi in sevniškimi planinci prvo nedeljo v juniju pripravili otvoritev planinske poti Svibno-Kladje-Osredek-Leskovec-Šent-janž in žegnanje v preprosti majhni, a zelo lepo ohranjeni cerkvici sv. Primoža in Felicijana na Osredku, postavljeni v 17. stoletju. Vasica Osredek (uradno se vas z zaselki še imenuje Osredek pri Krmelju) na nadmorski višini 721 m prevzame obiskovalce že z lepim razgledom na Gorjance, Mirnsko dolino, Kamniške Alpe in Kum. Razloženo naselje z gručastim jedrom in zaselki severno od Mirnske doline, na pri- sojnem območju Osreškega vrha (756 m), pod gozdnato Jatno, se prav položno spušča proti dolinama potokov Hinje in Glaviškega potoka. K Osredku spadajo zaselki Rupa, Radvanca, Dobovec, Gabrje, Komatca in Kij. Globoko v dolini, ob sotočju Hinje in Glaviškega potoka, je še zaselek Prinštajn. Sredi gozdnate Jatne je razloženo naselje Kladje pri Krmelju, dostopno po cesti skozi Prinštajn iz Šentjanža ali s severa s Svibne-ga. Na južnem pobočju Jatne so zaselki Gradec, Bransko in Pod-bransko. Na Kladju se kmetje preživljajo pretežno z živinorejo in gozdarstvom. V teh dolenjskih krajih, zaznamovanimi s številnimi cerkvicami na hribih, križpotji in nabožnimi znamenji, je najlepši in najbogatejši primerek baročna cerkev sv. Martina na Kalu. V notranjosti jo krasijo trije izredno lepi in bogati oltarji. Glavni oltar je posvečen sv. Martinu, stranska pa sv. Luciji in sv. Antonu. Cerkev sv. Martina na 505 m visoki Šmarni gori zahodno od naselja se prvič omenja leta 1526, daje zgodovinski pečat Kalu in pripadajočim zaselkom Podkal, Lončenberk, Sejnice in Svrževo. Vse te vasice in zaselke pa povezuje prijetna pohodniška pot, nekoliko večje pa tudi zahtevnejša kolesarska pot: Veliki Cirnik-Svinjsko-Podbran-sko-Kladje-Osredek-Kij-Šentjanž proti Krmelju v nasprotni smeri pa proti Šentrupertu. DOLENJSKI LIST Rrjavljcve iskric KDO JE PREMLAD? -I činski praznik je sicer mimo, ^ vendar še vedno ostaja tei lat pogovorov. Gre jasno za nagd ^ Znano je, da ivanški svetniki! o< sprejeli predloga, da bi nazivfl ijsl nega občana prejel general V Ambrožič Novljan. Predseh uti Komisije za vprašanja, voli1 ‘ra imenovanja in priznanja Nik* j*" Erjavec je bil deležen mnogih o tik - tako s strani LDS kot s S ^ ni SDS, od koder so ga m«1 !0t celo odpustili - zaradi njeg lap razlage strankarskemu kok ^ Igorju Bončini, da nekdo, k tv rojen po letu 1945, ne more 'sv voriti o stvareh, ki jih ni doz? '"h pa si je prislužil naslednje vpn nje Bončine: “Kako potem' J zadevo more razumeti on, k ^ rojen po letu 1950 in očitno^ premlad za kaj takega?” to. NAGRADE RES V PR^ Qvj ROKE? - Čeprav odlok o[iC| znanjih in nagradah dovolj ;ot največ dve Jurčičevi nagradi toč so tokrat podelili kar tri. D(uPc bilo to tako zelo nujno, ni $ |.ra razumljivo, če omenimo, d* r eno od njih prejel Anton Tek<* z Muljave za življenjsko delo ^ področju kulture. Tekavec, k 0p, znan predvsem po tem, da jel iip; zaigral Krjavlja, je gotovo za C že prejel isto nagrado. Seve! 5o drugem režimu, toda nagrad' ,P< nagrada. pa 1 Trebanjske iv POSLANSKA PISARI erir Poslanec in predsednik Slo11 $ skih krščanskih demokratov1 *C al^e ze Peterle je sporočil, da ga1. - la^C pisarni v Trebnjem. Javnosti*™0! ko obiščejo v njegovi posla' a kivi logah. Javnost se tudi spraSv 1 S*' ali so se trebanjski poslanci k*5 e ............................... na poslanska pisarna, in , dogovorili, kdaj bo kated njih posloval, kako bo preb*j l na noslanska Disarna. in no. Ali pa je morda poslahjios, pisarna prišla pred ljudi zal ^ bližajočih se volitev? Ore KAŽIPOTI - V Mokronog kuij neznan ljubitelj barvanja pop* TiJ] kažipote ob cesti. Razloga za1, ja, navdušeno barvanje cestne nalizacije sta lahko dva: ali je' r®Č rilec pomazal kažipote, ke* kaj piše na njih, in jih p°IS takem več ne potrebuje, ali je zato, ker jih ni znal prebra' n zato ni imel kaj početi z nj1 ^ Ker so kažipoti visoko nad a je jasno, da jih ni barval otf°' NAJBOLJŠI - Vinogradni* ^ turistično društvo Čatež P Zaplazom nikakor ne drž' 'Ptiši sede. Že v preteklosti je nap0' alo, da bo “spustilo naprej ro drugo, pa je še zmeraj dok* !(er no najboljše daleč naokoli- Jjirn Sevniški paberki ^ AKADEMIKI? - ZadnjiV' stop sevniškega okteta Jurij'" ^ matin v letošnji sezoni pru'( dor, soboto v Nuernbergu, v g' -od pri jubilantu Združenemu11 škemu pevskemu zboru Jenko - Miško Kranjec” je ”>it eden najboljših, tako po m0* j°tf umetniškega vodje okteta p? jjh Lenarčiča kot nekdanjih i'^'h štanjskih fantov. Pevci nis0^ vdušili le številnih rojak0 nemških krajev, temveč tod jubilejnem koncertu pris°’, Nemce. Predsednik bavadj slovenskega društva dr. b Eichensser, ki dela na tarnkd glasbeni šoi, je po koncertu niške pevce takoj povah'1^-letošnjo elitno bavarsko-sl0', ^ ^ sko noč v Mucnchen. Ko jSj Eichenseer sugestivno vpf*J kajneda, ste akademiki, je I Zalezina skromno, kot iz' I izstrelil: “Ne, imamo le S0*1 kurs!” OLDT1MERJI - Nedeljk, orientacijska vožnja 95 oldt'.{( jev "Kmelj 98” je vzbudila i*h t no zanimanje, saj si je ta “l" ta lisico” vozil", starih od 30 ^ stitljivih 68 let, ogledalo M'-rog 7.000 ljudi! Največjih j® j seveda v Krmelju in presen0'', veliko na Brunku, le za vz°,e na sevniškem gradu. MedL w i !!u sta bila tudi radeški in se župan, Janez Zahrastnik i° ^ Peternel, stari angleški decker” avtobus pa je za... cž[jtršhe novice . Cl. OSVEŠČENI ROMI - Nedavno, oklepni umor Roma iz Keri-ta 0veSa grma je spet sprožil de-era ^ 0 romsk> problematiki. Če Že neka'<0 sprijaznili, da . Sl lahko sredi prvovrstne kme-v lste zemlje na črno zgradili pra-o (zidano) naselje, kjer ni več ei torov, in če na pritožbe bližnjih tli' j^.anov o pogostem pokanju [ilfl Romi užaljeno odgovarjajo, ihnžre le za kakšno petardo, os-s ji 5e vedno pereče naraščajoče ne! ,eV|l° Romov, ki se očitno, kar se eh i nlracepcije tiče, požvižgajo na li ?Predek medicine in znanosti. ^Pridno višajo število prebival-*,v°hčine. A ne, da ne bi bili te, sveščeni, še kako znajo prera-jzt _ nati, koliko jim v družinski P11 !0račun prinese vsak otrok! Več iti !*Je,večje denarja. Zakaj pa ne , I Izkoriščali države, če se da! ol .“ODO ODGOVARJALI ZA . OLCEVANJA? - Še vedno CA 1lso polegle zaskrbljujoče ugo- 0 I ,fVi!Ve na!%eSa v m°kriškem parku, ni r Itpv sPreminjal, a so nekatera ' V?sa veseno posekali. ' bb °J’ KAM BI DEL! - Brežiški 1 Ja?ejni policisti se skoraj vsak 3 J1 srečujejo z večnim proble- i 1,1 ilegalnega vstopanja tujcev C|ls državo. Pri tem so kar Us 50 državo. Pri tem so kar 11 li^ni, saj jih veliko število i> ittejo in jih napotijo nazaj v f j^dnjo državo, od koder so i t|a| ■ Na malce trši oreh pa so >v tuli pred dnevi, ko so preši v tihotapsko pot, po kateri so v aso državo tihotapili konje. dj.^Pa konj ni človek, je treba z r® ravnati nekoliko prizanes-zato so pravcati čredi teh J gnilih živali, ki se je nena-V.edano znašla na naši strani H .'"uano znašla na naši strani i pr^e’ skušali najti prenočitveni O^tor, saj carinarnica česa e lahnega ne premore. Joda pot j! p, (ušitve problema je bila vse (j. I kot lahka, kajti tujih živali se (kat kdo branil, Hrvatom pa jih ; t(i|'2astonj 'udi niso nameravali ji i0 'tu Po dolgotrajni telefoniadi i< *e nekako rešili, kar i k; eni, da se pri nas za “veliko iO°” vedn° nekako poskrbi, Latern ko se mora mala znajti 1 Sama. ODPRLI BODO RAČNIK V soboto, 20. junija, j^Nuše- ' Alj Uri lovska družina Krško vabi 'j ,eUuše, kjer bodo odprli račnik. 1 (JtUlturni program bo poskrbel ‘1 ‘ki zbor lovske družine Krško. USPEŠNI POSAVSKI TEKMOVALCI tk^AVNE - Sedmega pionirja državnega prvenstva v j |j uiogoinometriranju (lovu na " Jlc°) se je v tem koroškem v estu udeležilo tudi zastopstvi sevniškega in krškega ra- * h, luha. Zlasti prvi so bili zelo * jšni, saj je Marko Hribar j |JVojil L, Marko Ogorevc pa 3. 'I (Atsto. David Brinowetz pUlater Sevnica) s 4. ter Cvet-(uk avsar s 5. in Damjan Božič L"a Krško) pa so lepo zao-°*ili uspeh Posavcev. mM iz NAŠ I H 6 B Č I Kostanjevica: zdaj po načrtih Konec prihodnjega leta naj bi zaključili predvidena obnovitvena dela na otoku ■ Poleti promet po makadamski Ulici talcev, novembra pa asfalt na obeh otoških ulicah KOSTANJEVICA NA KRKI - Obnova kostanjeviškega otoka je v polnem zamahu. V tej letos največji investiciji v krški občini, za katero naj bi bilo v dveh letih porabljenih kar 260 milijonov tolarjev, sodeluje država s tretjino, občina pa z dvema tretjinama denarja. Dela potekajo po predvidevanjih in brez zapletov, kar pomeni, da naj bi letos končali vsa dela pod zemljo, novembra naj bi obe cesti dobili asfaltno prevleko, drugo leto pa bi prišla na vrsto dela na površini, torej tlakovanje in ostala zaključna dela. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedal Peter Žigante, direktor Savaprojekta, ki mu je bilo zaupana izdelava dokumentacije, projekt zajema več kot štiri petine ureditve celotnega otoka, tako ureditev vse komunalne infrastrukture - pustili bodo tudi možnost za napeljavo plina, asfaltiranje voznega dela obeh ulic in tlakovanje do hiš. Kaj bo še z dvema prečnima ulicama in Kambičevem trgom, bo verjetno znano že PRAZNIK KS KRŠKO KRŠKO - V soboto ob 19. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma krško slavnostna seja sveta KS Krško. Po seji bodo v veliki dvorani kulturnega doma predvajali film s pomočjo sodobne kinematografske tehnike. V sklopu praznovanja se bo zvrtilo še več športnih, rekreativnih in kulturnih prireditev. GODCI IN PEVCI V KOSTANJKU KOSTANJEK - TUristično društvo Zdole in vaški odbor Kostanjek pri Zdolah bosta organizirala v nedeljo ob 14. uri v Kostanjku srečanje ljudskih pevcev in godcev. Letos mineva 15 let od prvega srečanja harmonikarjev v kraju. Ob tej obletnici organizator pričakuje v nedeljo na prireditvi vse, ki igrajo ljudski inštrument ali zapojejo. prihodnje leto, gotovo pa pred zaključkom del. Odločili so se za dobre materiale, upoštevali pa so tudi močan spomeniškovarstveni * Po obnovi otoka bodo prišli na vrsto še čistilna naprava in ureditev širše okolice, hkrati pa še vedno potekajo že leta trajajoči pogovori o kostanjeviški obvoznici. Kot kaže, tokrat razvoj dogodkov okoli obvoznice zaustavlja Zavod za spomeniško varstvo. Že leto in pol je namreč naročen lokacijski načrt, a dokler ni idejne zasnove za most, načrta ne bo. Na varianto mostu in obvoznice, ki ga je med tremi ponudbami izbrala posebna komisija, je dal Zavod veto. režim, ki velja v Kostanjevici, kije bila razglašena za kulturnozgodovinski spomenik. TEKMA ZA NAJMOČNEJŠEGA SLOVENCA KRŠKO - Pred stadionom Matije Gubca v Krškem je bilo v soboto prvo izbirno tekmovanje za izbor najmoč-nejšega Slovenca Martin Krpan 98 - za pokal Mesnin dežele Kranjske. Na tekmovanju je zasedel 1. mesto Miro Hrastar iz Mirne peči (39 točk), 2. Janez Blažič iz TVehnjega (38,) 3. mesto Jože Krištof iz Stične (35 točk). Podelili so praktične nagrade v skupni vrednosti nad 90.000 tolarjev. Med 20. junijem in 25. julijem se bo zvrstilo po Sloveniji še 9 takih tekmovanj, finalno pa bo prvi konec tedna v septembru v Ribnici. Po besedah Silvane Mozer, direktorice Kostaka, d.d., ki je TEKMOVANJE RIBIČEV KOSTANJEVICA, KRŠKO - V soboto bo v Kostanjevici na trasi v Jerovcah ribiško tekmovanje za pokal občine Krško 98. Od 9. ure dalje bodo slovenski ribiči tekmovali, kdo bo nalovil več rib. REŠEVALNA VAJA IZ JAME KOSTANJEVICA, BREŽICE -Klub jamarjev Kostanjevica in enota CZ za reševanje iz ruševin, jam in visokih objektov pripravljata v petek, 12. junija, od 9. ure dalje reševalno vajo iz jame Kreščak v krajevni skupnosti Velika Dolina pri Koritnem v brežiški občini. Vabljeni k ogledu! Toča znova pobirala pridelek Najhuje v sadovnjakih in vinogradih - Večina nasadov nezavarovanih BREŽICE - Neurje s točo, ki je pretekli četrtek proti večeru zajelo severni del brežiške in krške občine, je povzročilo veliko škodo. Ta sicer še ni dokončno ocenjena, toda nekateri sadjarji trdijo, da bodo letos ostali brez vsega pridelka. Kot oreh debela toča je najbolj prizadela nasade jablan na območjih Senovega, Dovškega, Malega Kamna, Zdol, Arnovih sel in Sromelj, zato nekateri sadjarji res ne bodo imeli kaj obirati. Drobni plodovi so povsem poškodovani in bodo pričeli gniti, nekatere pa so najdebelejša zrna toče, ki so včasih presegala tudi velikost oreha, preklala. Večina kmetov nasadov nima zavarovanih, saj zaradi visokih zavarovalnih premij vedno znova računajo, da se jih bo nebo usmililo. Tokrat so očitno potegnili krajši konec in upati je, da bo za delno povrnitev povzročene škode poskrbela država, ki še vedno ni poskrbela za učinkovitejšo obrambo pred točo in obveščanje. Nekoliko bolje od sadjarjev so jo odnesli vinogradniki, ker trta še ni cvetela, čeprav tudi ti tarnajo nad razdejanjem, ki gaje povzročilo neurje. Ponekod so se nam1 reč debela ledena zrna obdržala še do poldneva naslednjega dne, ob njih pa so ležali scefrani listi in odlomljene vejice in poganjki. Škodo so ponekod utrpele tudi poljščine. Kmetijske službe obeh občin te dni še zbirajo podrobne podatke o višini škode. E. S. bilo izbrano kot najugodnejši in najcenejši ponudnik za izvedbo del, naj bi se dela julija iz Ulice talcev preselila v Oražnovo ulico, dvosmerni promet pa bo stekel po makadamski Ulici talcev. Po tehtnem premisleku so se namreč odločili, da je bolje najprej pod zemljo komunalno urediti obe ulici, šele potem, ko se bosta obe tudi nekoliko utrdili, pa bodo obe asfaltirali. Kljub velikim posegom so krajanom ves čas zagotovljene interventne poti in vse infrastruktura, na voljo pa imajo tudi informacijsko pisarno, kjer lahko vsak dan izvejo vse o obnovi. * T. GAZVODA BANKA V NOVIH PROSTORIH - Od srede, 3. junija, obratuje poslovalnica Nove ljubljanske banke - podružnica Posavje iz Kostanjevice v novih večjih in sodobneje opremljenih prostorih v Ljubljanski ulici. Tako lahko občanom nudijo boljše storitve, v kratkem pa bodo na stavbo namestili tudi bankomat. (Foto: T. G.) • Prof. Plestenjaku j ; najvišje priznanje : J občine Krško I ■ i i Ob občinskem prazniku ! ■ i ■ i J KRŠKO - V dneh, ki so za 1 , nami in ki še prihajajo, ob- ' , čina Krško s številnimi kul- J i turnimi, zabavnimi in šport- , ■ nimi prireditvami v spomin i ■ na boleče trenutke iz zgodo- i i vine krške občine praznuje i 1 svoj praznik. i i Še vedno je , i namreč živ spomin na davno , i leto 1941, ko je okupator s ■ > svojo raznarodovalno politi- i 1 ko hotel iz Slovenije izseliti • 1 220 do 260 tisoč ljudi. To mu 1 J je v Posavju in Obsotelju sko- 1 , raj v celoti uspelo, saj je skozi J , zbirno preselitveno zbirališče , i na gradu Rajhenburg v Bre- , ■ Staniči izgnal iz domov pri- ■ i bližno 45 tisoč ljudi, kar jeza i • to območje pomenilo 83 od- > 1 stotkov prebivalstva. Občani ■ 1 se ob prazniku spominjajo 1 J tudi prvih krških žrtev. ■ i » Tako so na slavnostni seji » 1 sveta občine Krško podelili * [ tudi tradicionalna občinska 1 , priznanja. Veliki znak občine J , Krškojeza40-letnopedago- , i ško in družbeno delo v občini ■ i Krško prejel prof. Janez Pie- i 1 stenjak, znak občine Krško * 1 sta prejeli Jožica Mikulanc in 1 [ Mihaela Dornik, priznanja 1 , občine pa so dobili Jožica J , Vrtačnik Lorber, Ludvik , i Žagar ter Gasilsko društvo i i Dolenja vas in Čebelarsko i • društvo Leskovec. i T. G. OB PRAZNIKU KS BRESTANICA - Krajevna skupnost Brestanica 7. junija praznuje svoj krajevni praznik, v čigar počastitev je bilo več prireditev. Tako so v petek na graduhajhenburg odprli razstavo fotografij “mostovi Brestanice” (posnetek je s prireditve), v soboto pa so na osrednji prireditvi ob bogatem kulturnem programu podelili tudi krajevna priznanja. Priznanje s srebrno plaketo je prejela ra\ nateljica OŠ Urška šbleis, priznanje z bronasto plaketo so dobili Franc Šerbec, Margareta Marjetič, Anton Pribožič in Drago Fabijan, prizanja pa Karlo Žener, Jože Vutkovič, Jože Kodrič, Toni Primožič, Vinko Čerkuč in Zdravko Bračun. (Foto: T. G.) Podbočje si nadeva praznično podobo Začetek praznovanj ob 750-letnici kraja PODBOČJE - Ob začetku pra-znovanja 750. obletnice prve omembe kraja Sveti Križ, današnjega Podbočja, bo v soboto, 20. junija, ob 19.15. uri slovesna otvoritev trga v Podbočju. Trg bo blagoslovil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. V soboto, 27. junija, ob 19.30 bodo pri osnovni šoli v Podbočju odprli likovno razstavo. Trg v Podbočju so na novo tlakovali in na njem uredili vodnjak, do otvoritve ali kmalu po njej bodo na njem postavili tudi kamnitega leva. Lev bo odlivek izvirnika. ki je bil v preteklosti v Starem gradu v Podbočju in ga zdaj hranijo v muzeju v Ljubljani. Trg v novi podobi bo po pričakovanjih privabljal krajane še bolj kot dozdaj, ko so se na njem že družili ob različnih priložnostih. K izpolnitvi takih pričakovanj naj bi pripomogle tudi klopi ob trgu in prometna ureditev; trg bo ob • Po besedah Martina Kodriča, predsednika sveta KS Podbočje, so v sklopu praznovanja zgodovinskega datuma določili znak kraja, ki ponazarja kovanec, izkopan na Starem Gradu. Znak bo na žigu in zastavi ter nekaterih listinah krajevne skupnosti. razpoložljivih obvozih zaprt za promet, s tem da bodo v neposredni bližini na voljo parkirna mesta, nadomestna za tista, ki so se morala umakniti prenovljenemu prostoru. Krajevna skupnost Podbočje bo pripravila osrednje praznovanje 750-letnice prve omembe kraja sredi prihodnjega leta. V okviru spominskih dogodkov bo še letos prišla iz tiskarne knjiga o tukajšnji lokalni zgodovini; M. LUZAR PRIREDITEV ZA MAMOGRAF BREŽICE - Rdeči križ Slovenije, Območno združene Brežice, bo organiziral v sodelovanju z bavarskim Rdečim križem iz Muenchna v soboto ob 16. uri v Prosvetnem domu Brežice dobrodelno prireditev, katere izkupiček bodo dali za nakup ma-mografa za brežiško bolnišnico. V programu bodo nastopili čarodej Rodolfo, lovski pevski zbor Globoko, ljudske pevke iz Dobove, citrarka Nina Mandžuka in mladinski pevski zbor OŠ Brežice. GRAJSKO POLETJE PODSREDA - V okviru programa Glasbeno poletje na gradu Podsreda 98 bo jutri ob 19. uri nastopil v grajskem atriju Trio Luwigana. Mladi protestirajo s peticijo S podpisovanjem želijo opozoriti na počasnost pri odločanju o njihovi usodi - Z nekdanjim domom JLA želijo sami gospodariti • Kam s sednjimi uporabniki? BREŽICE - V ponedeljek bodo brežiški svetniki ponovno odločali o zadevi, ki sojo novembra lani že skoraj zaključili. Takrat so namreč sklenili, da bodo nekdanje zapore na Levstikovi namenili Mladinskemu centru, čeprav se je takrat vodilna koalicija LDS in SLS bolj navduševala nad nekdanjim domom JLA. Kot kaže, bo do spremembe stavniki brežiške mladine se kre- lokacije vendarle prišlo, kajti koordinacijski odbor mladinskih organizacij, ki ga sestavljajo Društvo študentov Brežice, Društvo podeželske mladine, Klub posavskih študentov, Forum mladih Posavja, Socialdemokratska mladina, društvo Mladinski ceh, Župnijski mladinski center Brežice ter Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško, ne vztraja več tako trdno pri zaporih, ker menijo, da bi v nekdanjem Domu JLA hitreje uresničili svoje želje. Po pogovoru z nekaterimi pred- pi občutek, da v njihovih vrstah vseeno obstaja bojazen, da bodo izigrani in da svojih prostorov še dolgo ne bodo videli. Z delom centra, v katerem bi neprofitno delovala vrsta organizacij, ki bi izvajale programe za socializacijo in ustvarjalno preživljanje prostega časa mladih, bi namreč radi pričeli že septembra letos, kot vse kaže, pa iz tega ne bo nič. Zato so mladi na župana in občinski svet naslovili peticijo z mnogimi podpisi, katere so zbirali po šolah in javnih mestih, med drugim tudi pred občino in na brežiški tržnici. Iz vsebine peticije se da razbrati, da želijo imeti prostore Centra v popolnem upravljanju, saj menijo, da bodo lahko le tako svoje dejavnosti opravljali nemoteno. Tu pa bi lahko nastal nov zaplet, ki bo med svetniki zagotovo znova dvignil temperaturo. Dom JLA ima kar nekaj uporabnikov, ki bi se glede na sedanje zahteve mladih morali v kratkem izseliti, čeprav so v obnovo svojega dela prostorov vložili kar lepe denarce. Zato se utegne zgoditi, da bodo kljub navideznemu kompromisnemu dogovoru z občinskim vodstvom, s katerim so se mladi pogovarjali pretekli teden, stari zapori znova postali predmet pogajanj. E. S. PO LETU 2002 Bomo potem v nogavice tlačili evre? V začetku prihodnjega leta se začne oblikovati evropska monetarna unija in nastopa skupna valuta evro - Prvi bankovci in kovanci šele po letu 2002 • Kaj prinašata unija in evro za potrošnike, banke, podjetja in za evropsko gospodarstvo? Davkoplačevalce je potrebno bolj zaščititi Tako menijo člani Društva davčnih svetovalcev Uvedba gospodarske in denarne unije (EMU) in enotne evropske valute je zdaj neizogibna. V enajstih državah Evropske zveze (Nemčija, Francija, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija, Avstrija, Finska, Portugalska, Irska in Luksemburg) bodo začeli uvajati skupno denarno enoto in tako množico različnih valut nadomestili z enotno - evrom. Zaradi tega nam še ni treba biti v skrbeh za naše prihranjene nemške marke, šilinge ali lire, saj je uvedba evra je postopna. Prve evro bankovce in kovance bomo tako videli šele po 1. januarju 2002, ko jih bodo dali v obtok, pa še takrat bo veljalo šestmesečno prehodno obdobje. Kaj se bo torej zgodilo v začet- ku naslednjega leta? Sodelujoče ČATEŽ OB SAVI - Slovenski davčni svetovalci so se nedavno, kot je že v navadi, srečali v Termah Čatež. Na petem srečanju svojega društva so med drugim sprejeli nekaj pomembnejših sklepov. Med drugim se zavzemajo, da je treba v zakonu o davku na dodano vrednost zapisati, da se določila tega zakona začnejo uporabljati v prvem obračunskem obdobju po objavi zadnjega podzakonskega akta v zvezi s tem davkom. Menijo tudi, daje treba čim hitreje sprejeti zakon, ki bo uredil področje davčnega svetovanja. Na osnovi izkušenj opozarjajo, daje treba več pozornosti nameniti zaščiti davkoplačevalcev. Pri različnih dvomih naj bi davkarija upoštevala dve splošni načeli: da je treba ob dvomih odločiti v korist stranke in da je treba neuki stranki pomagati. Davčni svetovalci tudi pozivajo davčne organe, naj pri vračilu preveč plačanih akontacij spoštujejo zakonodajo in preplačila vrnejo v 30-ih dneh, v primeru zamude pa plačajo zamudne obresti. Udeleženci srečanja so se še zavzeli, naj pravne in finančne posledice sprememb Zakona o prometnem davku in Zakona o socialnih pruispevkih začno veljati šele od 1. februarja in ne od 18. januarja letos. B. D. G. SEJEM LESMA LJUBLJANA - Ta teden (od torka do sobote, 13. junija) na Gospodarskem razstavišču poteka specializirani bienalni sejem Lesma, ki je pomembna prireditev za domače strokovnjake s področja razvoja tehnologije predelave in obdelave lesa ter proizvodnje opreme in materialov za lesno industrijo. Ravno tako je zanimiva za najpomembnejša tuja podjetja v tej dejavnosti, saj kar 38 od 97 razstavljavcev, ki se na sejmu predstavljajo neposredno, prihaja iz tujine, največ iz Nemčije, Avstrije in Italije. Prevoz Brežice pripravlja sanacijo Predlog pokrivanja izgube iz preteklih let BREŽICE - V ponedeljek je družba Prevoz Brežice objavila sklic skupščine delničarjev, ki bo 9. julija. Ker se to prevozniško podjetje zadnja leta otepa z vse hujšimi težavami pri poslovanju (o tem smo že pisali), bodo delničarji odločali kar o nekaj pomembnih zadevah. Med drugim bodo obravnavali izhodišča za sanacijo in reorganizacijo poslovanja družbe, ki jo v teh dneh intenzivno pripravlja uprava družbe. Po besedah direktorja mag. Antona Miheliča razmišljajo o preoblikovanju podjetja v holding, ki bi združeval tri družbe z omejeno odgovornostjo z različno dejavnostjo (npr. prevozi, tehnični pregledi). TVenutno vozi povprečno polovico Prevozovih tovornjakov, zaradi likvidnostnih težav pa vsak dan visi nad dejavnostjo podjwetja grožnja, da bodo morali prevoze zaustaviti, ter da bodo zaostali pri izplačevanju plač. Uprava bo delničarjem predlagala način pokrivanja 112-milijonske izgube iz let od 1995 do 1997. 22 mili-jonov tolarjev izgube naj bi krili z dobičkom in revalorizacijo dobička iz let 1993 in 1994 ter 38 miljjonov z revalorizacijskim popravkom rezerv, medtem ko naj bi preostalo izgubo krili v naslednjih petih letih iz tekočega KAKO KAZE NA BORZI? Odmeven spor za zdravilo Spor med Krko in Merckom zamajal zaupanje vlagateljev _____- Konec maja že trgovanje z delnicami Vizije? Dolgočasje borznega trga je konec preteklega tedna prekinil spor med novomeško Krko in ameriško multinacionalko Merck. Ker so se v četrtek začele širiti govorice o izgubljeni patentni tožbi, je začela delnica Krke hitro izgubljati vrednost, uprava borze pa je zaradi nepopolnih informacij po dobre pol ure zaustavila trgovanje s to delnico do objave ustreznega obvestila izdajatelj a. Za tečaje ostalih delnic je bilo vseeno prepozno, saj je SBI padel za več kot 2 odst. Cena delnice Leka je padla za 2,5 odst., posli pa so se sklepali po 46.800 tolarjev, čeprav je nakup v četrtek še prinašal dividendo. V petek se je izkazalo, da je preplah sprožila začasna sodna odredba o prepovedi proizvodnje in prodaje enapa, zdravila za zniževanje krvnega pritiska, ki je Krkin najpomembnejši izvozni izdelek, saj ga uspešno prodaja v 30 državah in tako z njim ustvari desetino celotnega prometa. Iz Krke so sporočili, da zdravilo izdelujejo po lastnem patentnem postopku, za kar imajo pisna potrdila v vseh državah, kjer ga prodajajo, tudi v ZDA. Merck je v isti zadevi že izgubil spor na sodišču v Budimpešti, zato še posebej preseneča odziv domačega sodišča, ki je izdalo odločbo brez kakršnekoli, sicer običajne, preverbe kršitve patentnega postopka v praksi. Po objavi Krkinega sporočila delničarjem se je v ponedeljek z njenimi delnicami spet normalno trgovalo in po začetni paniki, ko je cena za delnico padla do 27. 500, je tečaj iz posla v posel rasel in se konec dneva približal 30 tisočakom. Zaradi teh dogodkov je toliko pričakovani začetek kotacij delnic Gorenja na prostem trgu ostal nekoliko v ozadju. Prvi enotni tečaj se je oblikoval pri 1.483 tolarjih, po tednu dni pa se je večina poslov sklepala po ceni 1.400 tolarjev. Za delničarje PID Vizija bo najbrž razveseljiva novica, da je družba delnice prenesla v KDO, kar pomeni, da bodo kmalu na prostem trgu. MARJETKA ČIČ, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 8 DOLENJSKI LIST države bodo po dogovorjenih menjalniških tečajih poskrbele za spremembo svoje valute v evro in začele s skupno monetarno in tečajno politiko. Za posamezne valute iz teh držav ne bo več menjalniških tečajev, ampak le dogovorjeni tečaji za konverzijo v evro, vlade pa bodo izdale nove državne obveznice nominirane v evrih. V začetku bodo evro uporabljale samo centralne banke posameznih držav, komercialne banke in morda še kakšni drugi večji akterji na tržišču. Evro bo na tej prvi stopnji mogoče uporabljati samo v brezgotovinskem poslovanju. Do leta 2002 nova valuta ne bo predpisana niti prepovedana, potem pa bodo konverzije predpisane z zakonom. Pričakuje se, da bodo manjše, lokalne družbe in potrošniki začeli uporabljati evro šele po treh letih, ko se bodo pojavili novi bankovci in kovanci. Takrat šele bo v omenjenih državah evro popolnoma zamenjal lokalno valuto, in sicer predvidoma v šestih mesecih, ko bosta vzporedno še veljali obe valuti, domača in evro. Takrat plačila z evrom nihče ne bo smel več zavrniti, vse poslovanje pa bo potekalo v obeh valutah, tudi v trgovinah bodo dvojne cene. Po šestih mesecih bo domača valuta izgubila ve- ljavo (npr. v Nemčiji marka, v Avstriji šiling), mogoče pa jo bo še nekaj časa zamenjati pri bankah in nato še več let pri centralni banki v vsaki državi. Takrat (1. 1. 2002) se bodo vse plače, socialni dodatki in pokojnine začele izplačevati v evrih (pokojnine iz tujine bodo tudi za nas v evrih), enako bo z davki in bančnimi storitvami. Vse vloge na bančnih računih in krediti bodo avtomatsko spremenjeni v evro. Uvedba evra in monetarne unije bo imela posledice za potrošnike, poslovneže, vlagatelje in posojilojemalce. Vpliv bo nazadnje prišel do potrošnikov, ki bodo evro verjetno srečali šele po letu 2002, vendar pa bodo že prej deležni nekaterih sprememb, po napovedih strokovnjakov v glavnem pozitivnih. in pritisk na znižanje cen. Poznavalci tudi napovedujejo, da bo uvedba evra in monetarne unije vplivala na gospodarsko rast in večje zaposlovanje. Do zadnje faze uvedbe monetarne unije bo potrebno ob potovanju v tujino še menjati denar v valuto tiste države, toda stroški bodo že nižji, ker bodo veljali dogovorjeni menjalni tečaji, banke pa si tudi ne bodo več obračunavale marž zaradi tveganj pri menjavi. V monetarni uniji pa menjave denarja znotraj unije ne bodo več potrebne, kar bo strankam prihranilo čas in denar. Potrošniki bodo na boljšem tudi zato, ker bodo lažje primerjali cene, ne da bi jim bilo treba preračunavati v domačo valuto. (Mi bomo seveda še računali, a lažje bo, ker bomo cene iz vseh držav unije preračunavali v tolarje po enem samem tečaju.) Tržišče bo postalo bolj transparentno, kar bo povzročilo večjo konkurenco Manj stroškov, več naložb Verjetno se bodo večja mednarodna podjetja odločila za poslovanje z evri pred letom 2002. Ta podjetja pa tudi manjša lokalna podjetja v večini računajo na pozitivne učinke monetarne unije. Odpadli bodo stroški menjave valut in valutna tveganja, manj bo tveganj pri vlaganjih zunaj domačih meja, lažje bo primerjati poslovne enote in možnosti na trgu, zmanjšali pa naj bi se tudi stroški financiranja zaradi povečanega finančnega trga. Pričakujejo se spremembe za investitorje in kapitalski trg, ki se bo povečal. Vrednost naložb naj bi se povečala, saj bo na voljo več kapitala. Izposojanje in vlaganje naj bi bilo lažje in obrestne mere naj bi se znižale. Združeni finančni trg in večja ekonomska moč območja bo tudi priložnost za banke, ki pa bodo po drugi strani zgubile del prihodkov in bodo prisiljene zniževati marže. Za povrh bodo nosile tudi precejšen del stroškov ob sami konverziji domače valute CEZ TRI LETA JIH BO ZAMENJAL EVRO -1. januarja 2002 bodo v obtok prišli prvi bankovci in kovanci evra. Izdali bodo bankovce za 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov, poleg tega pa še kovance za 1 in 2 evra ter za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov. Dogovorjeno je že, da bo ena stran kovancev in tudi petina ene strani bankovca namenjena nacionalnemu simbolu. Ne glede na različne simbole bo mogoče vse bankovce in kovance uporabljati po vseh državah monetarne unije. (Foto: B. D. G.) Evro proti dolarju Osnovni namen monetarne unije je odstraniti nihanja v menjalniških tečajih, ki so doslej predstavljala stalno negotovost za mednarodno trgovino in vlaganja. Uvedba unije in enotne valute naj bi povečala konkurenčnost evropske trgovine in industrije. Evro naj bi zmanjšal pomembnost dolarja v mednarodnih poslih, unija pa prispevala k poenotenju sistemov, programov in organizacije, zaradi česar naj bi evropske multinacionalke lažje konkurirale ameriškim ali japonskim, ki uživajo prednosti velikega in poenotenega domačega trga. V ozadju je še politični in vojaški interes povezati evropske narode. Cena za vse naštete prednosti pa bo za posamezne države predvsem omejena suverenost. Odreči se bodo morale popolnemu nadzoru nad monetarno in tečajno politiko ter sprejeti omejitve pri proračunih. BRED DUŠIČ GORNIK Svetuje Urad za varstvo potrošnikov Kakšne so potrošnikov^ pravice pri prodaji na obroke Potrošniku prodajalec izrofl določeno blago, še preden pU' ča celotno kupnino. V pogo na Bohoričevi ulici 9 v Kršk ti odprli Podjetniški center Kd katerega ustanoviteijiva je tarnk* nja občina. RAST V PREDELAV LJUBLJANA - Od januarja aprila letos se je obseg proizvod v predelovalnih dejavnostih poy( -za 5,6 odst, v primerjavi z lanskd 1 nim povprečjem pa za 1,7 odst. ° I proizvodnje se je začela že lansk* j aprila in se letos še okrepila. ZAKLJUČEN PRVI PROJEKT EKOLOŠKE SANACIJE VIDMA KRŠKO - V komandni sobi proizvodnje celuloze družbe ICEC Videm Krško bodo v ponedeljek ob 14. uri slavnostno zagnali novi sistem praznjenja kuhalnikov s črpalko. Gre za prvi večji zaključeni projekt iz načrtovanega 135 milijonov mark vrednega programa ekološke in tehnološke sanacije Vidma. Lani kar 43 milijard za bolniški] V evropskem vrhu ■ Visoki stroški in motnje v delovnem procesu - Vsak zaposleni^ bolniški 15 dni, skupaj čez 11 milijonov dni - Primer Revoza: bolniške se da obrzdal' NOVO MESTO - Slovenija je samo v lanskem letu za denarna nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni namenila okrog 43 milijard tolarjev, od tega delodajalci 24 milijard. Omenjeni izdatki govorijo o tem, da naša država za te stroške nameni vsako leto od 1,5 do 1,7 odst. bruto domačega proizvoda, kar jo uvršča v sam evropski vrh. Več kot polovico stroškov (56,3 odst.) so lansko leto plačali delodajalci, medtem ko je preostalo breme padlo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. zdravnikov, zato se ga je tr? | lotiti celovito. Gotovo ne bih* V KOLPI BODO DELILI DOBIČEK METLIKA - Delničarji metliške Kolpe bodo na skupščini 3. julija odločali tudi o razdelitvi dobička. Lani so ga ustvarili za dobrih 76 milijonov tolarjev, nerazporejeni dobiček iz preteklih let skupaj z revalorizacijo pa znaša še dodatnih 8,4 milijone tolarjev. Uprava družbe predlaga, da bi z 11 milijoni pokrili del izgube iz preteklih let, medtem ko naj bi preostalih 26 milijonov tolarjev izgube pokrili s prihodki v naslednjih letih. Za nagrade upravi naj bi izplačali 1,8 milijona tolarjev, 34 milijonov pa pustili nerazporejenih. 37 milijonov tolarjev naj bi po predlogu uprave izplačali delničarjem, ki bodo, če bo predlog sprejet, do konca avgusta tako prejeli po 100 tolarjev bruto dividende na delnico. Skupščina delničarjev naj bi še odločala o oblikovanju sklada lastnih delnic. Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni narašča že več let, kar je po letu 1992 pripeljalo do tega, da so zaradi velikih stroškov in motenj v organizaciji delovnega procesa bolniške postale resen problem. V zadnjih letih o tem razpravljajo strokovnjaki na okroglih mizah in posvetih, le redka podjetja pa so se že lotila resnega brzdanja bolniške. Lani je bilo zaradi bolniških v Sloveniji izgubljenih skoraj 5 odstotkov vseh delovnih dni ali skupno kar 11,4 milijona delovnih dni, tri leta prej pa celo 13 milijonov. Zaradi bolezni vsak delovni dan ni delalo 35.700 zaposlenih; če izračunamo povprečje, pa dobimo podatek, da je bil vsak od zaposlenih zaradi tega vzroka v lanskem letu odsoten z dela kar 15 dni. Zdravstveni absentizem, kot temu problemu pravijo poznavalci, je posledica zelo širokega spleta dejavnikov in ne le od presoje ionu ceiovuo. cjotovo ne m i odveč, če bi sprejeli tako zako"] dajo, ki bi vzpodbujala k del*1 ne k izogibanju, če bi vzpodbi? varstvo pri delu, osveščali lju‘)lIJa varnosti tudi izven delovne?PP mesta in še marsikaj. I™ Delodajalci se pogosto pril°1 ^ jejo, da nimajo dovolj prostih n “h za omejevanje odsotnosti z d j 'l zaradi bolniške, vendar nelrtflj1 primeri uspešnega reševanj? J1« slovenskih podjetjih dokazuj«?] j]a da se da veliko narediti tudi''kidanjih razmerah. V novomeški ^ 43 PODJETIJ BO DELEŽNIH POMOČI • Primer Revoza kaže, da del°\, jalci lahko močno vplivajo ni|y, gostost in trajanje bolniške ^ nosti. Morda celo bo|j kot t|C] stvena in delovna zakonodaj1^, j TERME ČATEŽ: ' 330 TOLARJEV DIVIDENDE ČATEŽ OB SAVI - Na skupščini družbe Terme Čatež, ki bo 17. junija, bodo delničarji med drugim odločali o delitvi dobička. Uprava predlaga, da bi nerazporejeni dobiček iz prejšnjih let namenili za dividende, in sicer po 330 tolarjev na delnico. Ves čisti dobiček iz leta 1997, ki znaša 430 milijonov tolarjev, naj bi ostal nerazporejen in na voljo za nove naložbe podjetja. LJUBLJANA - Pretekli četrtek je vlada potrdila seznam podjetij, ki bodo vključena v program finančnega prestrukturiranja, ki ga pripravlja Slovenska razvojna družba. Med 43 izbranimi podjetji so tudi: Inles, Jutranjka, Labod, Smreka in Novoteks Tkanina. Pri izboru podjetij so upoštevali delovno intenzivnost, razvojni vidik, pomembnost za regijo in tehnološko usposobljenost. Za vsa podjetja je na razpolago za 10 milijard tolarjev obveznic, poleg tega pa nameravajo za prestrukturiranje uporabiti še druge instrumente različnih ministrstev in tudi Slovenske razvojne družbe. sta nedorečeni, slabo organj*^ no zdravstvo in sistem zdruyS ^ ^ nega zavarovanja. Res pa jf,ti V vsako podjetje pride do f j j| znižane stopnje odsotnostMjf L kateri ne more več dosti na1’™ j ^ lit. OKROGLA MIZA ŽE TRETJIČ ODPADI A Rejci drobnice spet razočarani Po sicer uspeli 4. belokranjski razstavi drobnice v Semiču je ostal grenak priokus: zopet je odpadla okrogla miza o reji drobnice, ker ni bilo predstavnikov ministrstva ko» ■ov( ike' $ MEDALJE ZA god metliška vina I°ri .LJUBLJANA - Na letošnjem n^Lem sejmu v Ljubljani sta iz ini i* krajine s svojimi vini sodelo- k*) lasLa klet metliške kmetijske P! Sdruge. Obe sta se zelo dobro iti« “^rezali. Vinska klet je poslala v ' *? S1?0 štiri vzorce in za Kolednik Vi »iv- • • vzorce m za kolednik v K r‘?ling-izbor lanskega letni-edefa prejela zlato medaljo. Štur- dat fttovi i l°va oWi srebrne medalje: za rumeni SEMIČ - Društvo rejcev drobnice Bele krajine je v sodelovanju s Kmetijskima svetovalnima službama Črnomelj in Metlika pripravilo minulo nedeljo v Semiču 4. razstavo drobnice. Na ogled je bilo okrog 50 ovc, ovnov, koz in kozlov, pa ovčarski psi ter tudi konji, s katerimi se je predstavilo Konjeniško društvo Semič. °vi pa so na ocenjevanju sode-Is šestimi vini in za štiri pre- iof JOuškat, rumeni muškat-pozno 10 iia,ev’ rumeni muškat-jagodni IH C'I rri/Vn o rvrvTfir, tr/>n tn, r ’°r in šardone-pozno trgatev. OGLEDI V SADOVNJAKIH IN VINOGRADIH METLIKA - Kmetijska svetoval-nis j t>a Metlika vabi na prikaz let- in sicer ob 9. uri pri Žnidariči1 Drep zidanici na Kučarju, ob 11. uri d)1 jr, hgovino v Drašičih, ob 15. uri ‘ Dr'L 6VJVU1U v L/iciMUii, uu ij. un ctf L »aPelici na Boldražu in ob 17. uri .h f 1 Stikljetovi zidanici v Trnovcu. Kmetovalec št. 6 SLOVENJ GRADEC - Junijska HaJ ■ prinaša vrsto krajših praksi ^penjenih sestavkov, od daljših pa (J 0,nenirno poročilo s posveta o tu et!jski tehniki v alpskem prosto- ^Sende 2000, članek o ij^evanju sena s prevetravanjem Vrneta. seimisca .n H REŽICE - Na sobotnem sej-so imeli naprodaj 120 do 3 j Stce starih prašičev, 25, starih 0 S mesecev, in 14 starejših. >v« h, prodali 110 po 390 do drugih 10 po 300 do 320, Ital » pa 9 po 220 tolarjev kilo- 1,1 žive teže. LETOS BREZ OBRAMBE PRED TOČO LJUBLJANA - Ker se v preteklosti raketna obramba pa tudi obramba z letali proti toči nista zadovoljivo obnesli, padci raket ali njihovih delov pa so celo ogrožali ljudi in premoženje, je slovenska vlada te dni sklenila, da obrambe proti toči letos ne bo. Bo pa kmetijsko ministrstvo v sodelovanju z obrambnim ministrstvom in hidrometeorološko službo letos pripravilo predlog novega zakona, ki bo v prihodnje urejal to občutljivo področje. Tako torej: spet smo pristali pri popolni odvisnosti od neba in cerkvenega zvonjenja, kar je še slabše kot pred stoletjem, ko so (na primer na Trški gori pri Novem mestu) točonosne oblake skušali razbijati vsaj s streljanjem z možnarji... kmetijskinasveti ja!^Q_LET KMETIJSKEGA INŠTITUTA Kmetijstvo in okolje<4> Dr. Mirko Leskošek: Krško polje kot primer UJ H J°venija ima na splošno veliko padavin (od 800 do 2000 mm IelvPodt°]’ . J'£r?stJine ne morej° v celoti porabiti, zato končajo podtalnici. To je dobro za obnavljanje podtalne pitne vode, ima ^jhdi slabo stran, saj pomeni nevarnost, da bodo v podtalnico A 0[U , *1* ail upwnu 3I1UVI IZ. Mlicnpiva. I UUIdllllU) lailNU $kSažuje!° tak° imenovani točkovni onesnaževalci (hlevi, neželjene in strupene snovi iz kmetijstva. Podtalnico lahko Uss*losi) in razpršeni onesnaževalci - to so kmetijska J tt^TŠča, na katerih lahko pride do izpiranja gnojil in fitofar- {»}:P00 mm padavin na leto. Prav tako je manj nevarno, če je jhljišče gozdnato ali travnato. i y'j‘sce gozunato ati travnato. J dei *l*h je najbolj nevaren prebitek nitratov, ki se ne vežejo na M . . »fi tol tamira/Š ra t-inamta •> .. 1 1 j... M,.X,.L._,.. .... '"je tal’temve^ se izperejo v podtalnico. Načeloma se izpiranj ju Nitratov začne, ko se tla zasitijo z vlago. Izpiranje je torej -j K lsf)o od koristne zmogljivosti tal za vodo v območju korenin ^^1'jskih rastlin in od presežka vodne bilance. V vodovarstve-*!j v območju je potrebno to še zlasti upoštevati. u°l primer navodil za gnojenje podajamo Krško polje. Tam je ' ^ %ihVPre^iu 1000 mm padavin na leto, tla na vodovarstvenem |'t|i )|jOČju pa so pretežno plitva (80 odst. pod 30 cm) in i na produ. (jr .J 1 iw.nu piliva (uu uuht. jj 'J s|t najožjem varstvenem pasu, ki obsega 66 ha polj, je uvedena j i(ečj?0 kontrolirana reducirana kmetijska ......i*........... .vuu.i.ui.H niub,ij.,i.a pridelava. Obvezna je Clčna analiza tal vseh večjih zemljiških parcel, obvezna je evi-Porabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev za vsako kmeti-parcel°i prepovedano pa je namakanje razen kapljičnega, H Povedana je uporaba gnojevke in določena zgornja meja obre-p^mtve z živino (2,5 GVZ goveda in 2 GVZ prašičev). Pre-V- ano je tudi spreminjati travnike v njive, za vse pa je določen i"1 rabe. o^l v Sloveniji še nimamo opravljenih vseh raziskav, ki.bi tia.°gočile, da bi na vseh potencialno ogroženih območjih >;Sčneie,................. • ' • ~ ........... j točneje določili, kaj se sme in kaj ne. Ob zaostrenih ekoloških 1 evaH nas to delo še čaka. (Inž. M. L.) stvom dr. Petra Štefaniča ni imela lahkega dela: na prva tri mesta pa so se uvrstili Vlado Stipanovič iz Paunovičev, Dušan Cvitkovič iz Velike Lahinje in Vinko Cerjanec s Krupe. Za vse ljubitelje mesa drobnice še razveseljiva vest, da ga bo odslej moč kupiti v prodajalnah črnomaljske in metliške kmetijske zadruge. Organizatorji razstave so imeli v načrtu tudi okroglo mizo o razvoju reje drobnice v Beli krajini, a se je tokrat že tretjič zgodilo, da • Bolje je biti človek med prašiči kot prašič med ljudmi. je splavala po vodi. Ni bilo namreč predstavnikov z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Belokranjci niso želeli sami sebi pripovedovati svojih problemov. Izpostaviti so imeli namen razdrobljenost kmetijskih zemljišč kot tipičen belokranjski problem ter predlagati ministrstvu, naj bi subvencioniralo prepise pri nakupu zemljišč, ki so zelo dragi, zaradi razdrobljenosti pa morajo rejci kupiti zemljo od številnih lastnikov. V Beli krajini so že izračunali, da bi ovčar lahko preživel z 20 ha zemlje in 150 do 200 živalmi. Takšen pa je sedaj le en član društva. Kljub temu ugotavljajo, da se je število ovc v zadnjem letu povečalo za desetino, medtem ko se reja koz ne povečuje. M. BEZEK-JAKŠE TEHTANJE OVNA - Člani Društva rejcev drobnice Bele krajine so z razstave na razstavo, kijih pripravljajo v Semiču, bolj domiselni, saj znajo poskrbeti, da obiskovalci vztrajajo na prireditvi do konca. Med nabolj zanimivimi pa je ovčarski 4x4. letos so morali ugibati, koliko tehta oven, skoraj težje kot ugibanje pa je bilo tehtanje malodane cent težke živali. Toliko bolj, ker so se, ko je oven visel na tehtnici, vsi želeli prepričati, ali zares ni težak toliko, kot so predvidevali. (Foto: M. B.-J.) Samozaposlovanje na podeželju Prejšnji teden so dijaki Srednje kmetijske šole Grm predstavili naloge iz projekta za samozaposlitev SEVNO POD TRŠKO GORO - Dijaki Srednje kmetijske šole Grm v zadnjih letnikih kmetijskega programa pri predmetu Ekonomika izdelujejo naloge v okviru projekta z naslovom “Delovno mesto, ki sem si ga sam ustvaril”. Prejšnji torek je bila predstavitev Božidar Hudoklin Irena Rangus letošnjih nalog. Mentorja projekta in prof. ekonomike sta Tone Hrovat in Martina Kralj. V. d. ravnateljice prof. Vida Hlebec je povedala, da je ta projekt namenjen dijakom, ki zaključujejo šolanje z namenom, da razmislijo o sebi in svoji zaposlitvi doma. “Projekt teče že osmo leto, v tem času pa so dijaki naredili NI GA CEZ DOBER NASVET Novo proti muham Naprodaj je insectex okrog 500 nalog iz različnih področij, od pridelave vrtnin, ovčereje do reje jelenov,” je dejala. Dijaki pri tem sodelujejo tudi s svetovalno službo, čeprav potrebujejo za uresničitev zamisli širšo podporo. Ravnateljica je še povedala, da se od leta 1991 vsako leto več dijakov zanima za kmetijske poklice, tako se trenutno šola 470 dijakov, še vedno pa je to premalo, saj je le okrog 3 odst. slovenskih gospodarjev kmetij izobraženih. Med dijaki sta nalogi s poslovnim in investicijskimi načrti predstavila tudi Božidar Hudoklin iz Dobravice pri Šentjerneju in Irena Rangus iz Šmarjeških Toplic. Božidar je izdelal nalogo s področja pridelave zelenjave. “Bili smo govedorejska kmetija, pred štirimi leti pa smo se začeli ukvarjati z dopolnilno dejavnostjo, to je pridelavo vrtnin. Razmišljam, da bi pridelavo vrtnin, predvsem paprike in paradižnika, povečati,” je povedal. Irena pa se je v svoji nalogi odločila za dve dejavnosti; prašičerejo in pridelavo zelenjave. “Sedaj imamo 5 plemenskih svinj, v nalogi pa sem predvidela, da bi jih povečali na 25, in to predvsem za prodajo odojkov,” je povedala Irena. Naredila je tudi investicijski načrt. J. DORNIŽ Zaradi izjemno intenzivnega gibanja kril, ki doseže celo neverjetnih 50.000 utripov na minuto, imajo muhe in mušice zelo naglo presnovo in razvoj. V ugodnem letu se lahko v hlevu v kratkem času namnožijo čez vse mere in v skrajnem primeru celo za tretjino zmanjšajo produktivnost domačih živali. Razmnoževanje preprečimo s sa-molepljivimi trakovi, letos pa je naprodaj še poseben proizvod s komercialnim imenom insectex, ki je zelo praktičen in učinkovit, odlikuje pa ga tudi zelo dolgo, celo večmesečno delovanje. Seveda je zatiranje muh uspešno le, če hkrati poskrbimo tudi za vse spremljajoče ukrepe, predvsem pa za higieno hlevov in gnojišč, ki so leglo muh. VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO VABI NA RAZVITJE PRAPORA TRŠKA GORA - Društvo vinogradnikov Trška gora-Novo mesto vabi na slavnostno razvitje prapora, ki bo v nedeljo, 14. junija, ob 9.30 na Trški Gori. Ob 9.30 bo nastopila novomeška godba na pihala, ob 10. uri bo maša z blagoslovom prapora, po njej bo ob slavnostnem razvitju prapora kulturni program. Po njem bo veselica. Za pogostitev bo poskrbelo PGD Ždinja vas, za zabavo pa ansambel Franca Potočarja s Pod-lipškimi fanti. Slavnostna seja upravnega odbora bo v petek, 12. junija, ob 20. uri v gostilni Kos v Ločni. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Novo v kletarstvu (Nadaljevanje) “Hrana za kvasovke in njen vpliv na alkoholno vrenje,” je bila avstrijska tema na simpoziju v Stuttgartu. Jagodni sok dozorelega grozdja običajno vsebuje dovolj hrane, ki jo potrebujejo kvasovke. Navajajo predvsem kisik, ki ga mošt vsebuje dovolj, toda njegovo količino, ki znaša ob nasičenju 7 mg/l, s preostrim razsluzenjem znižujemo. Žveplo blokira kisik. Spontana mikroflora, ki se zelo. hitro razmnožuje, čim grozdje specljamo, porabi za razmnoževanje kisik, podobno tudi oksidacijski encimi, ki jih je dovolj v zdravem grozdju, a še več v gnilem. Včasih se je trdilo, da si kvasovke lahko zagotovijo dovolj kisika iz predelave sladkorja v alkohol. Danes se priporoča več kisika, da se doseže zadostno število kvasovk. Skupina raziskovalcev iz Francije je delala na študiji “Dovajanje kisika”, da bi preprečili zastoje v vrenju. Iskali so trenutek, kdaj dodati kisik in koliko. Nevarnost je lahko v vzpodbujanju procesov oksidacije v nastajajočem vinu, če je količina kisika prevelika in če ni dodan v pravem trenutku. Kako torej pospeševati potek alkoholnega vrenja, ne da bi pospeševali oksidacijo vina? Poskus je pokazal, daje najugodnejši trenutek tedaj, ko je polovico sladkorja povrelo in daje potrebno dodati iz jeklenke preko razpršila (frite) od 5 do 10 mg kisika na liter mladega vina. V tej fazi dodani kisik ne škodi, ker je v mladem vinu veliko ogljikovega dioksida, ki ščiti pred oksidacijo. Vsa vina, ki sojih na opisani način obogatili s kisikom, so lepo povrela do suhega. Prezgodaj ali prepozno dodani kisik ni pomagal. Stroški tako dodanega kisika so znašali, preračunano v naš denar, 9 do 14 tolarjev na liter. Ni nujno, da si v vsaki zidanici kupimo jeklenko s kisikom, priporočljiva pa je za večje pridelovalce vin in zadružne kleti. Manjše posode z moštom med vrenjerrf lahko obogatimo s kisikom z zračnim pretokom. Ni potrebno pretočiti vse posode. Dovolj je recimo, če prezračimo polovico, ne glede na to, ali vrenje poteka normalno. Ta napotek velja predvsem za bela, suha vina, tudi rose. Pri rdečih vinih, ki so bila dalj časa na jagodnih kožicah v odprti kadi, ni potrebno dodajati kisika, da bi vrenje lepo izzvenelo do suhega vina. Zastojem med alkoholnim vrenjem in starikavemu tonu belih vin so posvetili v Stuttgartu veliko referatov. Pri moštih z manjšimrz mankom hrane naj bi pomagal dodatek hranil v količini do 0,3 g/l. Prevelik dodatek hranil v mošt se odsvetuje, ker ta uspava kvasovke, ki zato ne sintetizirajo dovolj zaželjenih stranskih produktov alkoholnega vrenja. Posledica je slabša kakovost vina. Ob zaključku vrenja je za normalno preživetje kvasovk važna tudi temperatura mošta. V naših podnebnih razmerah temperatura včasih pade čez noč. Če pravočasno poskrbimo, da se mošt preveč ne ohladi, se bo vse lepo končalo. Če pa opazimo šele čez štirinajst dni, da je v vinu še ostalo nekaj malega sladkorja in začnemo ogrevati zidanico ali posodo, se velikokrat sproži mlečno cikanje vina. Kvasnice so se že umirile, visoka temperatura pa spodbudi bakterije, ki nimajo prave konkurence v kvasovkah, in vino se začne kvariti. dr. JULIJ NEMANIČ Umetno osemenjevanje svinj Država % svinj, umetno osemenjenih v l. 1997 Finska, Francija, Španija 70-80 Danska, Nizozemska, Švedska 60-70 Avstrija, Nemčija, Irska 50-60 Belgija, Italija, Ltaemburg 40-50 Grčija, Velika Britanija 20-30 Portugalska pod 10 KAM GRE RAZVOJ? - Kot poroča revija Pig International, je bilo v svetu lani 70 milijonov umetnih semenitev svinj. Ker živinorejski strokovnjaki računajo, da v povprečju porabijo 5 katetrov na svinjo letno, to v resnici pomeni, da je bilo dejansko osemenjenih 14 milijonov svinj. Tabela, ki žal ne prikazuje mesta Slovenije, kaže, kakšen odstotek vseh svinj doseže delež umetno osemenjenih, kar je po svoje znak rejskega napredka. Večji del merjaščevega semena prodajo komercialni osemenjevalni centri, strokovnjaki pa napovedujejo, da se bo v prihodnje povečala proizvodnja semena lastnih meriascev. in sicer za četrtino. (Mae. Elizabeta Roeeli) helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček Por zasluži angleško navdušenje Središče vzgoje pora je v severovzhodnih predelih Anglije. Tam ga posamezni navdušenci gojijo za vsakoletna tekmovanja, kjer hočejo preseči rekord 4,30 kg. Prav bi bilo, da bi bil por bolj ih, razširjen na naših vrtovih, saj je med vsemi čebulami najmanj zahtevna vrtnina. Je odporen proti nizkim temperaturam in proti škodljivcem, pa tudi rodovitnih tal ne potrebuje. Mlade nežne sadike presajamo, ko so 20 cm visoke in primerno debele. Če je vreme sušno, dan pred presajanjem zemljo dobro zalijemo. Sadikam odščip-nemo konice listov in korenin. Sadimo jih 15 cm narazen v 30 cm razmaknjene vrste. Jamice napravimo s sadilnim klinom do 15 cm globoko, vanje vlivamo vodo, da se korenine enakomerno razporedijo po jamici, in jih nato le rahlo prekrijemo z zemljo. Jamic ne smemo popolnoma zapolniti z zemljo, to delamo postopoma z zasipavanjem stebel, ker vsakokrat zasujemo i malo višje. Pri tem pazimo, da prst ne zaide prst med liste, kar je moteče predvsem pri pripravi jedi. V avgustu por nazadnje pognojimo z naravnim gnojilom, ki ga vkopljemo v zemljo. Z zasipavanjem končamo proti koncu oktobra. Por začnemo pobirati, ko je še droben, ker je takšen tudi okusnejši. Za sprotno uporabo ga ni- koli ne pulimo iz zemlje, ampak li. Ker dobro ga dvigamo z vilami, prezimi, imamo svežo zelenjavo, polno hranilnih snovi, na voljo prav do prve solate. Por je v zahodni kuhinji sestavina tradicionalnih juh s krompirjem in enolončnic. Pripravljamo ga lahko na različne načine: bodisi kuhanega ali sveže narezanega pomešamo med kislo zelje ali kuhan krompir, kar predstavlja nasitno zimsko solato. Zelo okusni so tudi cmoki s jtorom. Pripravimo maso kot za kruhove cmoke in dodamo večjo količino sesekljanega in rahlo prepraženega pora. Za mnoge, ki težko prebavljajo čebulo, je zelo primeren tako surov kot kuhan. &SB1 Rojstvo, zapisano v večnost nagrada Bariči Smole Najboljše literarno ‘ljubezensko pismo” Revija za družboslovje in kulturo Primorska srečanja objavlja v najnovejši številki izid literarnega natečaja za “ljubezensko pismo iz raja ali pekla”. Prvo nagrado je dobila Bariča Smole, ki je po oceni žirije in literarne urednice revije Vide Mokrin-Pauer “kratko, jedrnato in najbolj izčiščeno razdelala rajskost in peklenskost ljubezenskega pisma”. Bariča Smole je dobila prvo nagrado, za pismo z naslovom Končna verzija, v katerem objavlja štiri duhovite osnutke zahvale učitelju - slikarju. Primorska srečanja hkrati objavljajo kar dve oceni Katarine, izbora kratke proze, ki jo je trebanjska pisateljica Bariča Smole lam izdala pri Dolenjski založbi. Smoletova seje po letu 1990, ko je začela objavljati, na 9 literarnih natečajih uvrstila med 10 izbranih, od tega šestkrat med prve tri, zdaj na prvo mesto v primorski reviji, razen tega pa še na Radiu Slovenija in pri založbi Mondena. T. G. Slovenske ljudske Nova zgoščenka Krkinega zbora NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Krka pod vodstvom zborovodkinje Sonje Čibej je od pred kratkim mogoče slišati ne le na njenih nastopih in koncertih, pač pa kar doma, kadar vas je volja. KUD Krka je namreč izdal njihovo novo zgoščenko s preprostim in zgovornim naslovom Slovenske ljudske pesmi. Kot je v spremnem besedilu zapisal predsednik zbora Andrej Pelko, bi bilo zgoščenki lahko naslov tudi Od Murice do Krke, kajti med drugim bi “naslov govoril o pripadnosti rekama, ki sta tako zelo slovenski, a se zlivata v druge reke in prek njih v morja, kot se naš zbor prerad zliva v druga okolja med različne ljudi”. Krkini pevci pogosto nastopajo v tujini in omenjena zgoščenka je zato v prvi vrsti nastala prav zaradi naših rojakov po svetu. Ko so se letos maja odpravili na pot v Kanado in Ameriko, so s sabo že lahko vzeli Slovenske ljudske pesmi. Na zgoščenki, ki sojo marca posneli v prostorih osnovne šole Grm, je 43 pevcev zapelo 14 ljudskih pesmi iz različnih koncev Slovenije: primorske, koroškf, prekmurske, istrske in druge, nekatere vesele, spet druge bolj otožne, kot je pač življenje. Pohvalno je, da je dodana pesmarica, tako da bodo ljubitelji tovrstne glasbe Krkinim pevcem lahko tudi pritegnili. L MURN Razstava v počastitev stoletnice rojstva slikarja, grafika in muzealca Franja Stiplovška -Fotografije iz ustvarjalčevega življenja darilo njegove žene BREŽICE - Stpletni'ce‘rpjstva slikarja, grafika in muzealca Franja Stiplovška se s' posebnim spoštovanjem spominjajo v Posavskem muzeju, saj je umetnik precejšen del svojega življenja preživel v Krškem in Brežicah, v Posavju ustvaril jedro svojega umetniškega opusa in med drugim bistveno pripomogel, daje bil ustanovljen Posavski muzej, čigar upravitelj je bil, več let. h' Stiplc^šek se je rodil 12. maja 1898 v Malinski na otoku Krku očetu Slovencu in materi I stranki. Šolal se je v Trstu in Gorici. Prve slikarske osnove je prejel od slikarja Gvajca, nato pa je obiskoval Umetno-obrtno šolo na Dunaju ter zagrebško likovno akademijo. Zaradi bolezni je moral študij prekiniti in se zaposliti na meščanski šoli v Krškem. Po drugi svetovni vojni seje preselil v Brežice, kjer je poučeval na gimnaziji, od leta 1953 do upokojitve leta 1962 pa je bil ravnatelj Posavskega muzeja. Bilje plodovit likovni ustvarjalec, ki so mu bile blizu vse slikarske tehnike, mojstrstvo pa je dosegel v grafiki, ki ji je posvetil največ svojih ustvarjalnih moči in časa. Poznavalci ga v slovenski umetnosti uvrščajo ob Toneta in Franceta Kralja ter Pilona. V Posavskem muzeju so leta 1979 pripravili veliko pregledno razstavo Stiplovškovih del, kasneje pa uredili njegovo stalno spominsko galerijo. Ob stoletnici rojstva pa so postavili v galerijskih prostorih podružnice Dolenjske banke še začasno manjšo razstavo Rojstvo, zapisano v večnost. Odprli so jo prejšnji četrtek, 4. junija, zvečer. Razstavo je predstavila njena avtorica Ivanka Počkar, za glasbeno doživetje pa so poskrbeli gojenci brežiške glasbene šole. Pevska deteljica v Brežicah 26. srečanje pevske štiriperesne deteljice: Iz Brežic, Železne Kaple, Stražišča pri Kranju, Kontovela BREŽICE - Začelo se je pred šestindvajsetimi leti, ko so se štirje pobrateni slovenski zbori iz Brežic, Železne Kaple, Stražišča pri Kranju in Prosek - Kontovela začeli dobivati na vsakoletnih pevskih srečanjih. Letos je pevska štiriperesna deteljica v soboto, 6. junija, zapela v Viteški dvorani Posavskega muzeja, srečanje pa je pod pokroviteljstvom brežiške občine in v soorganizaciji tam-kajšnje ZKD pripravilo KUD Brežice - pevski zbori. Dobro-došlico je zaželel brežiški župan Jože Avšič. BREŽIŠKI PEVCI - Najprej je zapel domači moški, ženski in mešani pevski zbor pod dirigentskim vodstvom Elizabete in Dragu -tina Križaniča. Na sliki pozdra v brežiškega župana Jožeta Avšiča. (Foto: L. M.) “Gre za eno najstarejših druženj pevcev takšne vrste v Sloveniji, poudariti pa je treba, da so srečanja, ki so namenjena v prvi vrsti prijetnemu druženju in sploh povezovanju ljudi med seboj, vseh 26 let potekala neprekinjeno in se jih vseskozi udeležujejo tudi naši brežiški zbori,” je povedal Dragu-tin Križanič, dirigent gostiteljskih zborov in ravnatelj brežiške glas- NOVO DOMOZNANSKO DELO - Domoznanska literatura o Novem mestu je iz leta v leto bogatejša, med zaslužnimi pisci, ki skrbe za to, pa je tudi upokojeni novinar Miloš Jakopec, ki je pred kratkim izdal knjigo Novomeško steklarsko. V nji je prikazal zgodovinski razvoj steklarske dejavnosti na širšem območju Novega mesta, posebno pozornost pa je posvetil nastanku in propadu novomeške steklarne Inis ter dejavnosti kasnejši tovarni steklenih izolacijskih vlaken Novoterm. Knjigo so javnosti predstavili v torek, 8. junija, zvečer v čitalnici Knjižnice Mirana Jarca. O avtorju in njegovem delu je govoril prof. Karel Bačer (na sliki desno), o nastanku knjige in njeni vsebini pa je spregovoril kar avtor sam (na sliki levo). (Foto: M. Markelj) bene šole. Zanimivo je, da so v pevski štiriperesni deteljici najprej sodelovali moški pevski zbori, po četrt stoletja pa je v tovrstnem sestavu le še moški pevski zbor “Vasilij Mirk” iz Prosek -Kontovela, iz Slovenskega prosvetnega društva “Zarja” iz Železne kaple, iz DKD “Svoboda” iz Stražišča pri Kranju in iz KUD Brežic pa nastopajo tudi ženske. Prihodnje leto se bo pevska deteljica dobila v Proseku - Kontovelu. L. M. Mojster risank Večer animiranih filmov Witolda Giersza NOVO MESTO - Kulturni stiki med Slovenijo in Poljsko so postali v zadnjem času živahnejši, najbrž tudi po zaslugi dejavnega Društva slovensko-poljskega prijateljstva, ob tem pa je razveseljivo, da je v dogajanje pritegnjena dolenjska prestolnica. Tako je minuli teden med gostovanjem v Sloveniji znameniti poljski režiser kratkih animiranih fimov Witold Giersz, dobitnik številnih velikih nagrad na uglednih mednarodnih filmskih festivalih ter dobitnik zlate in srebrne palme festivala v Cannesu, z izborom svojih filmov obiskal tudi Novo mesto. V torek, 2. junija, so v Kulturnem centru Janeza Trdine zavrteli nekaj njegovih kratkih filmov, predstavitve pa so se udeležili avtor, poljski veleposlanik v Sloveniji Jan Tombinski in predsednik Društva slovensko-poljskega prijateljstva. Pred projekcijo je režiser Giersz spregovoril o svojih filmih, žal, ne prav veliko obiskovalcem. Giersz je ustvarjalno pot začel kot risar v Studiu risa- nih filmov v Bielsko Biali, nadaljeval kot animator in nato kot risar glavnih likov, scenarist in režiser v varšavskem Studiu miniaturnih filmov, kjer je ustvaril večino svojih kratkih animiranih filmov, skaterimi se je vpisal med klasike poljske avtorske risanke. Že kot uveljavljen avtor in dobitnik mednarodnih nagrad je diplomiral iz režije na Visoki filmski šoli v Lod-zu. Delal je še v drugih filmskih studiih, pot pa ga je zanesla tudi v Ljubljano, kjer je sodeloval s slovenskimi filmskimi avtorji in nekaj časa vodil seminar o animiranem filmu. Giersz ni samo avtor “risank za odrasle”, kot bi najkrajše označili njegove animirane filme s filozofsko poanto, ampak tudi zavzet vzgojitelj animatorjev in risarjev. MiM 94-letna slikarjeva žena Iva Stiplov-šek in kustodinja Ivanka Počkar, obe zaslužni za razstavo. Razstava ima ob umetniškem predvsem dokumentaren pomen, saj jo je Počkarjeva zastavila v treh sklopih, skozi katere so z dokumentarnimi fotografijami in drugimi dokumenti ter z izvirnimi Stiplovškovimi grafikami predstavljeni umetnikovo otroštvo, družina in del njegove ustvarjalne poti. Grafični del predstavljajo predvsem knjižne ilustracije. Novost in posebna zanimivost razstave so fotografije iz slikarjevega življenja, ki jih je muzeju poklonila Iva Stiplovšek, slikarjeva vdo- va' M. MARKELJ Mesto v barvnih nalivih V prostorih Mestne občine Novo mesto so odprli razstavi Kumrovih upodobitev dolenjske prestolnice NOVO MESTO - Akademski slikar Jože Kumer, čigar razstava avtorsko izbranih novejših del je od prejšnjega meseca na ogled v Galeriji Krka, je prejšnji teden javnosti razgrnil še nekaj del iz svoje ustvarjalne delavnice. V hodniku drugega nadstropja Mestne občine Novo mesto so v torek, 2. junija, dopoldne odprli razstavo osemnajstih njegovih slik z motivi Novega mesta, ki niso le za ogled, ampakjih je mogoče tudi odkupiti. Na otvoritvi je o Kumrovih upodobitvah Novega mesta govoril Jožef Matijevič, za glasbeno popestritev pa so poskrbeli učenci Glasbene šole Marjana Kozine. Pobudo za razstavo je dal načelnik Upravne enote Novo mesto Jože Preskar, podprl pa jo je župan Franci Koncilija. Tako si zdaj v prostoru, kjer se zvrsti vsak dan kar precej ljudi, zaposleni in tisti, ki jih “na občino” zanese kak opravek, lahko ogledajo Kumrovo slikarsko videnje rodnega Novega mesta. Dolenjska prestolnica je doživela kot le malokatero slovensko mesto številne umetniške upodobitve, saj skoraj ni bilo likovnega ustvarjalca, ki se Na otvoritvi je slikarju izrod P' darilo načelnik Upravne enoH Jože Preskar. je tu ali rodil ali vsaj nekaj čas* živel, da ne bi podlegel izziv1 upodobiti slikovito mesto, ob dano z zeleno Krko in kronan1 s kapiteljsko cerkvijo. V vrst1 slikarjev, ki se začenja s Škol* ^ in Wagnerjem ter nadaljuje1^ Vavpotičem, Jakcem in Lanu1' j tom do sodobnih likovnih ust' jc varjalcev, je Jože Kumer zlat1' |( ka prepoznaven, saj so njego'1 upodobitve izrazite tako v baPL nih kot kompozicijskih prvina!1 , M. MARKET Dj Fari harmonika, Kočevju solo petj --------------------------------------------------------------------------------m Glasbena šola Kočevje je ministrstvo za šolstvo zaprosila za odprtje oddelka harmofli1 N) in nauka o glasbi v Fari ter solo petja in saksofona v Kočevju - Širitev tudi B-prografl1 5-, KOČEVJE - Med 250 učenci kočevske glasbene šole, ki bodo uspešno zaključili letošnje šolsko leto, ni učencev iz krajevne skupnosti Kostel. Tildi tisti redki namreč, ki so bili v šolo vpisani, niso redno obiskovali pouka ali pa so, kot z obžalovanjem ugotavlja ravnateljica Mateja Junc, šolanje opustili, saj je bilo prenaporno tako za učence kot njihove starše. Čeprav je Fara qd Kočevja oddaljena le nekaj nad 20 kilometrov, je tamkajšnjim otrokom zaradi slabih prometnih povezav s Kočevjem glasbeno izobraževanje zelo otežkočeno. “Zato smo zaprosili ministrstvo za šolstvo za odprtje dislociranega oddelka harmonike in nauka o glasbi v Fari. Zanj je že vse pripravljeno: imamo učence in učitelja, tamkajšnja šola nam je pripravljena omogočiti uporabo njihovih prostorov,” pravi Junčeva. Ali bo 75 otrokom, kolikor jih letos obiskuje OŠ Fara, omogočeno glasbeno izobraževanje v domačem kraju, je zato, kot pravi, odvisno le še od ministrstva za šolstvo. V glasbeni šoli Kočevje letos pričakujejo še en odgovor ministrstva za šolstvo, in sicer na prošnjo, da jim odobri odprtje oddelka za solo petje in saksofon, saj je ' zanimanje za oboje že nekaj let precejšnje. Junčeva upa, da jim bo SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORISTOV Posavska ekstempora Odprli razstavi z dveh slikarskih srečanj KRŠKO, BREŽICE - Društvo likovnikov Krško Oko je s svojimi številnimi člani pod predsedstvom Blandine Markovič še naprej zelo dejavno. V začetku tega tedna so odprli kar dve razstavi, na katerih so prikazali dela, ki so nastala na dveh majskih slikarskih srečanjih. V torek, 9. junija, so v Kulturnem domu Krško odprli razstavo slik, nastalih na ekstemporu Krško 98, ki je v organizaciji društva in krškega ZKD potekal 22. in 23. maja pod naslovom Krško in znamenitosti Krškega. Sodelovalo je 26 slikarjev iz vse Slovenije. Podeljene so bile tri denarne nagrade: prvo in tretjo sta dobila velenjska slikarja Zlatko Kraljič in Imro Džumhur, drugo pa Lea Dežman z Jesenic, V sredo, It), junija, pa so brežiški kavarni Amarcord odprli razstavo del, nastalih na ekstemporu Amarcord 98, ki sta ga prav tako pripravila krški ZKD in Oko. Sodelovalo je 24 slikarjev iz Posavja in od drugod. Likovna tema je bila svobodna, prvo nagrado, ki jo je dodelila kavarna Amarcord, pa je prejela Nada Zidrič iz Maribora. MARIBOR - Letošnje srečanje otroških folklornih skupin Slovenije je bilo v petek, 22. maja, v Unionski dvorani v Mariboru. Nastopilo je 13 izbranih otroških skupin iz vse Slovenije, med njimi tudi skupina folklornega društva Kres iz Novega mesta pod vodstvom Majde Nemanič. Ž odličnim nastopom in programom, ki zajema otroške igre, izštevanke, pesmi in plese, seje skupina uvrstila med najboljše. Strokovnjaki so ocenili, da “skupina deluje naravno in ubrano, videti in slišati je, da otroci delajo z veseljem, in uživajo ob tem, kar počno”. Ravnateljica Mateja Junc ministrstvo odobrilo odprtje^ ner«' novih oddelkov s pričetkom a0 ga šolskega leta, ki ga namer" jo začeti tudi z razširjenim B f gramom glasbenega izobraže' nja za odrasle, če bo seveda’ čevska občina, ki ta program1 nancira, podprla njihov pre pv/upi IU lij II 117 V . LESKOVŠEK-SVU Gradi na natančni risb __________________________________________________" V Galeriji Krško so odprli razstavo slik na steklo inf|! poklicnega slikarja Leopolda Petana KRŠKO - V cerkvici sv. Duha, kjer domuje Galerija Krško, so prejšnji četrtek, 4. junija, odprli novo razstavo, in sicer so do konca tega meseca na ogled oljne slike na steklo in risbe poklicnega slikarja Leopolda Petana iz Velikega Dola pri Koprivnici. Otvoritveno slovesnost je z bra- NASTOP DVEH ZBOROV VAVTA VAS - V sredo, 3. junija, je bil tukajšnji osnovni šbti koncert, na katerem sta nastopila otroški in mladinski pevski zbor, ki ju na šoli vodi zborovodkinja Cvetka Hribar. Pevce so z instrumentalno pospremili njihovi vrstniki. njem priložnostnih haiburij obogatil slikarjev prijatelj “ Stopar, likovni kritik Mirko J11, šek pa je govoril o značiln0 Petanovega likovnega ustvarF. i Leopold Petan, ki se je z . nim ustvarjanjem začel ukva^ razmeroma pozno, potrebno^ nje pa si je nabiral predvsdpj hrvaških slikarjih naivcih, Ji svojo četrto samostojno razFj izbral risbe in slike na steklo,r nastale od 1985. do letošnji. etos|,-,,j leta. Poglavitni motiv razstjm Slikar Leopold Petan in Rudi Stopar nih del je drevo v krajini, iZf,L s filigransko natančnostjo, gre za risbo ali sliko. Sploh)eJ ha Petanovo glavno likovno , žilo, ki tudi slikam začrtuj6 H poznavnost, do polne velja'1 J pride prav pri upodabljanja , linja v njegovi skrivnostni h°j ni rasti ali razpadanju. SlikafL motivno izhodišče so res p°~a \ iz narave in loteva se jih zv' j mero realizma, vendar s fina'j bo in nasičenimi barvami d°n vzdušja skoraj fantastični skrivnostnega. ^ DOLENJSKI LIST dežurni poročajo — zasegu orožje - 5. maja so Micisti na podlagi odredbe okrož-ioH ?e8a sodišča v Krškem opravili 'sno preiskavo pri S. S. iz Brežic. Ta ™ je izročil lovsko puško znamke a „ry.ena zastava, drugega orožja pa ■'* »cisti niso našli, ob IZGINILA DVA AVTA - Prejšnji t0( 0rekmed 6. in 14. uro je nekdo na rst' vNkirnem prostoru Šmarješke ulice olfl *'Ovem mestu ukradel osebni avto je 1. °If temno modre barve, registrske n#’ jEV'Ike KK 32-69K. Avto je last F. jst- ■ 'lzGornje Prekope. Naslednjo noč gjt { Pr®d stanovanjsko hišo v Šmihe-l Zginil še passat temno rdeče ib' Inn6’ reg'strske številke NM 40-ab Easln'ka avtomobila T. K. iz jj ("Aela avta ni zaklenil in pustil v yfm kontaktne ključe. Če karkoli . ste 0 ukradenih avtomobilih, to Poročite na telefonsko številko • 3' l/!tek0BOROŽENI TUREK - v Pe‘ IjLUe na mejni prehod na Obrežju ■ Ip^.bnim avtom pripeljal Turek. J ^ lc*st je pri mejni kontroli na des-njji Vjtran' voznikovega sedeža našel J »a ■ °.’v Predalu armaturne plošče iBl £)e bila plinska pištola, v kateri je ■-^.jb^bojnik z osmimi plinskimi ^INJENI HRVAT - V petek so brežiški policisti na Ob- esi, bKe’ ki začasno stanuje v Brezi-jll^Napihal je kar 1,48 promila SKORAJ POVOZIL POLICISTA i Ježice - V nedeljo je 24-let-Brežic vozil po levi stra- »!2'K'iz Ceste. To kn,}e- To so opazili policisti, ki so Hi k- ^'tclja ustaviti. A mladenič Lb>! kar tako. Namesto da bi ,i av*I. je zapeljal proti policistu, » da je moral ta odskočiti, da ni nca| p0j kolesi avta. A voznik se ijVedno ni ustavil, policisti pa za m' Zalegla ni niti modra luč s si-E.O- Ko pa so ga policisti s svojimi ■ |0' "lokirali na parkirišču, je še ved-]aj P0skušal pobegniti. Preizkus vi-p.,|b?sti je odklonil, pri tem pa je p^ciste žalil in jim grozil, da jih bo PRAVNA **tuje odvetnica ^rta Jelačin jj je javno dobro? J S|)| 8Vl?° dobro pomeni dobrine v j pr8sni rabi. V preteklosti smo za ta 'Pio'* 1 * 3' P°jcrn uporabljali izraz Hi j ljudsko premoženje v sploš- A Oj-^bi, javna imovina in podobno, jjjpjj Pojem javnega dobra v naš 13 i( red uvaja zakon o lastninski .ifAloG8’.1' kvarnih pravicah, ki J $L .*> je javno dobro stvar ali i bo|Plna stvari> ki ob enakih pogojih, Kfh v zak°nu, lahko uporab- kri-1 jo|člavno dobro zakon uvršča tudi |tij Hi^nalne objekte, kot so na pri-Pot lr^n‘ce> ulice, parki, igrišča, J i|^| bPališča... Ustava v 70. členu ;# ip0j a le, da je na javnem dobru ^ pridobiti pravico uporabe (tj to P°goji, kijih določa zakon, zato ri%k>^ne različne razlage. V po-jfl b(l|L?u- v katerem upravni organ ■ It 'hk 8 0 ustanovitvi javnega dobra, ■JI nepremičnine uveljav- 3 vet)u°j Pravni interes z zakonito iz-!j ij| ,l> postopka. Sicer pa nekega ijl pTncga zakona o tem, kaj je javil hvn ro’ nimamo. Prava ureditev 12 dobra je razdrobljena v jj vdrtih predpisih; v zakonu o A 'kij, .u okolja, zakonu o gospodaril* glavnih službah, zakonu o javnih Lab> zakonu o stavbnih zemljiščih konu o zemljiški knjigi. O Biroju 5 še nič dokončnega Z nadaljevanja obravnave zoper Biro 5 in njegovega direktorja Papiča, ki ju obtožba bremeni gospodarskega prestopka zaradi kršenja embarga - Obravnava se bo nadaljevala 6. julija NOVO MESTO - Na novomeškem okrožnem sodišču seje minuli ponedeljek nadaljevalo sojenje novomeškemu podjetju Biro 5 in njegovemu direktorju Jožetu Papiču, ki naj bi leta 1994 kljub embargu za srbsko blago uvažal žico srbskega izvora. Obtožba mu očita, da naj bi storil gospodarski prestopek zaradi kršenja zakona o izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN iz leta 1992, s katerim so uvedli embargo na trgovanje s Srbijo, Črno Goro ter območji Bosne in Hercegovine, ki so bila pod nadzorom bosanskih Srbov. Vendar sojenje tudi tokrat ni bilo končano. Obravnava se bo nadaljevala 6. julija, ko bo sodišče na glavni obravnavi zaslišalo carinskega revizorja. Papičev zagovornik Milan Kr- stič je namreč, kljub temu da je predsednica senata v dokaznem postopku prebrala odgovor Carinarnice Ljubljana o omenjeni zadevi, vztrajal, da se neposredno na glavni obravnavi zasliši šef kontrolne skupine Dušan Jovanovič MOTOKROS V GOZDU? -V gozdu pri vasi Potok so pred časom opravili nenavaden posek drevja. Drevje je padalo tako, kot da bi bila skozi gozd zarisana ovinkasta cesta. Kaj je za tem, se je pokazalo prejšnji teden, ko so začeli po hosti riti s strojem. Menda naj bi v gozdu hoteli narediti stezo za motokros. To početje je v ponedeljek ustavil inšpektor za okolje in prostor. Ljudje se sprašujejo, kako lahko sploh komu pade na misel, da bi v gozdu naredil progo za hrupni in smrdeči motokros, ko je vendar po gozdnih poteh z zakonom prepovedana že navadna vožnja z avtomobili in motorji. (Foto: A. B.) ali kdo drug iz revizije, ki bo odgovoril, zakaj so dovolili uvoz prvih 300 ton bakrene žice z enako uvozno dokumentacijo, drugega, ki je bil precej manjši (le 64 ton), pa ne. Tožilec je omenjenemu predlogu nasprotoval, ker je menil, da je odgovor ljubljanske carinarnice dovolj in da novi dokazni predlogi ne bodo prinesli ničesar novega k pojasnitvi in da vse to pomeni le zavlačevanje postopka. Papičev zagovornik je očitek tožilca o zavlačevanju zavr- SPET SMRT NA MAGISTRALKI KRŠKO - V petek, 5. junija, ob 15. uri je na magistralni cesti Ljubljana - Obrežje pri Gmajni v krški občini spet hudo počilo, nesreča pa je zahtevala eno življenje. 56-let-ni Jože B. iz Gorenje vasi pri Šinarjeti je peljal osebni avto od Obrežja proti Ljubljani. Pri Gmajni je nenadoma zapeljal na nasprotni pas, takrat pa je nasproti s polpriklopni-kom pripeljal Tomaž S. iz Mirne Peči, kije sicer zapeljal na bankino, a trčenja ni mogel preprečiti. Voznik osebnega avtomobila je zaradi hudih poškodb na kraju nezgode umrl. POLICISTE HOTEL TEPSTI KRŠKO - Prejšnji soparni četrtek si je mirni kotiček na policijski* postaji Krško prislužil 45-letni B. Š. iz Krškega, ki je sredi belega dne razgrajal, pomiril pa se ni niti ob prihodu policistov. Še več: moža v modrem, ki sta ga hotela pomiriti, je hotel pretepsti. Njegovo početje pravzaprav ni presenetljivo, saj je alkotest pokazal kar 2,54 promila alkohola. nil, saj je zaradi blokade poslovanja podjetja prvi zainteresiran, da se zadevi pride do dna. Papič je še povedal, da je sodišče že pred dvema letoma zaprosil za pospešitev postopka. Senat je ugodil predlogu zagovornika in obravnavo preložil na 6. julij, kjer naj bi na glavni obravnavi zaslišali še carinskega revizorja. V pisnem odgovoru ljubljanske carinarnice, ki ga je podpisal šef kontrolne skupine Dušan Jovanovič, piše, da so po sprostitvi prve pošilje predstavnika Biro 5 Kranjca večkrat opozorili, naj se ne igrajo in uvažajo bakrenih izdelkov, ki so prav gotovo srbskega porekla. Za drugo pošiljko naj bi podali ovadbo, ker makedonska gospodarska zbornica ni odgovorila, ali je uvozni certifikat za bakreno žico pravi ali ne, medtem ko so za uvoz nekaj mesecev prej to potrditev dobili. J. DORNIŽ VOZNICA NA TREZNJENJU KRŠKO - Prejšnjo sredo popoldne so krški policisti pri Drnovem ustavili 40-letno voznico, ker je prehitevala po polni črti. Ker s<5 posumili, da pri njeni vožnji delujejo tudi maligani, soji ponudili alkotest, ki je pokazal 0,98 promila. Vožnjo soji sicer prepovedali, vendar se je na prepoved požvižgala, kar je imela “poplačano” z brezplačnim popoldanskim in večernim bivanjem na policijski postaji, seveda ne bo ušla niti strogim kaznim novega zakona o varnosti cestnega prometa. DVIGOVAL PRAH KRŠKO - V soboto okoli 7. ure zvečer je 44-letni P. S. prišel domov. Na dvorišču je začel sunkovito speljevati naprej in nazaj, tako da* sta prah in pesek frčala po zraku. Zena ga je sicer opozorila, naj neha, to pa je moža še dodatno razjezilo. Ponovno je sedel v avto, sunkovito speljal vzvratno po klancu navzdol in trčil v obcestni jarek. Ko je prišel domov, je ženi očital, da je ona kriva za poškodbo vozila. Ko so k njemu prišli policisti, je tudi te kljub opozorilom zmerjal in žalil, zato so ga odpeljali v prostore za pridržanje, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške. KOLESARJI POKAZALI ZELO DOBRO ZNANJE - Prejšnji torek je osnovna šola Brežice pripravila področno tekmovanje “Kaj veš o prometu ” za osnovne šole s prilagojenim programom. Učenci so krenili na zahtevno progo po brežiških ulicah in pokazali, da se v prometu še kako dobro znajdejo. Prav tako so zelo dobro znanje in spretnosti pokazali tudi na poligonu in pri reševanju testov. V starejši skupini so bili ekipno najboljši domačini, v mlajši skupini pa je slavila osnovna šola Mihajla Rostoharja iz Krškega. Med posamezniki sta bila najuspešnejša Mitja Spilek iz Brežic med starejšimi in Andrej Tomažin iz Krškega med mlajšimi. (Foto: T. G.) PO LEVI STRANI - V sredo, 3. junija, ob 19. uri je D. P. iz Žužemberka na regionalni cesti od Žužemberka proti Dvoru prehiteval osebno vozilo in peljal po levem pasu cestišča, ko mu je nasproti pravilno pripeljal A. P. iz Žužemberka. Pri trčenju je nastala velika gmotna škoda, pri čemer sta bila huje ranjena tudi voznik osebnega avtomobila v golfu in sopotnica v mitsubishiju. Dva dni po nesreči je umrl nedonošen otrok sopotnice. (Foto: S. Mirtič) AVTOBUS S POTNIKI V DREVO KRŠKO - V soboto, 6. junija, nekaj pred deseto dopoldne je voznik avtobusa 38-letni Andrej K., ki je zaposlen pri zasebnem avtoprevozniku, v Brezjem pri Dovškem peljal po klancu navzdol. Čeprav je zaviral, ostrega ovinka ni mogel speljati in je trčil v drevo. Od 19 potnikov sta bila dva lažje poškodovana. CESTA BO ZAPRTA Vse občane in uporabnike odseka ceste Šempeter - Paha obveščamo, da bo v soboto, 13. junija, zaradi Memoriala Jožeta Prešerna in srečanja motoristov s spretnostno vožnjo popolna zapora ceste na omenjenem delu od 8. do 19. ure. Obvoz bo možen preko Otočca, Šmarjeških toplic, Žalovč do Pahe, kar bo tudi označeno. Hkrati pa vabljeni k ogledu! Romi za Rajkovo smrt krivijo policiste Policijska razlaga drugačna: Rajko je prišel na policijo, rekoč, da lahko pomaga pri zaplembi orožja, ni pa rekel, da mu kdo grozi, saj bi drugače policisti ubrali povsem drugačno taktiko - Šentjernejski romi so se izmuznili zasedi KRŠKO, BREŽICE - Prejšnji četrtek je v romskem naselju Gazice pri Cerkljah ob Krki pod streli iz avtomatske puške umrl 29-lctni Rajko Hudorovič iz bližnjega naselja Romov Kerinov grm ali uradno - iz Gorice 40, kjer sredi rodovitnega Krškega polja prebiva okrog 120 Romov. Dejanja je osumljen Rom Renato Valentino B. iz Šentjerneja, ki je prišel v Gazice s sovaščani Darko B., Gorazdom J., Silvestrom J. in Radom J. Kot so v uradno sporočilo za javnost zapisali na UNZ Krško, so Sentjernejčani v Gazicah poiskali pokojnega Rajka. Med njimi je prišlo do prepira zaradi trgovanja z orožjem, pri čemer je 32-letni Renato Valentino z avtomatsko puško ustrelil Rajka, ki je takoj umrl. Policisti so osumljene prijeli in pri njih našli dve avtomatski puški kalašnikov in eno pištolo. Kerinov grm je bil tako spet zavit žalost. Spet, kajti nista še minili dve leti, ko sta blizu Cerkelj ob Krki pod streli dveh Hrvatov zaradi prekupčevanja z orožjem umrla 28-letni Stanko Hudorovac in 56-letni Vladimir Brajdič iz Kerinovega grma. Romi se ne strinjajo z izjavami, da je Rajko umrl zato, ker naj bi prekupčeval z orožjem. Pravijo namreč, da je živel zelo pošteno, nikomur ni storil nič žalega niti ni rekel kakšne žal besede, vaščani so ga imeli radi. V naselju Keri- ZGODBA SE PON A VIJA - Nista še minili dve leti, ko sta pod streli zaradi prekupčevanja z orožjem izgubila življenje dva Roma iz Kerinovega grma. Je tudi za Rajkovo smrt krivo prekupčevanje? Romi pravijo, da ne. (Foto: T. Gazvoda) nov grm si je zgradil manjšo hišo, pred kratkim pa si je kupil tudi nov renault laguna. “Šentjernejski Romi so mu zavidali, ker je bil tak, zato so mu večkrat grozili, posebno še zadnji teden. Šent-jernejski Romi so nanj že več dni prežali iz skrivališča v gozdu. O tem je Rajko obvestil tudi policiste,” pripoveduje Gregor Hudorovič, ki je boter vsem trem Rajkovim otrokom; starejši sin hodi v drugi razred, dvojčka pa v prvega. “Če bi Rajko prekupčeval z orožjem, potem v Gazice gotovo ne bi šel neoborožen. Bil je celo zmenjen s policisti, ki naj bi Šent-jernejčanom - ti naj bi prišli z orožjem - postavili zasedo. Ko je Rajko videl, da policistov ni v Gazicah, je iz strahu zapustil romsko naselje, vendar je na poti domov srečal policiste, ki so mu rekli, naj gre nazaj, saj mu ne bo nihče nič storil,” pripoveduje Gregor. Drugi mu pritrjujejo in dodajajo, da so največ krivi policisti, saj bi bil lahko Rajko še živ, če bi storili tako, kot so se z Rajkom dogovorili dan prej. Tako naj bi strelec, ki je ubil Rajka, spraznil kar dva seržerja. Rajko, ki je videl, da Renato Valentino strelja nanj, je začel bežati, vendar ga je ta najprej ranil v noge, potem pa tudi v glavo. Rajkov prijatelj je bil na srečo le obstreljen. “Bolje bi bilo, da se s policaji sploh ne bi dogovoril. Tako bi bil še danes živ. Kaj je pomagalo, če so policisti Šentjernejčanom naredili zasedo v Cerkljah na križišču in v Mraševem! Tako na daleč se lovi zajce,” pravi Rajkov oče Milan, oče osmih otrok. Sicer pa so policisti Rajkovo ime omenjali tudi v nedavni orožarski aferi, v kateri so kriminalisti aprila prijeli skupino šestih moških iz brežiške in krške občine. Takrat so nekaj malega orožja našli tudi pri pokojnem Romu. To sicer vedo tudi njegovi sovaščani, vendar v isti sapi pravijo, da ni imel orožja, pač pa so pri njem našli zgolj dva okvirja za kalašnikov. “Ta je našel med odpadlo vojaško obleko, ki jo je vojska odvrgla na smetišče, za Rome pa je še vedno uporabna,” pravi Gregor. Ni bil policijski sodelavec A policijska razlaga dogodka je nekoliko drugačna. Kot pravi načelnik UNZ Krško Rajmund Veber, je Rajko en dan prej res prosil, da bi sodeloval s policisti, saj je izvedel, da bo v Gazice nekdo pripeljal orožje. “Ni bilo govora, da mu kdo grozi. Če bi bilo tako, bi naredili hišno preiskavo in ne bi nekoga pošiljali v ogenj. Tako smo se dogovorili le za zaseg orožja, pri čemer smo policisti obljubili zasedo,” pravi Veber in dodaja, da Rajko ni bil policijski sodelavec, kakor se že govori v javnosti. Orožje naj bi v Gazice pripeljali ob 9. uri, 20 policistov in kriminalistov v civilu, ki niso vedeli, ne kdaj ne kdo ali s kakšnim avtom bo prišel, pa je naredilo dvojno zasedo že uro prej. Prva zaseda je le ugotovila prihod skupine, druga, ki se je postavila le 100 ali 200 metrov od naselja v RAJKOV OČE - Milan je trdno prepričan, da njegov sin ni prekupčeval z orožjem. okolico edine poti, ki vodi k Romom, pa naj bi Šentjernejčane prestregla. “A ti so avto ustavili med 1. in 2. zasedo in jo peš mahnili skozi gozd, kar ni njihov običaj, pa tudi nenavadna potezUj če so mislili pripeljati orožje. Če bi se torej pripeljali z avtom, bi jih policisti prestregli že pred naseljem,” razlaga Veber. Ko so policisti ugotavljali, kje seje torej izgubil avto, so že zaslišali strele. Šentjernejske Rome so policisti ulovili med begom, eno puško so našli v avtu, drugo pa zakopano pod listjem, ki so se jo Romi rešili, ko so bežali. Kaj se je v resnici dogajalo v naselju Gazice, bo težko ugotoviti. Tudi preiskava pred preiskovalnim sodnikom je pokazala, kako različne so izjave Romov, analiza pa bo pokazala, kdo vse je streljal. Pa tudi to ni jasno, zakaj sta se sprli dve romski družini, kateri sta se teden dni pred tragičnim dogodkom sprli in celo stepli na Madžarskem. Po izjavah nekaterih naj bi bilo vmes spet prekupčevanje z orožjem. T. GAZVODA Novomeščani so pometali v Krškem Na dvodnevni kolesarski prireditvi v Krškem so kolesarji novomeškega kluba Krka Telekom v vseh kategorijah dobesedno pometli s konkurenco - Četrtič polomljen GIMNASTIČNI DVOBOJ KRŠKO - Gimnastično društvo Rain Krško bo jutri, 12. junija, ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem pripravilo prvi gimnastični posamični dvoboj med telovadkami domačega društva in članicami gimnastičnega društva Sevnica. Prireditev bo posvečena 5. obletnici ustanovitve gimnastičnega društva Rain in prazniku občine Krško. KRŠKO - V soboto in nedeljo je krško kolesarsko društvo Savaprojekt v okviru prireditev ob občinskem prazniku vzorno pripravilo kolesarski dirki, na katerih pa so se najbolj izkazali novomeški kolesarji, ki na zmagovalni oder skorajda niso pustili nikogar drugega. Nedeljsko dirko za veliko nagrado Krškega, kije bila vrhunec dvodnevnega sporeda, je v ciljnem šprintu dobil Boštjan Mervarj drugi je bil Uroš Murn, tretji Kranjčan Tadej Križnar, najbolje uvrščeni krški kolesar pa Aleš Poljanšek na 9. mestu. V soboto so se za točke pokala Dana najprej pomerili dečki pa mladinci in nazadnje še člani, med katerimi je po nekaj neuspešnih poskusih pobega po nekaj krogih, speljanih po ulicah Krškega, uspelo uiti Novomeščanoma Urošu Murnu in Gorazdu Štanglju ter članu novogoriškega Hita in nekdanjemu poklicnemu kolesarju Can-tine Tollo Borutu Rovščku, ki so v drugi polovici kriterijske dirke, pri kateri so se točkovala prva štiri mesta v vsakem tretjem krogu, skorajda ujeli glavnino. Po dogovoru med ubežno trojico, kjer sta imela Novo-meščana očitno premoč, je zmaga pripadla Urošu Murnu. . V nedeljo so v jutranjem hladu štartali najprej skupaj mlajši in starejši mladinci, med katerimi je bil najhitrejši mlajši mladinec Švajger, ki je premagal tudi vse starejše kolege. Člani so morali na štart 140 km dolge in v treh krogih speljane posavske preizkušnje natanko opoldne, bolj kot drugi kolesarji pa je bila njihov nasprotnik huda vročina. Sredi dirke je glavnini pobegnilo 10 kolesarjev, med katerimi so bili po trije člani treh velikih klubov, Krke Telekoma, ptujsko-ljubljanskega PP&RR in kranjske Save, ter osam- TOM EKIPNO DRUGI MIRNA - Badmintonisti mirn-skega Toma so v finalu končnice državnega ekipnega prvenstva po pričakovanju osvojili drugo mesto, saj na uspeh proti ljubljanski Olimpiji, kjer se z badmintonom ukvarjajo že 40 let, niso mogli upati. Kljub temu je bila finalna tekma v trebanjski športni dvorani pravi praznik tega športa, kije ime Mirne in Toma ponesel po vsej Sloveniji in na tuje. Ljubljančani so tokrat premagali Mirnčane z 8:1. Za Tom so igrali: Kristian Hajnšek, Dušan Skerbiš, Uroš Skerbiš, Žiga Strmole, Urša Plahutnik, Katja Strmole in Urška Silvester. Pokale in medalje najboljšima slovenskima badmintonskima ekipama so podelili na krajevnem prazniku Mirne. Drugo mesto je za Mirnčane do sedaj največji ekipni uspeh, saj so se do sedaj najbolje uvrstili dvakrat ha tretje mesto. • Najboljši krški kolesar Damjan Četrtič, ki se želi usmeriti predvsem v dirkališčno kolesarstvo, si je obe dirki v domačem kraju ogledal s strani. Sredi prejšnjega tedna je skupaj z Leskovarjem, najboljšim slovenskim dirkališčnim kolesarjem, vadil na novomeškem velodromu in si pri padcu zlomil ključnico, tako da bo moral vsaj en mesec počivati. NATANKO OPOLDNE - Prireditelji kolesarske dirke za veliko nagrado Krškega niso mogli predvideti, da bo ravno dan njihove prireditve eden izmed najbolj vročih julijskih dni v tem stoletju. Takole se je večina slovenskih kolesarjev iz vseh slovenskih klubov in iz tujine v nedeljo natanko opoldne podalo na 140 km dolgo pot po razbeljenem posavskem asfaltu. Sodniki so spremljevalcem izjemoma dovolili, da so razen nekaj kilometrov po startu in zadnje kilometre pred ciljem svojim kolesarjem lahko dodajali vodo, kar je sicer dovoljeno le na posebej določenih mestih. V Budimpešti so izpolnili nalogo ljeni jezdec Borut Rovšček. Ubežniki so si privozili prednost dveh minut, ki pa jo je glavnina 5 km pred ciljem izničila in zmagovalca je določil ciljni šprint, kjer je bil novomeški Sprinterski vlak nepremagljiv: zmage se je veselil Boštjan Mervar, ki je v soboto padel že v prvem ovinku prvega kroga in odstopil, drugo mesto si je privozil njegov klubski tovariš Uroš Murn, med prvo deseterico pa so se od novomeških kolesarjev uvrstili Štangelj na četrto, Sašo Sviben na šesto in Uroš Plankar, ki letos nastopa za Italijanski Fior, na deseto mesto. Domačin Igor Kranjec iz Rožnega pri Brestanici, ki si že nekaj leta kolesarski kruh reže v Ljubljani, je bil sedmi, najbolje uvrščeni kolesar domačega Savaprojekta Aleš Polja-šek pa deveti. Poškodovani Igor Primc in utrujeni Jure Rovan sta s tretjima mestoma osvojila pomembne točke za obstanek Slovenije v prvi atletski ligi • Državni rekord Primoža Kozmusa BUDIMPEŠTA - Slovenski atleti so zelo slabo začeli svoj nastop v prvoligaški skupini evropskega pokala, saj so po prvem dnevu tekmovanj na slovitem budimpeštanskem stadionu Nep, kjer bo letos tudi evropsko prvenstvo, prepričljivo osvojili zadnje mesto. Večina spremljevalcev je nad slovenskimi atleti že obupala, drugače pa so mislili športniki, ki so drugi dan tekmovanj stvari obrnili na glavo in si s šestim mestom izborili obstanek v evropski prvi atletski ligi, pri čemer so imeli znaten delež tudi atleti z našega konca. Novomeški metalec diska Igor Primc, ki je v drugoligaški konkurenci v preteklih letih brez težav zmagoval, se je moral tokrat spoprijeti z boljšimi od sebe, saj je imel šele četrti najboljši izid, zaradi poškodbe ramena in stegenske prepone pa ta čas ni najbolje pripravljen. Kljub temu je svojo nalogo izvrstno opravil saj je osvojil tretje mesto. Tekmovalce, ki so imeli po novih pravilih na voljo štiri mete, je povrhu vsega motil močan veter v hrbet, ki je pri metu diska neugoden, tako da je večina Igorjevih konkurentov tudi po več metrov zaostala za svojimi najboljšimi dosežki. 59,68 dolg met je zadoščal za tretje mesto, s čimer je Igor svojo nalogo izpolnil in reprezentanci prinesel lepe točke. Brežiški rekorder v skoku ob palici Jure Rovan je prav tako dosegel tretje mesto, čeprav bi glede na izid zmagovalca Ukrajinca Formenka, ki je preskočil vsega 530 cm, lahko dosegel več, če bi bil seveda bolj spočit. Jure se je po mednarodnem mitingu v Novem mestu namreč vrnil v Združene države Amerike, kjer v Šport iz Kočevja in Ribnice • SODRAŽICA - V 5. krogu območne notranjske balinarske lige so igralci Sodražice kljub najboljši igri v gosteh doslej izgubili tekmo v Spodnji Idriji proti Fari z 10:6. V 6. krogu Dolenjske lige sta se v mestnem derbiju v Kočevju pomerili igralci Valreije in Sodčka. Slednji so s 14:2 premagali gostitelje in še naprej vodijo na lestvici osmih ekip. • RIBNICA - Ob koncu tedna sta bili na Dunaju v počastitev 10-letnice ragbija v Avstriji prijateljski tekmi članskih in mladinskih reprezentanc med Avstijo in Slovenijo. Obe slovenski ekipi sta nastopili brez najboljših igralcev. V mladinskih vrstah je slovenske barve branilo kar 13 Ribničanov, a jim ni uspelo preprečiti hudega poraza, saj so gostitelji zmagali s 34:8. Članska reprezentanca je izgubila s 6:60. • RIBNICA - V soboto in nedeljo bo Ribnica v znamenju ragbija. V soboto bo turnir sedmič, na katerem bo nastopilo 16 ekip iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije. V nedeljo pa bo na igrišču Ugar državno prvenstvo za mladince v starostnih skupinah: do 15., do 17. in do 19. leta. Turnirja se bosta začela ob 10. uri. • KOČEVJE - V Ljubljani je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za državno prvenstvo v latinskoameriških in standardnih plesih. V standardnih plesih sta Blaž Bižal in Jasmina Arko zasedla 5. mesto mesto, v latinskoameriških pa sta bila druga in sta se uvrstila v višji tekmovalni razred, medtem ko sta Miro Žvegelj in Maja Mihelič v obeh plesnih zvrsteh zmagala in se tako v uvrstila v najvišji kakovostni razred. • RIBNICA - V 7. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Tornado: Elin Kot 3:2, Divji jezdeci: Spectrum Treid 5:4, Turjak : Grafit 3:2, Agaton : Biba Market 3:6. Na lestvici vodi Tornado. • KOČEVJE - Izidi 7. kroga občinske lige Kočevja v malem nogometu: Krempa Štalcerji : Rog Šalka vas 6:2, Slovenka Dolga vas : Mozelj 1:4, Lorela : AG Kovinar 2:4, Flamengo : Radar 2:1, AS : Tri zvezde 3:4, Kostel : Črni potok 2:1, Atletiko : Marof 4:5. Na lestvici s po 19 točkami vodita Marof in AG Kovinar. • KOČEVJE - Na rednem hitropoteznem šahovskem mesečnem turnirju kočevskih šahistov za mesec junij je zmagal Podkoritnik, drugi je bil Malnar in trtji Bajo. Kočevski šahisti so se na turnirju ob občinskem prazniku Črnomlja v Starem trgu ob Kolpi dobro odrezali. V močni konkurenci so bili med 47 igralci najboljši An-doljšek, Podkoritnik in Ban. M. GLAVONJIČ končuje študijn športa, v Evropo pa je pripotoval spet pred budimpe-štansko tekmo. Potovanje in časovne spremembe so ga dodobra izmučile, tako da je njegovih 520 cm kljub temu dober izid. Vsekakor pa je s svojim nastopom zelo zadovoljen Bošjan Šimu-nič iz Dolenjskih Toplic. Državnega rekorda, ki ga je načrtoval, sicer ni dosegel, pač pa je z osebnim rekordom 16,06 dokazal, da je na dobri poti. Do nekdanjega državnega rekorda njegovega očeta in obenem trenerja Milana mu manjka še 17 cm. Da je na dobri poti, je dokazal tudi mladinec brežiškega Fita Primož Kozmus, ki mu do članskega državnega rekorda njegovega trenerja Vlada Keva 71,16 m manjka še precej, a je kljub osmemu mestu v Budimpešti lahko zelo zadovoljen, saj je s 64,40 m postavil mladinski državni rekord in dokazal, da med slovenskimi metalci kladiva nima pravega tekmeca. ZLATA NOC NA LOGU SEVNICA, LOG - Klub malega nogometa Mizarstvo Krošelj je ob osvojitvi naslova državnih prvakov v 1. slovenski ligi malega nogometa pripravilo okroglo mizo na temo Medijska promocija malega nogometa v Sloveniji. V soboto, 13. junija, ob 17. uri pa se bo na igrišču KŠD Log začela otvoritvena slovesnost Zlate noči na Logu, kjer ne bo manjkala niti sevniška godba. Ob 17.30 se bodo v revijalni temi pomerile državne prvakinje Slovenije v velikerrt nogometu s sevniškimi malonogometnimi veterani. Ob 18.30 bo revijalna tekma KMN Mizarstvo Krošelj - POP TV (državni prvaki v medijski ligi), v zabavnem sporedu s srečelovom pa bo poskrbljeno tudi za najmlajše. I. V. V TRETJO LIGO KRŠKO - Kegljači Krškega so na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani premagali vse nasprotnike in se uvrstili v tretjo državno ligo. Izidi: 1. Krško 9935,2. Konjice 9832,3. Fala 9809... 5. Novo mesto 9589. (N. G.) Igor Primc lahko zdaj mirno spi. V Budimpešti je pošteno opravil svoj dolg do državne reprezentance, na mednarodnem mitingu Krka 98 pa je predtem kar dvakrat presegel normo za nastop na evropskem prvenstvu, kije letos njegov edini veliki cilj. Tako se lahko sedaj mirno pripravlja na tekmovanje, na katerem se želi uvrstiti v finale, če bo seveda uspešno ozdravil poškodbi. Takole je na novomeškem štadionu začel svoj četrti, najdaljši met. (Foto: I. V.) Turk in Pucelj pri vrhu Na mednarodnih teniških turnirjih v Mariboru sta se od Novomeščanov najbolj izkazala Turk in Pucelj NOVO MESTO - Novomeš-čan Blaž Turk, član teniškega kluba Krka, je na mednarodnem prvenstvu v tenisu v Mariboru dosegel enega svojih največjih uspehov, saj se je v konkurenci 250igralcev iz 17 držav v katego-rji do 16. leta prebil vse do polfinala glavnega turnirja, kjer ga je s 6:4 in 6:1 pramagal Jugoslovan Janko Tipsarevič. Tomaž Budja in Maj Jožef sta izpadla v prvem kolu. Turk In Budja sta nastopila v igri parov in izgubila šele v finalu, kjer sta ju premagala Hrvat Ivan Cerovič in Makedonec Bojan Uievski. V kategoriji do 14. leta je med posamezniki Tadej Pucelj izpadel v drugem kolu, v igri parov pa sta z Gregorcem izgubila šele v finalu. Na mednarodnem teniškem turnirju za Bergantov memorial, ki šteje tudi za točke evropske teniške lestvice ETA, serija 3, so prejšnji teden uspešno nastopili tudi mladi novomeški tenisarji. V kategorji do 14. leta se je ponovno izjemno izkazal Novomeščan Tadej Pucelj, ki se je med posamezniki prebil vse do polfinala, kjer ga je izločil kasnejši zmagovalec Luka Gregorc. Luka in Tadej sta v igri parov nastopila na isti strani mreže in zmagala. V fi- nalu sta s 6:0 in 6:0 premagala rusko dvojico Boldyrev - Zavodov. V kategoriji do 16. leta so nastopili Blaž Turk in Tomaž Budja in Maj Jožef, a jim žreb ni bil naklonjen, tako da so vsi trije izpadli že v prvem kolu glavnega turnirja. Konec tedna je v Kranju potekal turnir za odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 18. leta, kjer se je Aleša Šantej uvrstila v četrtfinale, medtem ko je Tomaž Budja izpadel v prvem kolu. Blaž Turk NA POKALU SAVARIA NOVO MESTO - Mladi up novomeškega atletskega kluba Krka Andrej Murn je z veliko premočjo zmagal v teku na 110 m z ovirami na srečanju mladinskih reprezentanc za pokal Savaria v Kopru. Kljub vetru v prsi (2,8 metra na sekundo) je Murn dosegel odličen izidv- 14,88 sekunde. Murn je skupaj s Šentjer-nejčanom Kristijanom Kraljem in Ljubljančanoma Sašom Božičem in Maticem Šuštaršičem sodeloval tudi v štafeti 4 X 100 m, ki je z izidom GORAZD ZOFIC BLESTEL S SAMOSTRELOM LESKOVEC - V soboto s£> Leskovcu pripravili državno prve* •---• •' ' ■ lom.* zal stvo v streljanju s samostrelom, * 41,91 prav tako zmagala. Kralj je al v skoku v daljino izkazali pa zmagal v skoku v daljino izkazali pa so se tudi Brežičani: Lidija Novak je bila tretja v metu krogle, Divjak pa najhitrejši na 800 m. Sentjernejča: najhitrejši na 800 m. Sentjernejčan-ka Alenka Žnidaršič je v skoku v višino s 170 cm zmagala. katerem se je dobro odrezal tu domači mladinec Gorazd ZofkV sta ga premagala le svetovni pdl* Rajmond Debevec in novi drža'1 prvak Damjan Kandore. Zofičjf tem osvojil tudi zmago med mlad1* ci in je izpolnil normo za nastop11 članskem in mladinskem evrops^1 prvenstvu, ki bo konec mesec* Frankfurtu. Med članicami je zrn* gala Renata Oražem, medtem k°" bila Sevničanka Tina Grabnar dh ga. (J. A.) TELOVADNICA PRIHODNJE LETO? LOŠKI POTOK - Že več let tečejo razprave, kako priti do večnamenske dvorane, ki bi služila tudi za telovadnico. K sreči se osnovna šola Dr. Antona Debeljaka na Hribu pripravlja na devetletno šolanje, za to pa morajo marsikaj postoriti. Kako bodo vse to izpeljali, smo povprašali ravnatelja šole prof. Janeza Mihe- liča, ki pravi: “Trenutno je to glavna skrb ustanovitelja, to pa je občina. Sedanji idejni projekt bi vsekakor ustrezal šolskim potrebam in prej naštetim dejavnostim, žal pa še nimamo v celoti pristanka ministrstva in se pojavlja nekaj čejev. Če se bo dosledno sledilo zakonu o 9-let-ni šoli, mora biti gradnja gotova do leta 2002, če ne prej. Prvotni načrti, da bi telovadnica stala samostojno, ne pridejo v poštev zaradi prostorskih normativov.” Podobno mnenje smo dobili tudi na občini. “Letos pričakujemo ureditev dokumentacije, potem bomo čakali v vrsti za denar. Nekaj pa le govori v prid temu, da se bodo pripravljalna zemeljska dela začela že prihodnje leto,” meni Vinko Košmerl. . „ A. K. KARPOV IN ILC Z BRONASTIMA ODLIČJEMA RIBNICA - Na tradcionah nih evropskih igrah Športnih pedagogov v Pragi sta v dvajsetčlanski ekipi Ljubljane nastopila tudi Ribničana Peter Karpov in Janze Ilc. Daleč naokrog ju poznajo kot uspešna rokometaša in tudi trenerja-Karpov je v mešanih dvojicah s Čehinjo Nakovo v tenisa osvojil bronasto kolajno, z bro; nastim odličjem seje vrnil tud’ Ilc, saj je v atletiki zasede’ tretje mesto. POKAL DRUŠTVA GR*1 LUTRŠKO SELO - V sobo* 6. junija, so na teniških igriščih” Lutrškem selu pripravili turnir za pokal športnega drus” ZMAGA VEBROVE TREBNJE - Najboljša dolenjska kegljavka Milena Veber je zmagala na odprtem prvenstvu Tržiča. Vebrova je tokrat podrla 436 kegljev, kar je za 4 več od drugouvrščene Silve Feischman iz Triglava. (N. G.) Grip iz Novega mesta. Nastopi je 37 mladih tenisarjev. Izidi’ ^ 15. leta - L Gašper Župevec. Ervin Šinkovec, 3. Matic Zal®1, do 12. leta - 1. Luka VavžiKri Matej Mojstrovič, 3. Rok Gabri do 10. leta - 1. Miha Martino'., 2. Gašper Beg, 3. Domen GaČhlj Deklice in dečki so se poffiel. tudi v mini tenisu. Med deklica.l je zmagla Meta Retar, med deC pa Manuel Lesjak. JkZDRAVlUŠGK HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC • POLETNA ŠPORTNA ŠOLA ZA OTROKE - V teniškem centru Otočec bodo tudi letos poskrbeli, da šolarjem med počitnicami ne bo dolgčas. V štirih terminih so pripravili petdnevne športne programe, kjer se bodo mladi poleg tenisa srečali z lokostrelstvom, veslanjem, kolesarjenjem, odbojko na pesku, fitne-ssom, namiznim tenisom, pikadom, več igrami z žogo. Kopali se bodo v Šmarjeških Toplicah, za lakoto pa bodo poskrbeli kuhaC ji v restavraciji Tango. Iz Novel!11 mesta bo organiziran prevo* s kombjjem. Prijave in informacij* po telefonu (068) 75 458. NOGOMET NA OGRADO -V nedeljo, 21. junija, bodo v telč škem centru Otočec priprav” turnir v malem nogometu z ogra jeniin igriščem. Začetek turnir)11 bo ob 9. uri, prijavite pa se Is**1^0 in dodatna pojasnila dobite telefonu (068) 75 458. I I- 0 ž li e a i- o i, v j ;0 /e* ,« iu‘ i i'1 3» U' .-a n: o.' Jr- I- ti j" ia Velika nagrada Krke za svetovni pokal in točke UCI V soboto in nedeljo kolesarski praznik NOVO MESTO - Kolesarski klub Krka Telekom bo pripravil tradicionalni kolesarski dirki: v soboto, 13. junija, v središču Novega mesta mednarodni kriterij Telekoma, v nedeljo, 14. junija, pa na tako imenovanem balkanskem krogu (Novo mesto-Otočec-Ra-tež-Novo mesto) dirko za veliko nagrado Krke. V soboto bodo prireditev ob 17. uri začeli dečki, dirka članov, ki bodo po mestnih ulicah prevozili 21 krogov oziroma 44 kilometrov, pa se bo začela ob 19.30. V nedeljo se bodo mladinci pomerili ob 10. uri, člani pa ob 13. uri. Nedeljska dirka je uvrščena v peto kategorijo dirk in šteje za točke svetovnega pokala UCI. Nastopili bodo vsi najboljši slovenski kolesarji z domačim Poklicnim moštvom Krka Telekom na čelu, prireditelji pa so v Novo mesto povabili tudi več tujih poklicnih moštev. Mladinci bodo morali prevoziti Pet, člani pa deset krogov oziroma 182 kilometrov. I. V. TEKAŠKI POKAL Na pobudo Društva ljubiteljev •eka Filipides iz Nove Gorice in po ^gledu večine evropskih držav v 'etošnjem letu Športna unija Slo-Venije (ŠUS) poskusno uvaja pokal-110 tekaško tekmovanje. Želijo Predvsem povečati število redno ?ktivnih v športu, povečati motivaci-1° rekreativih tekačev in na željo tekmovalne komisije pri Atletski ^ezi Slovenije urediti pomanjklji-v°sti, ki se pojavljajo pri nekaterih Organizatorjih. Vse, ki bi se želeli Pridružiti kot organizatorji vabijo, da svoje želje sporočijo na SUS, Ta-b°r 14, Ljubljana, faks 061-311-728, e'Pošta: športna.unija@sportna-dttija.si. JADRALNI PADALCI V Točnosti v Podturnu dolenjske toplice - Klub prosto letenje Kanja iz Dolenjcih Toplic bo v soboto, 13. junija, Pripravil tekmo za pokal Slovenije Jadralnih padalcev v natančnem Pristajanju na piko. Začetek tekmovanja bo ob 9. uri, padalci bodo Starali na Pogorelcu, pristajali pa pri p°dturnu. Domačinom v Krškem le drobtinice Zlati znak Krškega Dancu Runniju Pedersnu, pokal Franca Babiča pa Madžaru Tihanyi-ju - Edino domačo zmago dosegel Izak Šantej po padcu v ponovljeni osmi vožnji KRŠKO - Blizu pet tisoč gledalcev na štadionu Matije Gubca v Krškem se v soboto na dirki za Zlati znak Krškega in memorial Franca Babiča ni moglo velikokrat veseliti uspešnih nastopov domačih motoristov, ki so se pretekla leta povsem eneakovredno kosali z odličnimi tujci. Edino domačo zmago je v osmi vožnji dosegel Izak Šantej. V Krškem zelo priljubljeni plavolasi Avstralec Todd VViltshire ni ubranil lasnke zmage, ki jo je moral zaradi spodrsljaja v prvi dirki, ko je bil tretji, prepustiti Daneu Ronniju Pedersnu, tretji pa je bil njegov brat Nicki Pedersen. Pokal Franca Babiča, za katerega seje potegovalo osem najbolje uvrščenih z dirke za zlati znak Krškega, je dobil Madžar Sandor Tihanyi. Za navijače domačih motoristov je bila najbolj razburljiva osma dirka. Bojeviti domačin Izak Šantej je poskusil doseči čim več, a je že na prvem zavoju po štartu grdo padel in obležal na hrbtu ob ogradi. Ker je sprva povsem obmiroval, je med gledalci zavladala prav panika, ko pa je vstal so se vsi odahnili. Sodniki so odločili, da se štart ponovi, nastop pa so dovolili tudi Šanteju, ki seje kljub padcu spet korajžno po- dal v boj in si tik pred ciljno črto izbojeval edino domačo zmago na prireditvi. Žal boljša predstava ni uspela dvakratnemu zmagovalcu zlatega znaka Krešu Omerzelu, kije bil najboljši v letih 1992 in 1996, pa tudi Gerhard Lekše nikakor ne more doseči forme, s kakršno je razveseljeval krške ljubitelje speed-waya pred dvema letoma. Zmaga je tokrat pripadla Dancu Ronniju Pedersnu, kljub temu da so TRENUTEK PRED PADCEM - Takole so se po stanu osme dirke na prvem ovinku gnetli domači junak Izak Šantej (na zunanji stezi), Italijan Andrea Maida, drugi domačin Gerhard Lekše in Nemec Joachim Kugel-man. Le nekaj metrov naprej je Šantej padel in sodniki so dirko prekinili in ponovili. Padec Šanteju očitno ni nagnal strahu v kosti, saj je v drugo štartal bolje in edinič zmagal. (Foto: I. V.) NOVOMEŠČAN V KRŠKEM KRŠKO - Zmagovalec hitropoteznega šahovskega turnirja ob krškem občinskem prazniku je novomeški mojstrski kandidat Marjan Kastelic.Drugi je bil mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič in tretji mojstrski kandidat Toni Kos (oba Triglav Krško). Nastopilo je 31 šahistov. (J. B.) V LESKOVCU DEBEVEC LESKOVEC - Strelsko društvo Leskovec je v okviru praznovanj krškega občinskega praznika pripravilo tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal občine Krško. Zmagal je Rajmond Debevec s 593 krogi, najboljši domačin pa je bil Gorazd Žofič, ki je s 581 krogi osvojil deveto mesto. (J. A.) se v Krškem zbrali taki asi, kot sta nekdanji svetovni prvak Britanec Gary Havelock in njegov rojak, petkratni finalist svetovnega prvenstva posameznikov Sean Wilson ter svetovni prvak v dvojicah Američan Ronie Corey. Pedersen je v svojih petih nastopih petkrat zmagal. Kot že po tradiciji najboljši z zlatega znaka Krškega niso bili enako uspešni tudi na dirki za pokala Franca Babiča, saj sta Wiltshire in Ronni Pedersen izpadla že v polfinalu. Finalno vožnjo je, potem ko je Američan Ronie Corey prve tri kroge prepričljivo vodil, a v zadnjem popustil, dobil Madžar Sandor Ti-hanyi, ki je tako ponovil uspeh iz leta 1995. NA SVETOVNI POKAL NOVO MESTO - Tričlansko dirkališčno moštvo Krke Telekoma bo med 12. in 14. junijem nastopalo na dirki za svetovni pokal v Berlinu. Medtem ko bo Matjaž Leskovar poskušal osvojiti točke svetovnega pokala v vožnji na 1000 m, bosta Mirja Remih v sprintu na 1000 m in Goran Galamič v vožnji na točke in na 4000 m predvsem nabirala izkušnje. Vsi trije bodo nastopili tudi v olimpijskem sprintu. KASAŠKE DIRKE V SOBOTO V BREGAH KRŠKO - Konjeniški klub Posavje Krško bo v soboto, 13. junija, ob 16. uri pripravil veliko konjeniško prireditev, na kateri se bodo v osmih točkah sporeda pomerili najboljši slovenski odmači in uvoženi kasači, seveda pa si bodo lahko dolenjski ljubitelji konjeništva na delu ogledali tudi tekmovalce domačega in šentjernejskega kluba, ki so letošnjo sezono dosegli nekaj lepih uspehov. KASAŠKE DIRKE V SOBOTO V BREGAH KRŠKO - Konjeniški klub Posavje Krško bo v soboto, 13. junija, ob 16. uri pripravil veliko konjeniško prireditev, na kateri se bodo v osmih točkah sporeda pomerili najboljši slovenski odmači in uvoženi kasači, seveda pa si bodo lahko dolenjski ljubitelji konjeništva na delu ogledali tudi tekmovalce domačega in šentjernejskega kluba, ki so letošnjo sezono dosegli nekaj lepih uspehov. ( DOLENJSKI LIST | nun iiiji iumn SPEEDWAY Zlati znak Krškega - 1. Ronni Pedersen (Danska) 15, 2. Todd Wiltshire (Avstralija) 13,3. Nick Pedersen (Danska) 12,4. Andrea Maida (Italija) 10, 5. Šandor Ti-hanyi (Madžarska) 10, 6. Michal Makovsky (Češka) 9, 7. Mario Jirout (Češka) 9,8. Ronnie Corey (ZDA) 9... 11. Izak Šantej 5, 12. Krešo Omerzel 5, 13. Grehard Lekše 4. Pokal Franca Babiča -1. Tihanyi, 2. N. Pedersen, 3. Corey, 4. Makovsky. KOLESARSTVO 10. kriterij mesta Krško, člani -1. Uroš Murn (Krka Telekom) 50,2. Borut Rovšček (Hit Casino Nova Gorica) 29, 3. Gorazd Štangelj 22... 6. Martin Derganc (Fior), 8. Milan Eržen 5, 11. Vlado Mihol-jevič (vsi Krka Telekom); starejši mladinci - 1. Gregor Zagorc 20,8. Gaber Gomišček 3, 13. Damjan Prevejšek (vsi Krka Telekom) 2, 14. Primož Četrtič 1 (Savaprojekt Krško); mlajši mladinci - 1. Jure Zrimšek 25, Matevž Kastelic (oba Krka Telekom) 14,7. Simon Tomec (Črnomelj) 2, 9. Tomaž Nose (Krka Telekom) 1; Krožna dirka za nagrado Krškega in pokal Dane, dečki A - 1. Leon Makarovič (Hit Casino), 2. Tadej Prevejšek (Savaprojekt Krško), 7. Boris Galamič, 8. Janez Muhvič (oba Krka Telekom); dečki B -1. Grega Bole (Bled), 7. Janez Kastelic (Krka Telekom), 10. Rok Zagorc, 13. Damjan Zajec (oba Savaprojekt); dečki C - L Sašo Baratin, 8. Jure Žagar (oba Krka Telekom), 13. Boris Remih (Savaprojekt), 14. Marko Udovič (Krka Telekom). Velika nagrada Krškega - 1. Boštjan Mervar, 2. Uroš Murn (oba Krka Telekom), 3. Tadej Križnar (Sava), 4. Gorazd Štangelj, 6. Sašo Šviben (oba Krka Telekom), 7. Igor Kranjec (PP&RR), 9. Poljanšek (Savaprojekt), 10. Uroš Plankar (Fior). SLOVENIJA TEČE Tekači, ki se želijo potegovati za priznanje “Slovenija teče”, morajo nastopiti na najmanj štirih tekih, na katerih je soorganizator tudi Olimpijski komite Slovenije. Izbirate lahko med dvanajstimi Olimpijskimi teki, 13. junija bo olimpijski tek v Brežicah, na voljo pa sta ostala še maratonski pohod Čelje - Logarska dolina in zaključna prireditev “Slovenija teče”, ki bo konec septembra v Velenju. Vsak tekmovalec mora na posameznem teku oziroma prireditvi zahtevati od organizatorja, da mu ta udeležbo potrdi na kartončku, s katerim se bo izkazal tudi na zaključni prireditvi, ko bo sodeloval na žrebanju številnih praktičnih nagrad. OLIMPIJSKI TEKI BREŽICE - Brežiški atletski delavci bodo v soboto, 13. junija, ob 18.30 pripravili enega izmed 12 letošnjih olimpijskih tekov. Štart in cilj teka bosta na brežiškem štadionu. Organizacijo prireditve vodi prof. Polde Rovan. Pri njem lahko dobite tudi vsa dodatna pojasnila po telefonu (0608) 61-234. OBČNI ZBOR KEGLJAČEV NOVO MESTO - Na rednem letnem občnem zboru kegljaškega društva Novo mesto, v katerega je vključenih 13 klubov, so pregledali doseženo v lanskem letu. Najbolj so ponosni na četrto mesto Brulca in Kocjančiča na kadetskem državnem prvenstvu parov. (N. G.) URESNIČILE SO CILJ, TRENER OBLEČEN V JEZERO BRESTANICA - Mlade brestaniške odbojkarice, ki so minulo sezono uspešno nastopale v kadetski konkurenci, so na Bledu uresničile svoj veliki cilj: zmagale so na kvalifikacijskem turnriju za popolnitev tretje lige. Na izenačeni tekmi so najprej s 3:1 premagale domačinke, potem pa še s 5:2 Črnomaljke. Brestaničanke so tako ob veselju nad uvrstitvijo v ligaško tekmovanje doživele še eno veselje - njihov trener Aleš Cvar je moral izpolniti obljubo in se oblečen vreči v takrat še precej hladno Blejsko jezero. Za brestaniško ekipo so na kvalifikacijah nastopile Monika Vodopivc, Maša Mlinarič, Sanja Macur, Manca Vaš, Melita Kovačič, Mojca Čargo, Špela Kozmus, Špela Slap-šak, Sladjana Kopren, Tatjana Ribič, Petra Ribič in Ana Bizjak. TURNIR TROJK V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - Košarkarsko društvo Dolenjske Toplice bo na igriščih pri osnovni šoli v soboto, 20. junija, pripravilo tradicionalni košarkarski turnir trojk. Prijave zbirajo in dodatna pojasnila dajejo v piceriji Račka ali po telefonu 65 510. Nastopajo lahko vsi razen članov prvoligaških moštev. Dovoljene so tudi mešane ali dekliške ekipe, ki pa nastopajo v enotni konkurenci. it u;n/i Mii Novo mesto Adamičeva ulica 12 tel.: 068/341 400 Vse, ki boste na ta dan po temeljiti poskusni vožnji vplačali polog za nov avto, čaka prijetno presenečenje! PEUGEOT KUPIM ŠKODO. GREM NA POČITNICE. •• - i*' v i- li I- >» ,1' lil i Pri nakupu kateregakoli modela ŠKODE vam zato podarjamo 50.000 SIT za počitnice. Vi si le že izberete kraj počitnikovanja in začnete pripravljati kovčke. Lepo je imeti dober, nov avto. In lepo si je privoščiti nore, uživaške počitnice. Še lepše pa se je z dobrim, novim avtomobilom odpraviti na nore, uživaške počitnice. + 50.000 SIT Slovenija Hrvaška j PAN JAN d.o.o. asj.sr* SPC JANEZ MOLEK SfeSSS* AVTOLINE KRŠKO d.o.o. SSSfcSBSS.m Odgovori in popravki po § 9... J“,u. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-Ijene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...” vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Iz županstva ušla skrivnost Dol. list št. 21, 28. maja Pisec pisma pod tem naslovom iz 21. št. DL želi popraviti in dopolniti nekatere moje trditve. S tem pa je praktično popravil samo samega sebe. Želim biti čim krajši, zato ne bom stvari našteval še enkrat od začetka, ampak ponovil samo bistvo vsega, česar se pisec vedno izogiba. Prepričan pa sem tudi, da teh pisem ne piše sam generalni direktor v Mariboru. Zanimivo je tudi, kako Pošta vztrajno brani župana in pa firmo Kopros. Jaz že od vsega začetka nisem imel namena polemizirati s Pošto, ker je ona ravno tako žrtev županovih spletk, ampak sem želel na ta način vprašati krajane, kje bi želeli imeti pošto, in opomniti župana Siterja, naj popravi prevare, ki so se mi zgodile v njegovem uradu. V zadnjem pismu Pošta zatrjuje, da moje ponudbe niso bile dovolj uradne in da seje Pošta odločila že v decembru. Sprašujem pa se, kako uradna in verodostojna je bila nasprotna ponudba, za katero seje Pošta odločila že, ko v tem času in še kasneje firma Kopros sploh ni vedela, če bo lahko kdaj lastnik tega zemljišča. Torej seje Pošta odločila za nekaj, kar ni obstajalo. Gotovo pa je tudi, da Kopros ne bi postal lastnik omenjenega zemljišča, če ne bi prišlo že drugič v županovem uradu do umazane prevare. Sprašujem se tudi, kako trdna in čista je pogodba, ki je bila podpisana s stranko, ki se je nepreklicno odpovedala sodelovanju s Pošto. Ko sem župana Siterja na to opozoril, mi je odgovoril, da ima Pošte in Rake polno glavo. Tak je pač njegov argument, s katerim rešuje zaplete in krivice, ki jih sam povzroča. Prepričan sem, da nas bo imel župan še zelo rad pred kakšnimi volitvami. Zaigral nam bo celo na orglice in kitaro pa tudi zapeli naj bi z njim. Tbda igrali in peli bi že lahko ob otvoritvi nove Pošte na Raki. Mogoče bi mu izkazali tudi čas, da bi prerezal trak. To je moje zadnje pisanje na to temo. Kdor pozna razmere, ima o tem še svoje mnenje. Moja ponudba pri Pošti pa še vedno velja. Pa brez zamere! MIRO BOŽIČ Revež iz Maga Dol. list št. 22, 4. junija Ko se je Silvestru Šurli, novinarju Maga in Jutranjika, podrl edini “argument”, na katerem je zgradil moj delež v svojem prispevku z naslovom Revež, se je zatekel k tistemu, kar res obvlada - k podlosti. Ko se izkaže, da je vse, kar je v zvezi z mano napletel, laž in prazno besedičenje, začne vsevprek pljuvati, zmerjati in žaliti. To kaže njegovo človeško podobo in govori o njegovi poklicni etiki. Kot sem že povedal, nisem član občinskega sveta in nikoli nisem bil član nobene politične stranke, pa naj sedaj Šurla to še tako obrača, krotoviči in sprevrača. Vse svoje poklicno življenje, se pravi 25 let, sem novinar. Kot takega me poznajo bralci Dolenjskega lista, še posebej v Beli krajini in v novomeški občini. Kako sem jih “s svojim pisanjem^poneumljal”, kot mi žaljivo očita Šurla, lahko povedo sami. Dejstvo je, da je Dolenjski list najbolj razširjen prav v belokranjskih in v občinah nekdanje občine Novo mesto. Ob katerikoli uri dneva in noči se upam v stiski zateči v kate- rokoli hišo na tem območju, povedati, kdo in kaj sem, in prositi za pomoč. Za Šurlo slišim, da se, ko pade noč, ne upa sam skozi svojo vas in niti podnevi v trgovino. Še beseda o družbenopolitičnem delavcu. Ker to nisem nikoli bil, me je trdoroki črnomaljski partijski sekretar hotel spraviti ob službo, partijsko postavljena direktorica Dolenjskega lista pa me je označila za anarholiberalca, kar je bila takrat priljubljena partijska zmerljivka. Pa smo zdržali - jaz in moje kolegice in kolegi - in se pri tem še izvrstno zabavali. Pomembnega družbenopolitičnega delavca, člana Zveze komunistov Slovenije in njenega Centralnega komiteja, pa Šurla lahko najde kar v vrhu svoje novinarske hiše. Nikoli nisem hodil na nobene procesije, kot se spakuje Šurla. Kakšne so'partijske, borčevske in pasje procesije, sploh ne vem, prav nič pa me ne privlačijo cerkvene, kot klafedra Šurla. Tista njegova, da se imam “za zelo pomembnega in da svoje delo jemlje(m) kot nekakšno 'božje poslanstvo’”, je pa nekaj tako nesmiselnega, da je res vredno Šur-lovega peresa. Še o Društvu Novo mesto. Ponosen sem, da sem eden njegovih ustanoviteljev, vseskozi sem tudi član društvenega upravnega odbora. Če društvo ne bi bilo nestrankarsko, me ne bi bilo zraven, najbrž tudi društva ne bi bilo več, gotovo pa ne bi bilo tako uspešno in ugledno. Vsekakor pravo nasprotje Šurli. Na društveni listi za volitve v občinski svet sem bil še z 10 drugimi člani, od predsednika Toneta Škerlja univ. prof. dr. Mihe Japlja, profesorjev Eve Simič in Janeza Pence, dr. Janeza Gabrijelčiča, arhitektov Marijana Lapajneta in Jova Grobovška do arheologa Danila Breščaka, inž. Vinka Mančka in televizijskega urednika Marjana Moškona. In nihče od nas ni pogorel, kajti dobili smo 4,2 odst. glasov, in tako je naš predsednik postal član občinskega sveta, v katerem je spoštovan in cenjen in se uspešno zavzema za koristi mesta in občine. Zato v zvezi z volitvami nimam nobenih kompleksov in se mi jih tako tudi zdraviti, ni treba. Na Gorjance pa hodim nadvse rad in pogosto. Resje to izvrstna terapija, ki pomaga tudi, da človek lažje prenaša podlost in zlobo takih ljudi, ki imajo sicer polna usta etike. Meni ta terapija pomaga. Take, ki bi pomagala Šurli, ni. ANDREJ BARTELJ, Novo mesto Sramotna organizacija srečanja Dol. list št. 22, 4. junija Predstavnice Gimnazije Novo mesto so na Mestno občino Novo mesto poslale dopis, v katerem izražajo nezadovoljstvo k organiza-ciji regijskega srečanja mladih raziskovalcev. Srečanje je potekalo 22. maja letos v Šolskem centru Novo mesto. Menimo, da bi morali predstavniki Gimnazije mnenje o organizaciji srečanja pred javno objavo najprej posredovati organizatorju, to je Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) - enoti Novo mesto in Regionalnemu centru ZOTKS za Belo krajino, Dolenjsko in Posavje oziroma njunima predstavnikoma g. Nikoli Padevske-mu in g. Romanu Baškovču. Znano nam je, da sta pred izvedbo srečanja mladih raziskovalcev navedena predstavnika ZOTKS Novo mesto in RC ZOTKS pravočasno organizirala usklajevalna sestanka, na katera smo bili vabljeni tudi predstavniki našega Sekretariata za vzgojo, izobraževanje, zdravstvo in socialne zadeve. Sestanka v Šentjerneju se iz opravičljivih razlogov nismo udeležili, pač pa smo se udeležili zadnjega usklajevalnega sestanka v mesecu aprilu (udeležba na sestanku pa je bila zelo skromna). Namen sestanka je bil uskladiti organizacijo srečanja tako časovno kot vsebinsko. Predstavnica našega sekretariata pa se je sestanka udeležila zaradi dogovora o višini sofinanciranja izvedbe srečanja s strani Mestne občine Novo mesto oziroma Sekretariata zn izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve. Ker se zavedamo pomena razvoja mladinskega raziskovanja in vloge mentorskega dela pri delu z mladimi v naši občini, smo zadnja leta finančno podprli udeležence - srednje šole - tako, da smo jim delno krili materialne stroške, nastale pri sami organizaciji srečanja mladih raziskovalcev. Ocenjujemo, da je predsednik ZOTKS Novo mesto g. Padevski doslej prizadevno vodil različne oblike dela z mladimi. Pri njegovem delu smo ga podpirali in ga podpiramo tudi zato, ker že od prvih organizacijskih začetkov dela z mladimi na območju naše občine (dobra tri desetletja) vodil ZOTKS Novo mesto volontersko. Ker je organizacija srečanj mladih raziskovalcev v pristojnosti ZOTKS Novo mesto, predlagamo, da se v bodoče vsi soudeleženci udeležijo predhodnih usklajevalnih sestankov v polnem številu. Edino na ta način se lahko pravočasno, tvorno in strpno dogovorijo o vseh potrebnih organizacijskih nalogah srečanja in s tem olajšajo delo tudi samemu organizatorju srečanja. Za Mestno občino Novo mesto VERA VESELY, sekretarka Prva statistika o nasilju v družini Dol. list št. 21, 28. maja Od 25. do 27. maja je bil v Gotenici prvi seminar iz cikla seminarjev Namesto koga roža cveti. Namenjen je bil vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s katerimikoli oblikami, fazami ali posledicami družinskega nasilja. Kar se zlorabljenih žensk in otrok tiče, Slovenija prav nič ne zaostaja za drugimi državami. A sprašujem ’ se: ali jih na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju ni!? Kako naj si drugače razlagamo porazno udeležbo teh treh regij na tem tako pomembnem in poučnem seminarju? Švedom seje na primer ta seminar zdel dovolj pomemben, da so prišli k nam, Dolenjcem, Belokranjcem in Posavcem pa ne! In ne glede na to, kaj si o tej problematiki mislijo nekateri v Novem mestu in še kje drugje, so pretepene, zlorabljene ženske, otroci, stari in nemočni ljudje problem nas vseh! Tudi ko sem pomagala zbirati podpise za spremembo zakonov, me je presenetil zelo slab odziv na primer osnovnih šol v Novem mestu. S težavo sem dobila nekaj podpisov (v Sloveniji jih je bilo zbranih preko 9.000!), iz ene od osnovnih šol pa so mi celo odgovorili, da se takšni problemi njih ne tičejo. V Gotenici sva se seminarja z našega območja udeležili le dve predstavnici: predstavnica UNZ Novo mesto in jaz kot članica društva Življenje brez nasilja in krivic, medtem ko so bili ostali deli Slovenije dobro zastopani. OLGA DERNOVŠČEK Društvo Življenje brez nasilja in krivic Novo mesto vročega poletja Dovolj sveže vode Poletje je tu in tudi živali trpijo v hudi vročini, zato poskrbite zanje. Poleg hrane jim zagotovite dosti sveže pitne vode, ustrezne higienske razmere in dobro počutje v bivalnih prostorih s prezračevanjem brez prepiha, pa naj bodo to prostori za govedo, konje, svinje, drobnico, zajce... Pri reji privezanih živali morajo širina in dolžina stojišča, način priveza in oblika robov pri koritu omogočati za vrsto značdno vstajanje in ule-ganje. Uporaba togih ovratnih okvirov, napetih kratkih verig ni dovoljena. To je mučenje živali! Bolnim živalim nudite pravočasno veterinarsko pomoč. Že od nekdaj velja: kakršen gospodar, takšen pes. V tej vročini ne puščajte psa na sončni pripeki. Upoštevajte, se da mladi psički do enega leta hranijo večkrat na dan. Ce je pes privezan, naj bo veriga dolga vsaj 4 metre, pes pa naj ima lažjo usnjeno ovratnico. Prosimo, poskrbite za zapuščene pse ali mačke, ki se potikajo po svetu, iščoč hrane in zavetja. Člani društev proti mučenju živali pregledujemo bivanjske razmere, ki jih svojim živalim zagotavljajo imetniki živali, in ukrepamo v skladu s predpisi. ŠTEFKA KURENT Članica društva proti mučenju živali OB SVETOVNEM DNEVU OSTEOPOROZE LJUBLJANA - Društvo bolnikov z osteoporozo obeležuje 24. junija svetovhi dan osteoporoze. Člani slovenskega društva bolnikov z osteoporozo bodo ta dan obeležili pod geslom “Zdrave kosti za zdravo življenje” na srečanju, ki bo 23. junija ob 16.30 v dvorani Hermes Softlab na Litijski c. 51 v Ljubljani pod pokroviteljstvom Štefke Kučan. Glavni namen tega dne je opozoriti svet na problem, ki obstaja in se bo s staranjem svetovne populacije še zaostril. Slovensko društvo bolnikov z osteoporozo je bilo ustanovljeno kot sekcija osteološkega društva 16. aprila lani. Sekcija ima po vsej Sloveniji že preko 500 članic. Za ustanovitev pa se pripravlja med drugim tudi sekcija v Dolenjskih Toplicah. Najbolj boli blatenje NOB rzse. Pridružujemo se zahtevi po odstopu tožilca A. Drobniča ČRNOMELJ - Na redni letni skupščini Združenja borcev in udeležencev NOB občine Črnomelj, ki je bila 4. junija, smo ocenjevali tudi družbenopolitične razmere v naši državi. Ugotavljamo, da smo na prehodu iz socialističnega v kapitalistični sistem. Zakoni, ki se sprejemajo, so slabi ali pa se počasi in nestrokovno izvajajo. Več kot milijon ljudem, med njimi je mnogo naših borcev, se tudi ne sanja, kdaj bodo prejeli prvi tolar, ki naj bi jim ga prinesel certifikat. Zakon o denacionalizaciji se počasi izvaja pa tudi dokaj problematičen postaja, saj nekaterim vrača mnogo več, kot so izgubili, drugim pa povzroča velike krivice. Počasi se izvajajo tudi tako ime- novani “vojni zakoni”. Po formiranju sedanje vlade se stanje na politični sceni ni bistveno spremenilo, saj se politične igre in afere vrstijo kot po tekočem traku, poslanci pa pri tem pozabljajo, za kaj so bili pravzaprav izvoljeni. Nas borce najbolj boli in žali blatenje in negiranje narodnoosvobodilne borbe in partizanstva nasploh. Žalostno je predvsem, da to počno nekateri strankarski prvaki in državni uslužbenci, predvsem pa prvaki rimskokatoliške cerkve. Poseben primer pa predstavlja generalni državni tožilec Anton Drobnič, ki bi zaradi svojih izjav o državnem prazniku, moral od- St0P'1'' Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Črnomelj ZGODBA. KI SE ŠELE ZAČENJA “Zavestno sem kršil zakon!” Major slovenske vojske Ladislav Troha iz Kočevja je prejšnji četrtek na tiskovni konferencu v Kočevski Reki ob predvajanju dan poprej posnetega razgovora z ministrom za obrambo Alojzem Krapežem povedal svojo zgodbo. Po dveh letih neuspelih poskusov, da bi predpostavljenim predočil dokaze o pomanjklijostih in nepravilnostih v vojski, je koncem prejšnjega meseca namerno prekršil pravila vojaške službe. V vsaki drugi državi bi bil za to takoj suspendiran, pri nas pa je bil “nagrajen” s sprejemom pri ministru, kije pristal na “obojestransko koristno rešitev”. S tem pa zgodbe majorja Trohe še ni konec... Danes 35-letni Ladislav Troha je svojo vojaško kariero začel leta 1991 v Kočevski Reki kot poročnik. Med vojno je vodil izvidniško četo, po vojni pa se je s činom stotnika zaposlil v specialni brigadi Moris kot poveljnik profesionalne čete, ki seje kasneje preimenovala v odred za hitro intervencijo. Že takrat in tudi predtem je večkrat opozoril na nekatere nepravilnosti in pomanjkljivosti v vojski. Vendar so mu nadrejeni znali prisluhniti, česar pa kasneje njegovi nadrejeni, vse do vseh treh obrambnih ministrov, ki so sledili Janši (Kacin, Turnšek in Krapež), in celo predsednika države Kučana kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil niso storili, čeprav bi mu po pravilih vojaške službe morali. Po premestitvi v času Kacinovih čistk leta 1994 vl.bataljon52. brigade v Šentvidu, kjer je sicer nadaljeval kariero, je namreč zasledil še več nepravilnosti in pomanjkljivosti, kijih je v skladu z julija 1996 sprejetimi pravili službe, ki jih je sprejela vlada in po katerih je dolžnost vojaka, da opozarja na napake v sistemu, skupaj s predlogi za rešitev popisal na 14 straneh A4 formata in jih po liniji poveljevanja posredoval naprej. Odgovora na opozorila o slabi bojni pripravljnosti, slabi bojni opremi, nizki morali in neracionalnem trošenju proračunskega denarja za potrebe vojske (od nepotrebnega zaračunavanja stroškov za pranje avtomobilov, oblek, previsokih cen živil, slabe obutve - kar vse je kazalo na škodljivost sklenjenih pogodb z nekaterimi dobavitelji za vojsko -pa do za vojake visokih cen v kantini) ni dobil, niti ko je bil po ukinitvi 1. bataljina oktobra lani postavljen za namestnika poveljnika 2. bataljona. Razen njegovega neposredno predpostavljenega, ki je kot nepristojen za razrešitev tako kompeksne problematike, kot jo je nakazal Troha, njegova opozorila v roku oddal naprej, so vsi ostali kršili roke, določene v pravilih službe za posredovanje odgovora. Namesto tega je februarja letos dobil sklep o uvedbi disciplinskega postopka, katerega namen je bil, kot je poudaril Troha na tiskovni konferenci, “da se ga disciplinira”. Troha jim je zagrozil, da bo vso zadevo predal javnosti, če se bo zoper njega ukrepalo, zato je 16. maja disciplinska zastarala. Ker pa v tem času ni dobil odgovora od ministra Krapeža, kateremu je svoja opozorila poslal 14 dni po njegovem imenovanju, se je kljub temu odločil, da bo vso zadevo obelodanil. Na razgovoru z ministrom, na katerega je bil povabljen samo nekaj dni po objavi prvega prispevka o tem v Večeru (pogovor so snemali na željo majorja Trohe), mu je državna sekretarka Ribičeva njegovo “zavestno odločitev, da bo kršil zakon”, kot priznava Troha, očitala, “da ni dovolj intenzivno poskušal vzpostaviti kontakta”, glede trditev o neracionalnem trošenju davkoplačevalskega denarja pa je dejala, “da na mini-strstu za obrambo niso nič bolj nedisciplinirani kot ostali proračunski porabniki”. Vse te izjave vključno z ministrovo pripravljenostjo, da mu pogleda skozi prste, pa majorja Trohe niso zadovoljile. Nasprotno! “Sprašujem se, v kateri državi minister še lahko tako baranta z nekom, ki je kršil zakon,” je dejal na tiskovni konfrenci. V prepričanju, da “si zasluži biti v vojski, da pa si mnogi drugi tega ne zaslužijo”, je svojo usodo, kot je dejal, predal v ministrove roke. Vendar pa, če bo ostal v vojski, bo s kršitvami -prva je že bila prejšnji četrtek sklicana tiskovna konferenca - nadaljeval, dokler ne bodo na zagovor poklicani vsi tisti, ki so kršili njegove pravice. Če bo suspendiran, pa bo, kot je napovedal na tiskovni konferenci, z vsemi zbranimi dokazi o neracionalnem trošenju proračunskega denarja (začel jih je zbirati koncem lanskega leta) odšel pred slovenski parlament in pričel z gladovno stavko. Zgodba torej, ki se ne glede na razplet šele začenja! M. LESKOVŠEK-SVETE ZE 35. LET PRIJATEIJSKEGA SODELOVANJA - Borci L slovenj artilerijske brigade NOV in PO Slovenije so 21. maja skupaj z učenci in učitelji iz OS Prevole praznovali 35 let prijateljskega sodelovanja. V odbO' ru skupnosti borcev so organizirali izlet po poteh partizanskih topničarji Na Cviblju v Žužemberku se je ljubljanski skupini borcev pridružiM novomeška. Naslednja točka postanka so bile Črmošnjice, pri sporne. A,( topničarjem na Jami pri Dvoru so položili cvetje in se spomnili padlih borci z minuto tišine. Potem jih je pot vodila na Lašče, kjer je bila ustanovljeni brigada L SAB iz artilerije 15. divizije in 18. divizije, ogledali pa so si ta1'1 grad Turjak. Prijetni izlet pa so zaključili z obeležitvijo 35-letnice prijateh' stva s prevolsko šolo. Borce je sprejel ravnatelj šole Jože Hribar potem /,<( je sledil bogat kulturni program. Sola je borcem podarila ročno izdelan11 darila, Odbor skupnosti borcev 1.SAB pa je šoli izročil pisno priznanje i* grafiko Božidarja Jakca. Izleta in srečanja se je udeležilo 35 borcev, ki & si zaželeli, da bi to sodelovanje teklo še naprej. (Milko Brožič - Mali) v l fe< (Z S K V ( S Pred srečanjem z medvojnimi zavezniki Na športnem letališču Prilozje pri Metliki bo 4.000 sedežev METLIKA-Po Beli krajini in Dolenjskem tečejo priprave na spominsko srečanje NOB Slovenije z zavezniki, ko je pred 55 leti prišla prva zavezniška vojaška misija na osvobojeno slovensko ozem-in v Glavni štab NOV in POS. Na pobudo vodstev Zveze združenj borcev NOB Slovenije in Zveze društev vojnih invalidov Slovenije bo zaznamovanje te pomembne obletnice osrednja prireditev. V ponedeljek je bila v Ljub-pani tiskovna konferenca, na kateri so predstavili dve brošuri, ki opisujeta reševanje ranjencev in organizacijo Partizanske sanitete ter sodelovanje z zavezniki v letih druge svetovne vojne. Skupina vojnih invalidov bo 24. in 25. junija obiskala Bari in Barleto v južni Italiji ter Počastila spomin tam pokopanih borcev NOB. Hkrati oodo slovesnosti ob pomnikih o sodelovanju z zavezniki v posameznih slovenskih regijah. V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani bodo 26. junija predstavili prevod knjige člana zavezniške vojačke misije F. Lindsaya. V soboto, 27. junija, bo predsednik republike Milan Kučan sprejel tuje goste. Osrednje srečanje z zavezniki se "bo začelo v nedeljo, 28. junija, na športnem letališču Prilozje pri Metliki. Med “ in 10. uro bodo tja prihajali udeleženci proslave, kmalu za njimi tuji gostje in udeleženci avtomobilske vožnje invalidskih organizacij. Ob 11. Uri se bo začela uradna slavnost, ki bo trajala do 12.15. Sledil bo kulturni in družabni spored; pokazali bodo oborožitev ter opremo Slovenske vojske. Na prireditvenem Prostoru bodo domačini poskrbeli za celotno gostinsko oskrbo. Udeleženci proslave pri Metliki bodo že prej lahko dobili brošuro “Nebo in zemlja za svobodo”, namenjeno spominskemu srečanju; na voljo bodo tudi spominske Značke. V zvezi borcev in Zvezi vojaških vojnih invalidov teko priprave za prevoze 1 avtobusi, na izlet pa se Pripravljajo tudi v raznih društvih in organizacijah. T. GOŠNIK Resnicoljubnost in politika tfjko stanujeta pod isto streho. '£\veig) Zborovanje upokojencev bo v Celju Novomeško društvo predlani proslavilo 50-letnico delovanja - Danes šteje 3100 članov - Skrbi za številne interesne dejavnosti - Medse vabijo še ostale upokojence Vsako leto ob dnevu upokojencev se člani društev upokojencev Slovenije srečujemo na skupnem zborovanju, ki se ga udeleži več tisoč članov iz vse Slovenije. Letos bo to zborovanje 18. junija v Celju. Ob tej priložnosti želimo predstaviti društva upokojencev širši javnosti. Novomeško društvo upokojencev je pred dvema letoma proslavilo 50. obletnico ustanovitve. S ponosom se oziramo na dolgo pot, ki je bila pot iskanja in uspehov pri reševanju problemov in vprašanju upokojencev. Po svojih sposobnostih bomo kot upokojenska organizacija, ki vključuje v svoje vrste nad polovico upokojencev, tudi v prihodnje prispevali pomemben delež pri uveljav-Ijanju svojih pravic in skrbi za starejše ljudi. Posebno pozornost smo posvetili usklajevanju stališč pri varovanju pravic iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Pokojnina se mora obravnavati kot lastninska pravica in je ne sme nihče spreminjati.Ko se ljudje upokojijo, se pogosto počutijo odslužene in manj vredne, društvo pa jim je prisluhnilo, tako da imajo takšni upo- SREDI SNEMANJA - Konec maja je številna snemalna ekipa pod vodstvom mladega režiserja Klemena Dvornika (spredaj na levi) nekaj dni preživela pri čebelarju Lojzu Kastelcu (na desni) in snemala film Zijalo. Med ekipo je tudi čebelarjev sin Bojan Kastelic, direktor fotografije (za mizo nasproti očeta). (Foto: L. M.) O čebelarju nad Zijalom ZIJALO - “Gotovo ste že slišali, kako so štirje imenitni Mirnopečani iskali na Gradišču zlato tele in ga menda niso našli. Jaz pa sem ga našel in ne le tele, ampak celega zlatega bika,” pravi znani čebelar in mislec Lojze Kastelic ter s tem misli, da je toliko vredno bogastvo zgodovinske, kulturne, narodopisne in čebelarske dediščine skrivnostne gore Gradišče. Prav zanimiv prispevek v reviji Rast o Brezarjevemu Lojzu, kot mu pravijo po domače, ki že od 1974 leta sam živi v svojem čebelarskem obratu nad Medeno pečino v Mirni Peči, je spodbudil mladega novomeškega režiserja Klemena Dvornika, da seje o njem odločil posneti kratek dokumentarni film, ki predstavlja zaključno nalogo za 2. letnik študija filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Jeseni ga bo mogoče videti na slovenski televiziji in na različnih študentskih festivalih. “Filmu bo naslov Zijalo; v njem želim prikazati sožitje med Zijalom m Kastelcem, nje- govo življenje čebelarja in raziskovalca tukajšnje zgodovine,” je na snemanju konec maja povedal Dvornik, zadovoljen z izbrano temo. Scenarij filma, katerega producenta sta AGRFT' in Televizija Slovenija, so z veseljem odobrili tudi mentorji filma: režiser Franci Slak, prof. dr. Andrej Inkret in prof. Matjaž Klopčič. Mladi režiser je pred snemanjem večkrat obiskal Kastelca, se z njim pogovarjal in spoznaval njegovo življenje, tako da sedaj mnogo bolje razume čebelarjevo izjavo, da se ne da povedati, koliko mu pomeni Zijalo. Zijalo postaja tudi vse privlačnejša turistična točka, saj je pred dvema letoma TD Mirna Peč odprlo pešpot Zijalo - Gradišče, ta pa gre prav mimo Kastelčevega doma. Brezarjev Lojze ponavadi obiskovalce gostoljubno sprejme in jim razkaže svoje čebelarsko in ostalo delo ter pove zanimivo zgodovino tega predela Dolenjske. Čebelarjenje pa mu sedaj pomeni le hobi in ima okrog 30 panjev. L. MURN kojenci možnost se vključiti v različne interesne dejavnosti. Upokojenci smo generacija, ki si je prislužila pokojnino z aktivnim delom, smo medvojna in povojna generacija, kije priborila svobodo in gradila porušeno deželo. V novomeški občini deluje trenutno 9 društev. Največje med njimi je Novo mesto s 3.100-timi člani. Njihove vsakoletne dejavnosti se odvijajo po obširnem predhodno sprejetem programu. Vsak član se lahko naroči na revijo Vzajemnost, ki jo izdaja Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije in ZDUS. Društvo upokojencev Novo mesto pa izdaja na vsake tri mesece svoj bilten. IVAN SOMRAK in ADOLF ŠUŠTAR BRON ZA ŠTREKUEVSKE GASILCE ŠTREKUEVEC - Na državnem prvenstvu mladih gasilcev, kije bilo v začetku maja v Žižkih pri Čren-šovcih, se je zbralo 170 ekip iz vse Slovenije. V kategoriji pionirjev je tekmovala tudi desetina mladih štrekljevskih gasilcev in med 45 ekipami zasedla odlično 3. mesto. V soboto, 23. maja, pa je bilo na gasilskem poligonu na Štrekljevcu semi-ško občinsko gasilsko tekmovanje. V kategoriji mladincev je prvo mesto osvojila ekipa gasilcev in gasilk s Črešnjevca. ANICA JAKŠA JUBILEJA SLOVENSKIH ŽELEZNIC TREBNJE - V počastitev dveh jubilejev Slovenskih železnic (ob 90-letnici železniške proge Trebnje - Sevnica in 60-letnici proge TFžišče-Sevnica) in v okviru jubilejne 10. kulturno-zabavne prireditve “Iz trebanjskega koša” bo v TVebnje v soboto, 13. junija, ob 13.08 pripeljal muzejski vlak, ki bo iz Ljubljane odpeljal ob 11.35 in se ustavljal na večjih postajah. Po kratkem kulturnem programu bo vlak odpeljal proti Sevnici, kamor bo prispel ob 15.06. Sevničani bodo vlak pričakali že v Tržišču, prav tako bodo pripravili kulturni program v Sevnici. Od tod bo odpeljal ob 16.10, iz Trebnjega v Ljubljano, kamor bo prispel ob 20.23, pa šele ob 19. uri. Vožnja bo brezplačna. Podrobnejše informacije posreduje Franja Udovič, Tic TVebnje, tel. (068) 44-717. ŠPORTNE IGRE UPOKOJENCEV - Letošnje 23. športne igre upokojencev Dolenjske in Bele krajine je organizirala trebanjska občinska zveza društev upokojencev 6. junija na Mirni. Novomeško društvo upokojencev se je s svojimi 56 nastopajočimi športniki udeležilo tekmovanj v vseh panogah in ekipno doseglo prvo mesto. Pri pikadu so ženske dosegle pr\’o in moški peto mesto, v kegljanju ženske Iprvo in v kegljanju ženske II drugo mesto, pri kegljanju moški I tudi prvo, v streljanju ženske drugo, moški tretje, v balinanju moški prvo in v šahu moški pivo mesto. Med posamezniki so prejeli medalje: v šahu Tone Škerlj za prvo mesto, v streljanju Jože Hribar za tretje mesto, Lidija Fabian za prvo in Zofija Kolenc za wrugo mesto. (Zapisala: Marija Golob) LETNI IZLET DOLENJSKIH OBRTNIKOV- Obrtna zbornica Novo mesto je že peto leto zapored pripravila letni obrtniški izlet, ki postaja vse bolj priljubljen pri dolenjskih obrtnikih. Prejšnji teden je prva skupina tri dni potovala z novomeškim Kompasom po alpskih dolinah Avstrije in po Švici. Naših obrtnikov niso zdelale ne prava poletna vročina ne nadmorske višine, saj so enako pridni pri zabavi kot pri delu. (Foto: MiM) območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, ki mu predseduje dr. Boris Pogačar, major {Iranko Dukič je na strelišču vojašnice v Bršljinu minulo soboto izpeljal tretje strelsko tekmovanje za pokal županov v streljanju z vojaško puško. Tokratni pokrovitelj strelskega tekmovanja je bil Franc Hudoklin, župan občine Šentjernej. V vročem vremenu se je na strelišču zbralo kar 75 strelcev in 20 ekip. Med moštvi so največ krogov zadeli strelci SD Sagittarius iz Novega mesta, drugo mesto je zasedla ekipa UNZ Novo mesto, tretji pa so bili pripadniki 23. območnega poveljstva slovenske vojske iz Črnomlja. Med posamezniki je zmagal stotnik Branko Polimac iz Črnomlja, drugi je bil poslanec v državnem zboru Rafael Kužnik, tretji pa Miran Zupančič iz Novega mesta. (Foto: B. Avbar) Karol Rustja Gradnja proge Trebnje - Sevnica I Nemški napisi so bili kmalu umazani. Vozne karte so bile dvojezične. Po otvoritvi proge j. 2 otvoritvijo prometa na progi Trebnje-,rihelj so se kmetje iz okoliških krajev :,teUsmerili na trge na Dolenjskem. Tako J1' ni bilo potrebno plačevati mostnine pri Miodu čez Savo v Ševnici. ..železniška proga je kraje v Mirnski doli-' Približala ostali Sloveniji. To seje kmalu jezilo po številnih skupinah romarje.v in j!ptnikov, ki so prihajali na Žalostno goro "‘Mokronogu. .Kako je železniška proga vplivala na raz-J Krmelja, nazorno kažejo podatki iz polj^ prebivalstva. Popis iz leta 1900 izkazuje Afnielju 48 prebivalcev, leta 1910, dve leti ^ ^tvoritvi proge, 284, leta 1931 pa že 492 ANvalcev. Še jasneje se to vidi po obsegu (Plzvodnje v rudniku. Isto leto, kot je pri-.obratovati železniška proga, so tudi v J^biku predali v obratovanje manjšo ter-JJMektrarno z močjo 215 kW. Izkop in od-Premoga se je pričel večati. Leta 1907 C‘‘(kopali le 4.637 ton premoga, leta 1909 |'®84 ton (skoraj 10-krat več), leta 1910 pa i50.35J ton. Med prvo svetovno vojno je l^ttogovnik zelo stagniral, vendar je leta izkop dosegel že 79.437 ton premoga, ^ograditev proge je opazno vplivala na li^Podarski razvoj Mirnske doline. Leta il *3 so bile Jožetu Hofmanu kot predniku družbe Krainer Eisenrzbergbau ‘kljene rudarske pravice za kopanje žele- zove rude v k.o. Šentrupert. Po prvi svetovni vojni se je družba preimenovala v Kranjsko železarsko družbo. Leta 1920 so sedež družbe preselili z Dunaja v Ljubljano. Med prvo sv. vojno je berlinski trgovec Matevž Stoli odprl rudnik Dobra sreča pri Mirni, kjer so kopali manganovo rudo. Dejansko pa je delo steklo 1. aprila 1917. Pri premogovniku Brezovica (Gorenja vas pri Mirni), ki je bil last Karla Muleja, so leta 1912 zgradili 2 500 m dolgo ozkotirno progo s tirno širino 600 mm od separacije do železniške postaje Mirna. Za vleko so uporabljali motorno lokomotivo. Premog iz Krmelja in drugih slovenskih premogovnikov so vozili po celi Jugoslaviji. Leta 1919 so slovenski premogovniki morali pokrivati 52,2 odst. vseh jugoslovanskih potreb. V letu 1922, ko je Zagrebška direkcija ukinila dva para vlakov na progi Trebnje-Krmelj, so ukinitev opravičevali s pomanjkanjem premoga. Takrat so slovenski premogovniki pokrivali še vedno 42 odst. vseh potreb po premogu v Jugoslaviji (Kraljevini SHS). Proga je bila prevzeta 10. julija 1909 in je postala sestavni del Dolenjskih prog, upravno pa je spadala pod Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu doleta 1918, zatem dve leti pod novoustanovljeno Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani. Najslabše razmere na progi pa so bile od leta 1920 do konca 1923, ko je proga spadala pod direkcijo Zagreb in so vse zadeve reševali v Zagrebu. Tedaj so naše proge utrpele veliko škodo. O podržavljenju prog v lasti delniške družbe Dolenjskih železnic so razmišljali že leta 1929. Železniška direkcija v Ljubljani je predlagala, da proga Trebnje-Krmelj ostane še naprej v zasebni lasti. Odnose med delniškimi družbami lokalnih železnic in državo je prvo desetletje po prvi svetovni vojni urejal Sindikat lokalnih železnic v Sloveniji. Direkcija državnih železnic v Ljubljani (ustanovljena je bila 1. januarja 1924) je bila le obratovanje vodeča uprava in ni imela kot taka nobenih pristojnosti pri urejanju lastninskopravnih odnosov med delniško družbo Dolenjskih železnic in državnimi železnicami. Problem so reševali na ministrstvu za promet v Beogradu. Na osnovi kupoprodajne pogodbe, sklenjene 23. januarja 1936, je družba prodala vse svoje proge državi, to je Kraljevini Jugoslaviji, po stanju prog 1. januarja 1931. Družba se je odpovedala sleherni odškodnini za čas od 1.januarja 1919 do 31. decembra 1930. Kupnino in pripadajoče obresti se je država obvezala plačati v 16 polletnih anuitetah (maja in novembra). Prva anuiteta je bila izplačana 15. maja 1936, zadnje plačilo pa naj bi bilo v proračunskem letu 1943/44, to je 15. novembra 1943, vendar je z razpadom Jugoslavije prenehalo tudi izplačevanje kupnine. Po odloku predsedstva vlade LRS je Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS 5. decembra 1946 imenovalo začasnega upravitelja nacionalizirane družbe Dolenjskih železnic dr. Lada Lovrenčiča, šefa personalnega oddelka v istem ministrstvu. S tem so prestale vse funkcije dotedanjih organov družbe, ki so bili razrešeni dolžnosti, ne pa tudi odgovornosti. Na osnovi zakona o nacionalizaciji in z odlokom Predsedstva vlade LRS z dne 5. decembra 1946 je bila delniška družba Dolenjske železnice nacionalizirana in je prešla v občeljudsko lastnino, administrativni postopek pa je bil končan šele septembra 1948. Državna komisija je dejansko likvidacijo družbe izvedla 19. avgusta 1948. Zadnji vodja pisarne delniške družbe Dolenjske železnice je bil Peter Klinar. Sedež družbe je bil na Tyrševi cesti (sedaj Slovenska cesta) v Ljubljani. Iz sodnega registra je bila družba izbrisana štiri leta pozneje. Prva nesreča na progi Trebnje-Krmelj se je pripetila že 26. novemra 1908 (otvoritev 15. novembra 1908), ko je vlak na cestnem prehodu med Trebnjem in Gomilo zadel in strl voz za prevoz lesnega oglja. Kvaliteta gradbenih del ni bila na zavidljivi ravni, saj se je že 18. novembra 1908 posedel nasip blizu Dola pri Trebnjem. Napaka zaradi slabega projektiranja elementov proge seje pokazala zelo izrazito na Mirni ob povodnji 23. in 24. septembra 1933, ko odprtina pod mostom čez Mirno ni mogla prepuščati vse vode. Voda je zastajala in poplavila, saj je železniški nasip predstavljal nekak jez. Nivo vode na levi strani proge je bil skoraj 2,5 m višji kot na drugi strani, zato je voda zmehčala nasip in ga zelo poškodovala. Poplava je pokazala, da so prepusti premajhni in bi morali zgraditi tudi nekaj inundacijskih (poplavnih) prepustov. Tedaj je progo poplavila tudi Jeseniščnica. V usekih seje utrgalo veliko plazov, ki so zasuli progo, zato je bil promet prekinjen. V useku pred postajališčem Šentrupert je bilo potrebno odstraniti 750 m’ zemlje, proga je bila zasuta tudi v useku Žijavice pod Primštalom, pred postajališčem Pijavice ter med Tržiščem in Krmeljem. Tedaj seje pokazalo, daje precej prepustov premajhnih, pa tudi podporni zidovi so zahtevali precej popravil. Tudi pozneje je padajoče kamenje večkrat ogrozilo progo: pri Zapužah je 25. januarja 1941 skala zlomila obe tirnici. Tbdi skala, ki je priletela na progo 12. februarja 1941 v prvem useku pod Primštalom nad TVebnjem, je zlomila tirnico. Obe načrtovani rekonstrukciji leta 1939 bi morali zamenjati dotrajane tirnice z močnejšimi, katere je dobavila železarna Zenica. Ker načrtovane korekture še niso bele izvedeno, so tirnice odpeljali drugam. Na progi Trebnje-Krmelj je od leta 1924 do 1939 vozila ambulančna pošta (poštni vagon) št. 75. Isto številko je obdržala tudi potem, ko je vozila na relaciji Trebnje-Sevnica, do okupacije 1941. Ko pa so leta 1941 dogovorili mejo med italijansko in nemško okupacijsko cono in so Krmelj dobili Italijani, je 8. oktobra ponovno pričela voziti poštna ambulanca med Trebnjem in Krmeljem. Odsek proge TVžišče—Sevnica Proga Trebnje-Krmelj je bila zgrajena predvsem za potrebe premogovnika v Krmelju. Vendar bi bila za premogovnik ustreznejša povezava s Sevnico kot pa s Trebnjem. Skozi Trebnje so lahko vozili premog le proti Ljubljani, kjer ga je bilo težko prodati zaradi močne konkurence ostalih premogovnikov na tedanjem Kranjskem in Štajerskem, medtem ko je bilo na Hrvaškem zelo odprto tržišče za premog. Če pa bi hoteli premog voziti na Hrvaško, bi ga morali iz Krmelja voziti skozi Trebnje v Ljubljano in preko Zidanega Mosta skozi Sevnico na Hrvaško. Namesto po 15 km dolgi poti Krmelj-Sevnica bi premog vozili po 143 km daljši poti. Iz tega razloga so se v Krmelju zelo zavzemali za povezavo s Sevnico, čeprav je bila vmes kranjsko-štajerska deželna meja. Če ne bi bila zgrajena proga Trebnje-Krmelj, bi lastnik premogovnika zgradil sam ozkotirnico do Sevnice, vendar le za prevoz premoga. ZA LEP NASMEH - V tukajšnji osnovni šoli so učenci prikazali projekt “Za lep nasmeh”, ki so ga pripravljali skozi celo leto. V njem je sodelovalo kar 37učencev od L do 4. razreda osnovne šole, starši, učitelji, zobozdravnica dr. Mirjana Povše, zobna asistentka Milojka Hočevar, ki sta med drugim pripravili tudi razstavo o zobeh, pravilni rabi zobnih ščetk in raznih zobozdravstvenih pripomočkov, ter nosilke projekta Amalija Zajc ter Branka in Mateja Škufca. V nalogo so vključili zunanje sodelavce: Tovarno Henkel-Zlatorog iz Maribora, Lek iz Ljubljane, KZ Suha krajina in Žimo iz Ljubljane. (Foto: S. Mirtič) ŠTEFKA KUČAN PODELILA EKO ZASTA VO - V petek, 5. junija, je v Ljubljani v kulturnem domu Moste potekala podelitev eko zastav, ki so jih dobile šole, ki so pridno izpolnjevale naloge, potrebne za pridobitev eko zastave. Te podelitve se je udeležilo 16 šol, tako osnovnih kot srednjih, med njimi tudi naša osnovna šola Bršljin. Vse je bilo zelo skrbno in dobro pripravljeno, zastave pa je podelita žena predsednika države Štefka Kučan, ki je v nekajminutnem govoru izrazila svoje navdušenje nad tem projektom in našim prizadevanjem za naš boljši eko vsakdan. Podelitvi je sledil kviz, v katerem so učenci pokazali svoje eko znanje. Ob misli, da je naša šola ena izmed tistih, ki so za svoj trud prejele eko zastavo, sem ponosna na to in sem se odločila, da bom svoje eko znanje in ekološko osveščenost poskušala prenesti tudi na druge ljudi, ki jim je vse to še neznano. (Eva Filej, 8. c, Osnovna šola Bršljin) OTVORITEV - Novo večnamensko igrišče Pod Trško goro sta skupaj z dekletcem predala namenu najstarejša krajana krajevne skupnosti Ločna - Mačkovec Pia in Pino Mlakar, svetovno znani baletni par. Pino Mlakar je ob tej priložnosti tudi spregovoril; pohvalil je vodstvo krajevne skupnosti in vse skupaj spomnil, da je treba to pomebno pridobitev spoštovati. (Foto: J. D.) 120 let osnovne šole Vavta vas Z dekretom jo je ustanovil avstroogrski cesar - Tedaj 120 učencev, danes 370 - K šoli _______sodi tudi vrtec, ki pa je premajhen za vse otroke - Nevarne poti do šole VAVTA VAS - Osnovne šole so bile v manjših krajih že od nekdaj središče kulturnega dogajanja, tako je bilo tudi v Vavti vasi. Na tamkajšnji šoli so minuli petek slovesno obeležili že 120-letnico delovanja. Šolo je v tedanji avstroogrski monarhiji z dekretom ustanovil sam cesar, vanjo se je vključilo 120 učencev, poučeval pa jih je le en učitelj. Danes šolo obiskuje 370 učencev, zadnjih pet let pa je k šoli priključen tudi vrtec, v katerega je vključenih 120 otrok. Vavtovška osnovna šola je visoki jubilej obeležila kar s kulturnim tednom, v katerem so se zvrstile številne prireditve, osrednja pa je bila v petek. Proslave z bogatim kulturnim programom, kjer so nastopili njihovi učenci, se je udeležila tudi predstavnica šolskega ministrstva Vida Križman, novomeški župan Franci Koncilija, direktor novomeške enote Zavoda za šolstvo Jože Škufca in drugi. Ob tej priložnosti je novomeški župan Franci Koncilija šoli podelil priznanje in monografijo Novega mesta, Darja Horvat iz Rdečega križa Šlovenije pa je šoli podelila srebrni znak RK za prizadevno delo mentorjev in mladih članov RK. Ravnatelj šole prof. Maksimilijan Starc je nakratko orisal zgodovino šole in povedal, da je šola doživela zadnjo veliko obnovo pred desetimi leti, ko je bil zgrajen prizidek z dvanajstimi učilnicami in kabineti, dve leti NOVO MESTO - Krajevna skupnost Ločna - Mačkovec je v soboto za svoj krajevni praznik slovesno predala namenu novo večnamensko igrišče, na katerega so krajani čakali več kot 20 let. Ob tej priložnosti so pripravili krajši kulturni program, o poteku del pa sta spregovorila predsednik krajevne skupnosti Franc Rodič in Ivan Petančič. Na otvoritev so povabili tudi najstarejša krajana Pio in Pina Mlakarja, svetovno znani baletni par, da sta skupaj z mlado deklico prerezala trak. Novoizvoljen svet krajevne skupnosti je lani med drugim dal v plan tudi izgradnjo igrišča za skladiščem pivovarne Union, na katerega so predvsem krajani Pod Trško goro čakali že od nastanka tega naselja. Tako so lani najprej uredili dovozno pot, potem lastništvo zemljišča in pripravili dokumentacijo. Letos pa so začeli z radbemmi deli, napeljali elektri-o in vodovod. Na večnamenskem igrišču bodo lahko igrali košarko, kasneje so z obnovo prostorov v stari šoli pridobili še tri učilnice, ob šoli dogradili in opremili telovadnico in zgradili veliko športno igrišče. Poudaril je še, da vsega tega ne bi bilo brez pomoči stra- PRAZNOVANJE - Vavtovška osnovna šola je prejšnji teden praznovala 120-letnico obstoja šole. Ob tej priložnosti so jo obiskali številni gostje. Na fotografiji Darja Horvat iz RKS, ko izroča ravnatelju šole Maksimiljanu Starcu srebrni znak RK. (Foto: J. D.) ške krajeven skupnosti in tamkajšnjih podjetij, predvsem Novolesa. Na šoli se pripravljajo tudi na bližajočo se devetletko, nujno bi potrebovali še dve učilnici, ki pa bi jih lahko pridobili s prenovo odbojko, rokomet, mali nogomet in še kaj, poleg asfaltiranega igrišča so postavili še otroška igrala, peskovnik in več klope. Na prireditvi so se za pomoč zhvalili tovarni zdravil Krka, novomeški občini in njenemu sekretariatu za okolje in prostor ter njihovemu krajanu Zdravku Franku, ki je na igrišču prostovoljno opravil veliko delovnih ur. Od sponzorjev se zahvaljujejo še Dolenjskim pekarnam, Mercatorju, Dolenjki in Termotehniki, upajo pa, da jim bodo pomagali tudi njihovi zasebniki, ki so jim že obljubili pomoč. Celotna investicija jih bo stala okrog 60 tisoč nemških mark. J. D. • Pamet je individualna, neumnost kolektivna. (Nova revija) •Pokopališča so polna nepogrešljivih ljudi. podstrešja. Osnovna šola Vavta vas ima zelo velik šolski okoliš, ki pa ne zajema najbolje vseh vasi, tako se npr. učenci iz Dolenjega Mraševa šolajo pri njih, iz Gorenjega pa se zaradi katastrske razmejitve vozijo v šmihelsko osnovno šolo. V Vavti vasi so že dali pobudo, da se učenci iz obeh vasi vozijo ali v Šmihel ali k njim v šolo, saj imata šoli zaradi tega velike stroške. “Veliko težav imamo tudi s prevozi, saj so vse poti do šole zelo nevarne, najbolj nevarna pa je pot od Straškega mostu do šole, kjer ni pločnikov, pa tudi cesta je zelo ozka,” je povedal ravnatelj. K šoli sodi že nekaj let tudi vrtec, vendar je daleč premajhen, zato so morali polovico otrok odkloniti. Ena od rešitev za nekaj otrok bi bilo odprtje družinskega varstva, ki pa bi moralo biti izven šole, saj zanj v njej ni prostora. V vrtcu so med prvimi v Sloveniji in na Dolenjskem začeli uvajati novo metodologijo Korak za korakom. J. DORNIŽ APLAVZ NI OBVEZEN Bitka za ocene Učiteljica z dolgoletnimi izkušnjami mi je povedala: “Pred leti so hodili starši v šolo spraševat, kaj njihov otrok ve in česa ne, zadnje čase pa jih zanimajo samo ocene. ” Vsekakor gre za posplošeno ugotovitev, ki pa verjetno ni daleč od resnice. Bitka za ocene pri “ključnih ” predmetih je življenjskega pomena, kajti ocene iz slovenskega in tujega jezika ter matematike prinašajo točke, ki so potrebne za vpis v srednjo šolo, in sicer se upoštevajo že od petega razreda dalje. Kdor ne zbere dovolj točk, odleti pri vpisu v šolo, ki je omejila vpis. In če gre za želeno življenjsko usmeritev, zadeve niso tako nedolžne, kot je videti na prvi pogled. S tega gledišča je pritisk na ocene razumljiv, vendar moteč. Predvsem za ocenjevalce, ki nočejo in ne smejo podleči željam učencev in v prvi vrsti staršev, ki jim je šolska ocena samo vstopnica za vpis v želeno srednjo šolo in šele nato, če sploh, odraz znanja. Kaže, da hodijo nekateri roditelji na govorilne ure samo zato, da bi se prepričali, če je njihov otrok bolje ocenjen, kot si to prizadeva in zasluži. Če ni tako, je treba poiskati krivca, ki ni nihče drug kot ocenjevalec, se pravi učitelj. TONI GAŠPERIČ Novo igrišče Pod TVško goro S prerezom traku so ga predali namenu naj starejša krajana Pia in Pino Mlakar in mlado dekletce France Režun Med preteklostjo in prihodnostjo Ob smotrih razvoja, zaostalosti in napredku Doživetja pred skoraj dvajsetimi leti me vznemirjajo znova. Razmišljam o nastanku in vrednotenju pojmov, kot so razvoj, zaostalost, napredek, razvitost in nerazvitost. Očitno in nedvomno je, da so vsi navedeni pojmi med seboj povezani in da njihovo vrednotenje še posebej izhaja iz začetnega pojma, t.j. pojma RAZVOJ. Toda prav pri pojmu razvoj se začenja temeljni problem, namreč problem o razvoju samem, kajti prav tu nastaja huda težava zaradi SMOTROV. Smotri? Sodbe o tem, kdo je na primer v zgodovini človeške družbe prispeval k razvoju in kdo ga je ustavljal, bi lažje izrekali, če bi vedeli, k čemu je človeštvo namenjeno, če bi vedeli za končni smoter tega razvoja. Tega smotra ne poznamo, zato je težko reči, kdo je v razvoju prišel dlje, kdo je uskladil svoje odločitve in dejanja z razvojem in končnim smotrom in kdo ne. Brez vedenja končnega smotra ostane razvoj slep, tavanje v neznano. Še več: ker je razvoj samo pot, gibanje med začetkom poti in smotrom, nepoznavanje smotra onemogoča tudi vrednotenje razvoja! Etapni smotri problema ne razrešujejo. Vsaka družba si postavlja drugačne in tudi znotraj iste družbe se s časom spreminjajo. Smotri zahodne civilizacije 20. stoletja so med drugim stopnjevanje jemanja naravi, stopnjevanje potrošnje in skoraj že obsedenost po materialnih dobrinah. So to res najvrednejši smotri? Ali niso morda za ohranitev človeštva pomembnejši smotri in vrednote skromnost, askeza, meditacija? Vprašanje, kateri od omenjenih etapnih smotrov so bolj usklajeni z neznanim končnim smotrom, je seveda zaradi neznanke končnega smotra neodgovorljivo. Vseeno pri iskanju smisla lahko tudi vztrajamo in domnevamo, da razvoj mora imeti nek smoter. V tem primeru je možno oboje: ali vsak pojav, pa naj se nam zdi še tako velika zabloda in stranpot, služi tudi končnemu smotru ali pa se v celotnem programu Narave, katerega del je tudi razvoj človeške družbe, pojavljajo tudi prvotno nepredvideni pojavi in slučajnosti, ki razvoj zaustavljajo? Je morda eden od smotrov človekovega razvoja osvoboditev človeka od narave? Ne moremo ji ubežati! Če ugasnemo sonce, ugasnemo tudi sebe, če bi hoteli spremeniti svoj krvni obtok, bi morali spremeniti ves kozmos. Je smoter večja svoboda v občestvu, v družbi, kiji pripadamo, osvoboditev posameznika iz njegove ujetosti v sistem? Je to možno? Ali ni prav ista zavest, ki teži po svobodi, po tem, da se iztrga sistemu in nekim zakonitostim družbenega razvoja, ta sistem tudi ustvarila z verigo svobodnih odločitev v vsem dosedanjem razvoju, zaradi težnje po večji svobodi in zaradi nujnosti, ki jo je sproščal boj za obstanek? O materialnih dobrinah in drugih vrednotah Podoživljam, kako smo bili tuji turisti za Kitajce skoraj angeli, nenavadna bitja iz nekega razkošnega in srečnega sveta, o kakršnem lahko človek v tem njihovem svetu samo sanja. Pozneje sem spoznal, da je bil takšen vtis ob srečanjih z naše strani površen in preveč enostranski, preveč ujet v zunanji videz. Premalo je vključeval še druge, manj dojemljive razsežnosti samo njihovega sprejemanja, vrednotenja in doživljanja. Seveda smo vzbujali radovednost in presenečenje in včasih celo občudovanje in želje in povsod smo bili deležni pozornosti in simpatij, toda ali nista bili v njihovih pogledih, nasmehih, zamišljenostih hkrati tudi neprizadetost in ravnodušnost? Ali nista bila tudi zvestoba in ponos, zvestoba sebi in včasih celo odklanjanje teh naših posebnosti in tega našega sveta? Ali ni bil enako prisoten tudi vtis, da se njih ta naš svet ne tiče, da smo res samo zanimivost, ne more pa se nas jemati resno? In če se zdaj vrnem k sebi in v svoj svet in dopuščam verjetnost, da vzbujamo v njih tudi nemir in želje po tem našem svetu. Ali smo res to, kar odmevamo s svojim videzom, s svojo zunanjo bleščavostjo, smo res iz razkošnega in srečnega sveta, lahko materialne blagre poimenujemo z razkošjem in bogastvom, je človek zaradi malo več imetja in večjega fizičnega udobja že tudi bolj srečen? V potrošniški družbi v pojem razkošja največkrat vključujemo predmetni svet, našo prisotnost v potrošnji materialnih dobrin in seveda našo uspešnost v prilagajanju okolju in njegovemu življenjskemu ritmu. Naše bistvo je posnemanje prevladujočega in danega, ustvarjalni smo samo v stopnjevanju zunanjih učinkov tega našega življenjskega ritma, v tem, da prevladujočega in danega nakopičimo čim več. V bistvu smo ujetniki nekih “vrednot”, ujetniki tujega življenja, zbranega v pojma družba in javno mnenje, ujetniki drug drugega in nikogar, toda še vedno brez svojega življenja, vzrok in posledica družbene zavesti. Je res razkošje predvsem predmetni svet? Ali ni razkošje tudi tema, svetloba, lepota barv in oblik, utripanje žive narave in zbujenost za to iepoto, ali ni razkošje tudi tišina, pa spet glasovi gozda, šumenje reke, let ptice, pripovedi zvezd, sončni zahod, glasovi in melodije, hoja v neznano, lakota in žeja in napori in zasluženi spanec, razkošje sanj in hrepenenj, bolečine in radosti, slast poslušanja, ustvarjanja, razmišljanja in odkrivanja vedno novih razsežnosti in globin življenja? Ali ni razkošje življenje samo, rast v njem, prebujanje, zorenje, svet želja in pričakovanj, doživetje ljubezni in človekova bližine, prijateljstvo, sposobnost odpovedovanja, zmožnost skromnosti? Ali je lahko naš svet bogat in srečen, če smo zaradi prevelike lakote po predmetnem svetu oropani mnogih drugih, skoraj očarljivih razsežnosti doživljanja, če se zaradi prevelike zaposlenosti s predmeti niti ne zavedamo česa vsega smo oropani, če ostajamo za toliko lepih stvari nezbujeni? In kakšna je tudi cena našega predmetnega “razkošja”? Za to, da smo dosegli nekaj več fizičnega udobja in dovolj zaposlili svoje čute z zunanjo bleščavostjo sveta, smo sprožili tudi plaz zlih posledic, ki brez našega namena že postajajo sestavni ali celo prevladajoči del našega življenja. Ubijamo zrak, v nebo smo zasejali žalost, onesnažili smo potoke, reke, morje in z mislijo, da smo v naravi vrh, krona stvarstva, tudi našo zavest, pozabili smo, da z razdiranjem teme preganjamo tudi luč, osvajamo vesolje, vendar smo prezaposleni in preutrujeni, da bi se kdaj ozrli na nočno nebo in videli zvezde vsaj od daleč, da bi se napili te lepote in znova zmogli sanje. Stopnjujemo hrup našega udobja, strojev in avtomobilov in nasilje vsiljevanja in reklame nas utapljajo v še večjo lakoto in nemir in nepote-šenost. Ugasnili smo tišine, radosti korakov in tekanje otrok in ne utegnemo več poslušati pripovedi pri- Srčna hvala za v pomoč Željki Te dni bi mnogim rada osebno stisnila roko in se jim zahvalila za kakršnokoli pomoč, daje naša Željka lahko odšla v London na zdravljenje. Žal to ni mogoče, zato izkoriščam naš Dolenjski list, ki je tudi sodeloval z mano in dvakrat objavil naročilnico za odkup moje knjige Korak s poti. Vsi, ki ste jo kupili, ste nam pomagali, lahko pa jo še vedno naročite. Posebej pa se moram zahvaliti tistim, ki so prijateljsko širili nje prodajo. Ti so: gospa Glavi-čeva in njeni učenci v osnovni šoli Žužemberk, Alenka Avsec na Agenciji za plačilni promet, Barbara Jasnič v tovarni zdravil Krka, Irena Jaki v zavarovalnici Tilia in moje drage sošolke Mira v Brežicah, Vera v Črnomlju in Milka v Kočevju. Še enkrat hvala! Zahvaljujem se vsem, ki ste nakazali denarne prispevke na poseben žiro račun, posebej pa le moram poudariti tiste, ki so organizirali zbiralne akcije. To sta gospa Lojzka Potrč v Domu starejših občanov in gospa Marjana Štern, ki je navdušila za akcijo otroke na osnovni šoli Grm in ti naprej svoje starše. Vsem iskrena hvala. Prav tako Igorju Obradinoviču za kip, ki gaje dal v odkup, čeprav ga še ni uspelo prodati, in Novemu mediju, ki je prvi dal pobudo za zbiranje sredstev. Obenem Vam sporočam, da je Željka že dobila injekcijo butolin toksina in bila štirinajst dni na posebni terapiji. Zelo smo zadovoljni z rezultati, saj spazmi zelo lepo popuščajo in že v tem kratkem času deklica zmore narediti marsikaj, česar do sedaj ni zmogla. Injekcija bo delovala šest mesecev, novembra pa bo treba spet na pot. Ne bomo odnehali, dokler ne bo zares shodila, in prepričani smo, da bo to kmalu. Prepričana sem tudi, da se vse dobro vrača. S hvaležnostjo in globokim spoštovanjem mislim na vse dobre ljudi, ki ste nam pomagali. Naj se Vam stoterno vrne dobrota, predvsem pa Vam želim veliko zdravja in Vas lepo pozdravljam. IVANKA MESTNIK ISKANJE IZGUBLJENEGA ČASA ČRNOMELJ - Mladinski kultu1' ni klub BK iz Črnomlja sporoča, “J bo v petek in soboto retrospektn Forumske video produkcije 198* 1997 z naslovom Iskanje izgubljeni ga časa. Prikaz je razdeljen v št>J programske sklope: vrhunec Pa<\ gibanja, razvoj družbenih gibanj, n ternativna televizija in devetdeset* Prva dva bosta prikazana v pete* druga dva pa v soboto. Obakrat 8° začetek ob 22. uri. zase nimamo ve. vsaj kdaj pa M sami, vsaj ton*, išali: KAM fNAIVlCmcm.' Na poletu Peking-Dubaj-Beogf^' 12. avgusta 1981 Prevrednotenje vrednot Najprej spim, potem gledaj nekaj časa filme, ki nam jih predv" j jajo v letalu, potem spet spim. Z11" va sem zbujen šele pred pristanka j v Dubaju. Na preostali poti od P baja do Beograda spet občuduje£ pokrajine pod nami in mnogo r3J mišljam. Toliko stvari sem sprVU na tej poti, še več pa je neznank," j katere ne znam odgovoriti. To^ temeljna spoznanja in prepričanj3 j meni so trdnejša kot kdajkoli pf6J’; Zdaj še bolj vem, da je bogasl^, sveta v razlikah, tako med p°* j J mezniki kot med narodi in rasaj Vem, daje bodočnost sveta v predre notenju vrednot in da bodo lju nekoč namesto bogastva in polueL bolj občudovali SKROMNOST. ^ zaradi spreobrnitve, ampak zaf% nujnosti. Vem, daje uniformira11 sveta po vzorcu zahodne tehničnec ^ ilizacije siromašenje in da je tud1 .|, pojav kot vsi drugi v prograj3 Narave samo sredstvo in ne cilj. da bomo jutri bolj spoštovali razfl1^ ja med svobodo in nujnostjo in d* ^ bomo dovolili ne svobode nasilj3 ne nasilja svobode... * In verjamem, da je v progra^L Narave razrešitev tudi za človC’ vrsto. Kunec St. 23 (2546), II. junija 199* DOLENJSKI LIST IZBOJANA JALŠOVCA POSTAL AL SMITH Ostal brez pravic in dolžnosti Pravi, da je sovražno razpoložen ' Slovenije. Izgubil je osnovne avljanske pravice in je prepričan, “a ne po svoji krivdi. Svojo zgodbo le povedal našim bralcem, pa ne lMo, da bi z njo kaj dosegel, pač pa da b0 v poduk ostalim. “Kajti kaj ‘akšnega se lahko jutri zgodi vsako-"jur, 'pravi Al Smith, še do nedavnega Bojan Jalšovec. V upanju, a bi lahko normalno zaživel, sije namreč spremenil ime. A ne, da bi ezal pred čim, saj so bile o spremembi obveščene vse uradne služ-e- rse nove dokumente je dobil na . ■ aprila, na dan norcev, maja pa je ^edel, da so mu na brežiški uprav-n‘ enoti izbrisali stalno prebivališče. Morda mu je nesrečno življenje gojeno. Začelo se je že v mlado-,kjer je bil doma v Vrheh v režiški občini pogosto žrtev F°bega nasilja staršev alkoholi-°y> ki ni pustilo posledic le na PSlni, pač pa tudi na telesu. Po osnovni šoli seje, tudi zato da gre dlje od doma, odločil za Policijsko šolo jo končal s prav Otrini uspehom in prišel v službo nL .'no- Spet je bil porinjen v /olje, kjer je prevladoval alko-ol, in v njem se je sprožilo upor-istvo, ki je očitno ves čas tlelo v lem. “Postal sem politični sodnik,” je pripovedoval Al, pri emer ne pozabi omeniti Mitje „ j- rirana, ki je Ala oznac Protidržavni element, ki a lroba uničiti”. p 1 ženo živel kot podnajei red 17 leti je v Piranu odprl Ovalnico. kier ie. kot ie nren 'p1 posredoval Vogrič, in i stalo drugega, kot da ob 'olmrn-r_________j:_____u počila “ emčijo in kasneje Nizozei /°je Slovenija postala d ratična, so nas v Slovenijo vi mu r*......................^ Naj starejši oldtimer iz leta 1930 _ S “Krmelja 98” KRMELJ - Lani je bilo v hmelju na prvem srečanju in •Orientacijski vožnji oldtimerjev obranih 50 vozil, preteklo nedeljo pa že skoraj dvakrat toliko - 95, Prijavljenih pa je bilo ,.ar 130 oldtimerjev. Najstarej-oldtimer je bil Ford Tlidor b°ctor’s coupe, letnik 1930. pripeljal gaje VladimirČeh iz Slovenske Bistrice, ki premore ‘Udi belega jaguarja MK 9 s konji, nekoč last filmske 2IVe madžarskega rodu Zsa '-sa Gabor. Ta je bil eden naj-apžjih na tokratnem srečanju oldtimerjev, čeprav je lastnik skrivnostno molčal, koliko je /eden ta, eden najbolj razkoš-!"b avtomobilov v šestdesetih etih. Je pa zato znano, da je rolls royce, ki ga je švicarski industrialec, Jože Slabe, čigar korenine so v Logatcu, kupil d Na 62 km proti na Mal-kovec-Telče-sevniški grad-“0štanj-Vrh nad Boštanjcm-tablanico-Brunk-Šentjanž in ["•raj v Krmelj so vozniki odl-"nerjev na šestih od osmih kontrolnih točk dobili name-?*° običajne štampiljke na kontrolni list, po eno kroglico s ^fko. S temi so sestavili be-*udo pipica, ki so jo potem Ruvali poiskati v t.i. lovu na li-Slt». Ob progi seje zbralo ok-/lT7.00() ljudi! Q(l znanega pivovarja Heineck-eUa, vreden kar 1,2 milijona [“ark. Slabe je bil edini udele-~®nec na prireditvi tudi s tujim državljanstvom. ■le pa glavni organizator prireditve Bogdan Jerič povedal, da CMOC (klub lastnikov in Jubiteljev klasičnih) predvidela'da bo po zanimanju lastnikov oldtimerjev sodeč, prihodke srečanje oz. 3. oreintacijska j°žnja oldtimerjev Krmelj 99 bolj množična. P. PERC proti naši volji. Bilo je le en dan pred sinovim 10. rojstnim dnevom. Zaradi brutalnosti, ki smo je bili deležni od nizozemske policije, so tamkajšnji prebivalci zbrali 320 podpisov v našo podporo, celo mediji so se zanimali za našo zgodbo, a zaman,” je pripovedoval Al. Spet jih je vleklo na Primorsko, dokler ni konec decem- A/ Smith bra 1991 Alu umrla mati. Al dvomi v diagnozo, da je umrla zaradi možganske oziroma srčne kapi, saj je krvavela iz nosu, ust in ušes. Raziskave ni bilo, že naslednjega dne pa je bila upepeljena. Oče ga je naslednje leto klical, naj pride domov in naj si uredi dom. Še enkrat seje Al z družino odločil, da poskusi. Odpovedal je stanovanje na morju, vendar je kmalu spoznal, da le ne bo šlo vse tako gladko, kot je kazalo ob povabilu. Z ženo sta si morala urediti pomožni objekt, Al pa je kot edinec postal lastnik osmine hiše, v kateri je bival oče. Sledili so številni konflikti z očetom, tako daje Alovo družino pot vodila še na Bizeljsko in v Brežice, kjer so spet postali podnajemniki. “Ko sem postal solastnik hiše, sem s tem tam dobil tudi stalno bivališče. Res da sva se z ženo potem selila v Koper, a kot občan Brežic sem se moral redno me- KONCERT MLADIH GLASBENIKOV ČRNOMELJ - Prihodnji torek, 16. junija, bodo ob sedmih zvečer v Kulturnem domu učenci Glasbene šole Črnomelj ob zaključku šolskega leta pripravilil koncert, na katerem bodo pokazali pridobljeno znanje solisti, komorne skupine ter godalni in tamburaški orkester. SPEKTAKEL TAHITI ČRNOMELJ, NOVO MESTO -Veliki balet Tahitija s svojim spektakularnim prikazom polinezijskih plesov obiskuje večje slovenske kraje. Tako bo v ponedeljek, 15. junija, ob 20. uri nastopil v črnomaljskem kulturnem domu, v torek, 16. junija, pa ob isti uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. RAZSTAVA O ŽUPANČIČU NOVO MESTO - Ri^stavo, ki jo je Knjižnica Mirana Jarca postavila v počastitev 120-letnice rojstva Otona Župančiča na 21. dolenjskem knjižnem sejmu v Krki, sije mogoče poslej ogledati od junija do konca septembra v prostorih knjižnice. KONCERT PRI FRANČIŠKANIH NOVO MESTO - V frančiškanski cerkvi bo v nedeljo, 14. junija, ob 19.45 koncert, na katerem bodo nastopili solisti, orkester in zbor pod vodstvom Marijana Cvitaka. sečno javljati na zavod za zaposlovanje,” pravi. In ni ga sram priznati, da se je iz razočaranja nad slovensko oblastjo ob popisu prebivalstva leta 1991 opredelil za Avstrijca ali pa da je na vojaškem odseku povedal, da tu ni prostovoljno, da je pravzaprav ugrabljen. Občutek, da se je njegova rodna država obrnila proti njemu, je dobil tudi, ko je izvedel, da je že od leta 1992 v policijski evidenci voden kot nadzirana oseba, kar je povsem slučajno občutil tudi pri prestopu državne meje. Ko je hotel maja letos dobiti potrdilo o stalnem prebivališču, je spoznal da je ostal brez njega. Torej brez državljanskih pravic, pa tudi brez obveznosti. Ne more ne voliti ne biti voljen, ne more imeti avtomobila ne stanovanja, tudi če želi delati, čeprav ne more biti redno zaposlen, davkov ne more plačevati... Pravzaprav niti umreti ne more, ker ga nimajo kam pokopati. “Nisem dobil odločbe, da me črtajo iz evidence o stalnem prebivališču. Ko sem se pozanimal na upravni enoti, so mi rekli, da nisem bil dosegljiv, in je odločba 15 dni visela na oglasni deski ter s tem postala pravnomočna. Da se je tako res zgodilo, sp potrdili tudi na upravni enoti: “Če se ugotovi, da občan na določenem naslovu ne biva, je tak izbris z ugotovitveno odločbo možen. V tem primeru je bil postopek sprožen na zahtevo lastnika hiše. Sicer pa je bil Al Smiht predhodno seznanjen s tem postopkom in opozorjen, da lahko ostane brez stalnega bivališča. V določenem roku si bo pač moral urediti stalno bivališče, kjer dejansko biva, to pa je možno tudi s pogodbo o podna-jemništvu.” Tako je brez stalnega bivališča ostal tudi njegov sin. Kaj to pomeni, bo, če ne prej, spoznal jeseni, ko se bo hotel vpisati v naslednji letnik srednje šole. Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na drugo nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da je naslov za elektronsko pošto Dolenjskega lista takle: info@dol-list.si. Srečo pri žrebanju za_ darilni bon je imela Milena Župevec iz Gor. Sušic 40 pri Uršnih selih, za knjigo (,/. Dularja Smeh na prepihu) pa je bila izžrebana Joži Borin iz Rimske ceste 14 v Trebnjem. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Anton Jakše iz Jurke vasi 28 pri Straži. Izpolnite pravilno tretji nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 16. junija, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad, in sicer dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. te-----------------H NAGRADNI KUPON št. 3 Vprašanje: Kako se glasi naslov "domače strani" Dolenjskega lista na Internetu? Odgovor: Moj naslov: te--------------- \______________________/ MATIZ. presenečenje na avtomobilskem trau. Majhno vozilo - veliki užitki. Ogled in test 12., 13. in 14. junija 1998. 8000 Novo mesto, Podbevškova 4 tel./fax: 068/26-077, 341-300 Al je razočaran nad Slovenijo. Ne le zato, ker je bil po nepotrebnem ožigosan že v mladosti, kar mu je zaznamovalo vse življenje, pač pa je razočaran tudi nad našo politiko. Marsikaj ve o njej in o posameznikih. Ve pa tudi to, da bo, če bo le imel priložnost, njegov dom spet postala tujina. TANJA GAZVODA Trgovsko podjetje Zrno V trgovskem podjetju Zrno poteka velika akcija gradbenega in kmetijskega materiala. Izredno ugodna je ponudba zaščitnih sredstev, in sicer: • ANTRACOL COMBI 2.776 SIT •TOPASC 2.913 SIT • GOLTIX 4.250 SIT •BETANAL 3.013 SIT • FOLPET 930 SIT • RUBIGAN 0.1 1.226 SIT • RIDOMIL 2.470 SIT • THIODAN 0.2 649 SIT • MIKAL 2.993 SIT • EUPAREN 2.949 SIT • DITHAN 899 SIT • RONILAN 100 G 1.027 SIT • RING 2.983 SIT •TELL 3.916 SIT Za večje količine vam priznajo še dodatne popuste in ugodnosti. Kot novost naj omenimo, da imajo v Zrnu strokovnjaka za kmetijsko svetovanje, ki je na voljo v torek od 9. do 14. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Na zalogi tudi krmna koruza po 23,50 kg in oves po 34 SIT/kg ter pestra ponudba krmil iz emonskega programa. Cene so za kmete in so brez prometnega davka. • V trgovskem podjetju Zrno poteka velika prodajna akcija vseh fasadnih materialov in notranjih ometov najkvalitetnejšega proizvajalca v tujini, firma Roefix. Njihovi materiali se odlikujejo z najboljšimi toplotnimi vrednostmi ter veliko raznolikostjo pri izbiri barv in ostalih dodatkov. Najbolj zanimiva fasada je toplotni omet Roefix Thermoextra 888, katerega vreča stane samo 929,90 SIT, in zaključni sloj Edulputz 267 SIT/m2. Kompletna fasada stiropor sistem debeline 5 cm stane v paketu 1.689 SIT. Naj omenimo, da Trgovsko podjetje Zrno omenjene materiale prodaja že vrsto let, poleg tega vam njihovi mojstri na vašo željo izdelajo fasado po vaši želji in vse vrste notranjih ometov. Na željo vam izdelajo tudi barvni vzorec ali pomagajo pri izbiri na osnovi že obstoječih referenčnih objektov. Naj bo zunanjost vaše hiše odraz kvalitete, lepote in vašega zadovoljstva! Od gradbenega materiala naj omenimo: • THERMOEXTRA 888 929,90 vreča • THERMOPUTZ 799 vreča • STIROPOR FASAD KPL. ZAKLJUČNIM SLOJEM 1.689,90 SIT/m2 • ARMATURNE MREŽE 9x6 5.199 SIT • CEMENT 689,90 SIT vreča • APNO 399 SIT • MODELARNI BLOK 85,90 SIT (za cel kamion) • SOBNA VRATA HRAST + PODBOJ 85 17.490 SIT • VHODNA VRATA od 26.000 SIT dalje • ENOROČNE PIPE - UVOZ od 6.000 SIT dalje • KOPALNIŠKA GARNITURA 24.000 SIT • PEČ - OLJE 23,6 KW 65.542 SIT • GORILEC HANSA 69.999 SIT • CISTERNA 2000 I 37.198,00 SIT Zelo ugodno motorna olja nemškega proizvajalca. • 20 I 5.000 SIT Naj omenimo, da imajo tudi kvalitetno skupino za izvedbo vodovoda in centralno napeljavo. V Zrnu vam za vse kupljeno blago omogočijo dostavo na dom oz. gradbišče. DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure Tel : 0608/75-410, 75-086 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86), v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo in dograditev objekta za mehansko čiščenje odpadnih voda na kanalskem sistemu v območju čistilne naprave Ločna v Novem mestu, investitorja JP Komunala Novo mesto, Rozmanova ul. 2, Novo mesto, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bosta osnutek lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo in dograditev objekta za mehansko čiščenje odpadnih voda na kanalskem sistemu v območju čistilne naprave Ločna v Novem mestu in poročilo o vplivih na okolje tega posega v okolje, ki gaje pod št. 6/98 v maju 1998 izdelal K.A.B., d.o.o., Projektiranje in urbanizem Novo mesto, javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto, od 15.6.1998 do 3.7.1998, ob ponedeljkih in torkih med 7. in 15. uro, ob sredah med 7. in 17. uro ter ob četrtkih in petkih med 7. in 14. uro; 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja JP Komunala Novo mesto, Rozmanova ul. 2, Novo mesto, dne 1.7.1998 ob 16. uri v sejni sobi JP Komunala Novo mesto, Rozmanova ulica 2, Novo mesto; 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih Mestne občine Novo mesto v času javne predstavitve, ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do 29.6.1998 kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. Sanja Traunšek, dia • svetovalka vlade POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje, ki gaje pod št. 6/98 v maju 1998 izdelal K.A.B., d.o.o., Projektiranje in urbanizem Novo mesto: SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI OBREMENITEV IN SPREMEMB OKOLJA TER UKREPI Pri vrednotenju sprejemljivosti vplivov na okolje zaradi obnove ČN Novo mesto so bili upoštevani veljavni okoljevarstveni predpisi, ki določajo standarde in normative dopustnih obremenitev okolja. Pri vrednotenju so bila dodatno upoštevana merila (navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje, Uradni list RS, št. 70/96): • Najmanjše razumno možne spremembe naravnih razmer • Največje razumno možne stopnje varstva okolja pred emisijami škodljivih snovi • Čim manjše emisijske obremenitve okolja in njegovih sestavin • Preprečitev emisije, ki ogroža življenje ali zdravje ljudi ali premoženje • Preprečitev nevarnosti za okolje oziroma zmanjšanje tveganja ekoloških nesreč • Preprečitev poškodb, degradacij ali uničenja okolja ali delov okolja. Predmet presoje vplivov na okolje je posodobitev čistilne naprave, ki obratuje že 17 let, zaradi velikega napredka v tehnologiji mehanskega čiščenja in v želji po odpravi vseh emisij v okolje. Zaznane so pozitivne spremembe pogojev in kakovosti življenja okoliških prebivalcev in delavcev v CN v tovarni Krka zaradi zmanjšanja emisij vonjav. Zaradi sodobnih tehnoloških postopkov so bistveno izboljšane delovne razmere delavcev ČN. Pri strokovni usposobljenosti zaposlenih in upoštevanju vseh tehničnih pravilnikov tudi ni tveganja za ekološke nesreče. Specifika obravnavanega okolja je v dejstvu, da je na tem območju že ČN, da se je že pred nekaj leti usidrala v neko naravno okolje in ga tudi degradirala. Ničelno stanje je torej današnje stanje okolja in načrtovane posodobitve objekta ne bodo degradirale ali uničile okolja ali delov okolja. POVZETEK Na podlagi opisa in ocene pričakovanih vplivov posega ČN Novo mesto lahko zaključimo naslednje: Predmet presoje vplivov na okolje je posodobitev čistilne naprave, ki obratuje že 17 let, zaradi velikega napredka v tehnologiji mehanskega čiščenja in v želji po odpravi vseh emisij v okolje. Zaznane so pozitivne spremembe pogojev in kakovosti življenja okoliških prebivalcev in delavcev v CN in v tovarni Krka zaradi zmanjšanja emisij vonjav. Zaradi sodobnih tehnoloških postopkov so bistveno izboljšane delovne razmere delavcev v ČN. Pri strokovni usposobljenosti zaposlenih in upoštevanju vseh tehničnih pravilnikov tudi ni tveganja za ekološke nesreče. Specifika obravnavanega okolja je v dejstvu, da je na tem območju že ČN, da se je že pred leti usidrala v neko naravno okolje in ga tudi degradirala. Ničelno stanje je torej današnje stanje okolja in načrtovane posodobitve objekta ne bodo degradirale ali uničile okolja ali delov okolja. Ob upoštevanju tehnično-varstvenih predpisov, ob uvajanju sodobne tehnologije v prihodnost in usposabljanju osebja ter ob izpolnitvi pogojev in predlogov, ki izhajajo iz pričujoče presoje vplivov na okolje, je poseg pridobitev za okolje. Mojca Radakovič, dig Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 11. VI. SLOVENIJA 1 7.15-0.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE 10.15 GALAPAGOS PO DARWINU, dok. serija, 1/2 11.10 BAJKE NA SLOVENSKEM, dok. oddaja 11.40 ODDAJA O TURIZMU 12.05 J.A.G., amer. naniz., 4/22 13.00 POROČILA 13.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.40 TEDENSKI IZBOR RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 15.05 OSMI DAN 15.50 (NE)ZNANI ODER 16.20 PRIPRAVLJENI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 TEDI 18.00 GLEJTE, KAKO RASTEJO 18.40 ZENIT 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz, 6/13 21.05 TEDNIK 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 JACKSON POLLOCK, dok. oddaja SLOVENIJA 2 10.05 - Vremenska panorama -10.50 Tedenski izbor: Družinski zdravnik, nadalj.; 12.00 Trend; 12.50 Komcert; 13.45 Resični obraz Anite Novak, tv nadalj., 3/5; 14.35 Svet poroča -16.30 Saint Tropez, franc, naniz. -17.20 Nogomet -19.30 Kolo sreče - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz., 2/22 - 20.30 Nogomet - 23.00Glasbena dok. oddaja KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Oprah shovv, ponov. - 15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooper-jeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Strasti, laži in prevare, fdm - 21.45 Nema priča 2, naniz. - 22.30 Tinta, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. -1.00 Psi faktor VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogale-rija -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) - 13.25 New York (serija) -14.05 Cista resnica - 14.35 Poslovni klub -15.10 Program za mlade - 17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.35 Hrvaška v ogledalu -19.05 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto - 21.10 Dok. oddaja - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Opazovalnica - 22.55 Zunanja politika (amer. film) HTV 2 13.55 TV spored - 14.10 Kralj ribičev (film) - 16.25 Otroški program -17.00 Živinorejec (serija) -18.20 Moč denarja -18.35 Hugo (tv igrica) - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kviz - 20.35 Dosjeji X (serija) - 21.40 Seinfeld (hum. serija) - 22.15 Hvala in na svidenje (italij. film) PETEK, 12. VI. SLOVENIJA 1 7.15-2.00 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR GLEJTE KAKO RASTEJO 9.45 TEDI 10.15 SLEDI 10.35 ZENIT 11.05 4 x4 11.35 NA VRTU 12.05 EM1LY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz., 5/13 13.00 POROČILA 13.35 JACKSON POLLOCK, ponov. 14.25 VESELE VVINDSORČANKE, SNG Maribor 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 SVET KONJ. MAČK IN PSOV, angl. serija, 2/3 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 GOSPODIČNA ROSE WHITE, amer. film 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 POLNOČNI KLUB SLOVENIJA 2 11.05 Saint Tropez, franc, naniz. -12.00 TV Koper-13.05 Ženska včrnem, angl. film -16.20 Pasje življenje, amer. naniz., 8/22 - 16.35 Čudežni otrok, amer. naniz., 1/22 -17.00 Nogomet -19.30 Kolo sreče - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz. - 20.30 Nogomet - 23.00 Vroča streha, korej. film KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, napiz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. - 17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira - 18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, mae-stro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani - 17.00 Najstop - 18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z... HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) - 13.20 New York (serija) -14.05 Z razlogom in namenom -15.10 Pol ure za kulturo -15.45 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18,35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Velebit v Andih (dok. oddaja) - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Tednik - 23.45 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (hum. serija); Nadine (amer. film); Sedmi element; Detektiv; Koncert; Goli in mrtvi (amer. film) HTV 2 15.25 Tv koledar -16.25 Otroški program - 17.05 Živinorejec (serija) -17.55 Trenutek resnice -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Zakon L.A. (serija, 4/44) - 21.25 Nenadoma Susan (hum. serija) - 21.55 Uična pravica (amer. film) - 23.25 Velike skrivnosti 20. stol. (serija, 12/26) SOBOTA, 13. VL SLOVENIJA 1 7.40- 1.40 TELETEKST . 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 9.50 DOBRODOŠLI DOMA 9.55 GOSPODIČNA ROSE WHITE, amer. film 11.30 PROMENADNI KONCERT 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.25 TEDENSKI IZBOR PRISLUHNIMO TIŠINI 13.55 POLNOČNI KLUB 15.10 SLAMANTI MOŽ, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.15 50 LET AFS FRANCE MAROLT 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 ČRNA SKRINJICA, angl. dok. serija, 1/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 PRAVI BIZNIS 21.15 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 21.45 HOMO TUR1STICUS 22.05 TRETJE OKO, dok. serija, 3/10 22.55 POROČILA, ŠPORT 23.25 EL DIABLO, amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta -10.25 TV Koper -11.25 Euronevvs -14.20 Nogomet -19.30 Odbojka - 20.30 Nogomet - 23.00 V vrtincu - 23.40 Sobotna noč -1.40 Brane Rončel izza odra KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -11.30 Robinson Crusoe na maršu, film -13.30 Pot do zmage -14.00 Zaliv delfinov, nadalj. -15.00 MacGyver, naniz. -16.00 Nemogoče, naniz. -17.00 Nimaš pojma, naniz. -17.30 Ta čudna znanost, nadalj. -18.00 Atlantis, ponov. -19.00 Protiudarec, naniz. - 20.00 Krvava nevesta, film - 21.45 Babilon 5, naniz. - 22.30 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 23.00 Petek trinajstega, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako ostati zdrav in zmagovati -18.30 Majhni smo... -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.15 Tv spored - 8.30 Poročila - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Poljedelski svetovalec - 13.00 Neobičajna pestunja (franc, film) -14.55 Briljanten -15.40 Televizija o televiziji -16.50 Dr. Quinn - žena vrač (serija) -17.30 Pogovor s sencami -19.03 Vzačetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Družinska zadeva (serija) - 21.10Osamljeni fant (amer. film) - 22.45 Opazovalnica - 23.15 Nočna straža: Nisem priča; Ruby Wax predstavlja Shaaron Stone; Fatalne žene; TV film; Koncert; Največji uspehi hrvaškega športa; Jazz DOLENJSKI UST HTV2 11.05 Tv koledar -11.15 Zunanja politika (film) -13.15 Dosjeji X (serija) -14.00 Črno belo v barvi -17.00 Internert -17.30 Gradovi sveta (7/ 7) -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler - 21.15 Future fantastic (dok. serija) - 22.40 Kultura življenja - 23.40 kronika mednarodnega mladinskega festivala - 0.10 Oprah shovv NEDELJA, 14. VI. SLOVENIJA 1 7.40-0.40 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV RISANKA 8.25 ZVEZDICA? lut. naniz. 8.50 LUTKOVNA NANIZANKA 9.20 TELERIME 9.25 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 15/24 9.50 OZARE 9.55 VELIKI RUSKI SKALDATEUI 11.00 SVET OPIC, dok. serija, 9/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POMAGAJMO SI 13.00 POROČILA 13.15 VREMENSKA PANORAMA 13.55 PRAVI BIZNIS 14.55 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.25 SEBASTIAN, norv. film 17.00. OBZORNIK 17.15 ALPE JADRAN 17.45 PO DOMAČE 18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZOOM 21.35 INTERVJU 22.30 POROČILA, ŠPORT 22.50 TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 9/20 23.15 BRAMWELLII, angl. nadalj., 2/8 SLOVENIJA 2 9.25 Teater paradižnik -10.20 V vrtincu -11.00 Slon v bolnišnici, nem. film -14.20 Šport: nogomet, DP v plesu, teniški magazin, nogomet - 19.30 Videoring - 20.00 Resnični obraz Anite Novak, tv nadalj., 4/5 - 20.50 Nogomet - 22.00 Šport v nedeljo - 0.00 Aimme, angl. film KANALA 8.30 Kaličopko 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji Jack, 3. del -11.30 Atlantis, ponov. -12.30 Bebček, film - 14,OOOče Dowling, naniz. -15.00 Drzni in lepi, ponov. - 16.45 Bravo mestro, ponov. -17.00 Lepota telesa -18.00 Miza za pet, naniz. -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Krvavi šport, film - 21.30 Film za gledalca, pogovor o slovenskem filmu - 22.00 Odklop - 23.00 Pot do zmage - 23.30 Mac-Gyver, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 18.20 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako ostati zdrav in zmagovati - 20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, IS. VI. SLOVENIJA 1 7.15-2.35 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR LAHKIH NOG NAOGROG 10.15 SVET KONJ, MAČK IN PSOV, serija, 2/3 11.10 ČRNA SKRINJICA, dok. oddaja 1/6 12.00 ALPE JADRAN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.15 TEDENSKI IZBOR LJUDJE IN ZEMLJA 13.50 OČETJE IN SINOVI 14.50 ZOOM 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3x3 PLUS 6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT NAGRADI V METLIKO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 21. nagradne križanke izbral Nives Kukovec iz Metlike in Roberta Herendiča iz Novega mesta. Kukovčevi je pripadla denarna nagrada, Herendič pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 22. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 23". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 21. KRIŽANKE Pravilna rešitev 21. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SMODNIK. PETROVO, OTIATER, HRUŠKA. RAL, OTKA, SLOG. JAN, RN, PARAVAN, SAK, ANA, IRONIJA, CITAT, REVIR, INANA, ATONA, JAR1N, KORAN. 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 23/34 21.05 GORE IN UUDJE 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT 22.50 OPUS 23.20 IZ SLOVENSKIH ATELJEJEV 23.35 KARAMAZOVI, posn. SLG Celje SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Pasje življenje, naniz., 8/22; 11.30 Čudežni otrok, amer. naniz., 1/22; 11.55 Šport; 12.40 Slamnati mož, amer. film (čb) -14.50 Euronews -16.20 Izpolnjene obljube, brazil. nadalj., 7/9 -17.00 Nogomet -19.30 Lingo - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz., 4/22 - 20.30 Nogomet - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Šon-čni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. - 19.00 Oprah shovv - 20.00 Angeli na igrišču, film - 22.00 Sam svoj mojster, naniz. - 22.30 Vsi županovi možje, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. -0.00 Nemogoče, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Pravica obupancev, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.30 Šport -21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 16. VI. SLOVENIJA 1 7.15-0.35 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZ-BOR RADOVEDNI TAČEK 9.45 ČASOVNI POPOTNIKI, amer. naniz., 1/13 10.15 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.05 PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 23/34 13.00 POROČILA 15.30 TEDENSKI IZBOR GORE IN UUDJE 15.50 OPUS 16.20 MIUE IN VOZLI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 BESEDE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 24/26 21.05 POGOVOR S PREDSEDNIKOM VLADE 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 PETELIN NA ZVONIKU, Šved. drama, 2/3 SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Izpolnjene obljube, brazil. nadalj. -12.00 Sobotna noč - 14.00 Euronevvs -17.20 Nogomet -19.30 Kolo sreče - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz., 5/ 22 - 20.30 Nogomet - 23.00 Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Orah shovv -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. - 16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Odklop - 21.00 Policaj z Beveriy Hilsa 3, film - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Majhni smo... -17.10 Čukec in Rozi -18.00 Šport -18.30 Avtogale-rija -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 V deželi senc, amer. film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 17. VI. SLOVENIJA 1 7.15-1.40 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR WAJNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. nadalj., 4/26 9.55 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz. 10.15 BESEDE 11.10 POGOVOR S PREDSEDNIKOM VLADE 12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 24/26 13.00 POROČILA 14.00 TEDENSKI IZBOR TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 9/20 14.25 SEBASTIAN, norv. film 16.20 OBZORJE DUHA 17.00 OBZORNIK . 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 POD KLOBUKOM 18.20 GALAPAGOS PO DARWINU, serija, 2/3 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 J.A.G., amer. naniz., 5/22 21.05 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 PODOBA PODOBE 23.25 ALIČA, evropski kulturni magazin 23.50 KONCERT ORKESTRA SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 slon vbd nišnici, nem. film -12.35 Euronevvs -163 Družinski zdravnik, Špan. nadalj. -17.20 No? met -19.30 Kolo sreče - 20.00 Nenadoma! san, amer. film, 6/22 - 20.30 Nogomet - 231 Lov za zakladom, franc, kviz, 17/20 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Ne® goče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. - l3j Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv - 15-f Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, na® - 16.00Nora hiša, naniz,-16.30 Cooperjeva 4* ščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -1/3 Princ z Bel Aira -18.00 Drzni in lepi, nadaf 18.30 Obisk pri Oprah -19.00 Oprah sho« 20.00 Stara ljubezen, film - 22.00 Lepota tete - 23.00 Ellen, naniz. - 23.30 MacGyver, nanii 0.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -16.45 V deželi senc, ffll 18.30 Turizem in mi -19.00 Novice -19.30 2!< - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Zgod® vina avtomobilizma RADIO LOGATEC SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio Logatec tokrat zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kolikšen popust je Modiana Center Interspar namenila kupcem ob svoji 35-letnici? (Nagrada: dežnik z emblemom.); Kaj je to bibliofilska izdaja? (Nagrada: knjiga Mikija Mustra Martin Krpan.) Odgovore pošljite do sobote, 13. junija, na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta Andreja Dežman iz Ribnega in Boris Rus iz Logatca. DESET DOM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestv ice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Marku Bačniku, Plavje 75, Škofije. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah o polnoči), je ta teden takšna: 1. (1) Soncu sem zaprla vrata - ansambel Petra Finka 2. (4) Po domače - ansambel Henček 3. (2) Lojtrnik - ansambel Vrisk 4. (6) Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka 5. (3) Zlati dečki - Beneški fantje 6. (5) Poročni venec - Irio Frančič 7. (9) Pivce za živce - ansambel Tonija Sotoška 8. (7) Srečelov - ansambel Franca Potočarja in Podlipiški fantje 9. (8) Mami - ansambel Rubin 10. (-) Objem v planina - Irio Pavleta Malnariča Predlog za prihodnji teden: Beli krajini - ansambel Šum ------------------------------------------------------ KUPON ŠT. 23 Glasujem za: Moj naslov: —§4 ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mestQj NAGRADNA KRIŽANKA 23 • & J" r -v AVTOR: JOŽE UDIR DANSKA LUKA OB BALTIKU VREDNOST PET DENARNIH ENOT KRILO RIMSKE LEGIJE PESNIŠKI STIK GLASBENI IZRAZZA ŽIVAHNO, OGNJEVITO GRŠKI BOG SMRTI LASTNOST BELEGA, BELA BARVA MLINSKI ŽLEB VRSTA PLATNA DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST NAUK O RAVNOTEŽJU V MIROVANJU SISTEM ZA RAČUNANJE ČASA IZKLJUČITEV IZ CERKVE GOZDNA ŽIVAL ZAVOD. SEMENIŠČE ISKALKA BISEROV AKVARIJSKA RIBICA IZ DRUŽINE OSTRIŽ-NIKOV KEM. SIMBOL ZA ALUMINIJ OSNOVNI TON TONOVSKE LESTVICE IRANSKO NOMADSKO PLEME METNA ZANKA ŠPANSKA BASKOVSKA PROVINCA ANTIČNO, OBOI PODOBNO PIHALO MATERINA SESTRA STAREJŠI JAPONSKI TELOVADEC NEMŠKO MESTO ST. RIM. 13. OZ. 15. DAN V MESECU EVARISTE GALOIS ALŽIRSKA LUKA LOŠČENA ŽGANA GLINA BOUŠE VRSTE 3? KRISTALIH rani KALCIJ^ KARBOgl UGANKARSKO REKLAMNI USI ŠPICA (062) 222- 72 (041) 671-456 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE CERAR iz Doblič 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu v času njegove bolezni lajšali bolečine, nam pa kakorkoli pomagali, zanj molili, darovali cvetje in sveče ter ga ob uri slovesa v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi V SPOMIN 11. junija mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil AVGUST MURN Obrh 12 Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Hudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trbovlje, Trg revolucije 12, na Podlagi sklepa komisije za odprodajo nepremičnin z dne 8.6.1998 Ponovno RAZPISUJE Dodajo nepremičnin z zbiranjem pisnih ponudb Medmeti prodaje so prostorsko zaključene enote na pare. št. 2229/ ?’ZKV 131, k.o. Dobliče. ^premičnine se prodajajo posamično: • poslovni del, večnamenski prostor v izmeri 76,24 m2, izh. cena 3 je 2.744.318 SIT, mansarda, klubski prostori v izmeri 51 m2, izh. cena je . 1.834.731 SIT, *■ gostinski lokal v izmeri 171 m2, izh. cena je 6.151.733 SIT, 7 trgovina v izmeri 231 m2, izh. cena je 8.300.780 SIT. jja razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo pravne osebe: izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v R Sloveniji in ustrezno overjeno pooblastilo za vložitev pisne ponudbe, če ponudbo vlaga pooblaščenec, 7 fizične osebe: potrdilo o državljanstvu R Slovenije, sak ponudnik mora pred končanim rokom za oddajo ponudbe '2adnji dan pred dnem odpiranja ponudb) plačati varščino v višini '0% od izhodiščne cene na ŽR RTH, d.o.o., Trbovlje, št. 52700--18647, pri APPNI, Podružnica Trbovlje. Varščina bo uspelemu {^nudniku vračunana v kupnino, ostalim pa vrnjena v roku petih L5) dni po izbiri ponudnika, vse brez obrestno. ^ugodnejši ponudnik oz. kupec mora: ' skleniti pogodbo o nakupu v 8 dneh po prejemu obvestila o '2t)iri in plačati kupnino v 3 mesecih od dneva podpisa pogodbe ^enkrat in v celoti pred prenosom nepremičnine v last; če kupec bo plačal kupnine, kot je dogovorjeno, bomo prodajo ra*veljavili, varščino pa obdržali; plačati vse stroške v zvezi s prodajo nepremičnine, davek na ^r°met z nepremičninami kakor tudi vse ostale stroške, ki bodo postali v zvezi s sklenitvijo pogodbe in vpisom v zemljiško knjigo. vsne ponudbe morajo biti poslane priporočeno, v roku 8 dni po jbsvu objave, na naslov: RTH, d.o.o., Trbovlje, Trg revolucije 12, *°žnako: ŠR/98 - Komisija za odprodajo nepremičnin, zbiranje S°nudb - ne odpiraj! ^vočasno prispele ponudbe se bodo komisijsko odpirale I 2-6.1998 ob 7. uri, v prostorih prodajalca. O odpiranju ponudb J Pjihovi obravnavi bo sestavljen zapisnik, s 'zbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni v v dneh po opravljeni izbiri. £ objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerimkoli Ponudnikom sklene pogodbo o prodaji nepremičnin, ki so predmet w9a razpisa. ae morebitne dodatne informacije dobite po telefonu št.: 0601/ morebitne dodatne intorr l^m44 int. 384, pri g. Sternu. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in stari oče ALOJZ KOŠAK iz Dul pri Bučki Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala ge. Stanki za besede slovesa, g. Janiju za zaigrano Tišino, cerkvenim pevcem ter Pogrebnemu zavodu Blatnik za organizacijo pogreba in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tako, kar da in sprejme spet vsemir, se v večen venec spleta in ljubeče združuje zopet mrtve in živeče. (A. Gradnik) Ob izgubi naše drage mame JOŽEFE FLORJANČIČ iz Otočca se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu in jo spremili na njeni zadnji poti. Hčerki Jožica in Tončka z družinama PIONIR STANDARD - GRADBENIŠTVO, d.d. Kočevarjeva 4 8000 NOVO MESTO vabi k sodelovanju INŽENIRJE GRADBENIŠTVA (dipl. inž. in inž.) za opravljanje najzahtevnejših del v gradbeni operativi Če imate zaključeno VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe gradbene smeri, imate vsaj 1 leto delovnih izkušenj v gradbeništvu in ste pripravljeni strokovno, kreativno, samostojno in odgovorno delati v podjetju, ki je premagalo najhujše težave in se ponovno uveljavlja, vas čaka zanimivo in dinamično delo, strokovno izpopolnjevanje in stimulativna plača (od 180.000,00 SIT dalje). Delo bo potekalo v poslovnih prostorih in na terenu glede na potrebe družbe. Z izbranimi kandidati bomo po 3-mesečnem poskusnem delu sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 321-712 (g. PAPEŽ). Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi ter dosedanjih izkušnjah pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi delniške družbe, 8000 Novo emsto, Kočevarjeva 4. TRDNA VALUTA Če že govorimo o denarju; noben avtomobil ni zastonj. Boljši so dražji in cenejši slabši. A zgodi se, da so cenejši dražji od dražjih. Saj nikoli ne veste, kdaj kakšno navidez brezplačno stvar močno preplačate... Zato se prepričajte v pravo vrednost avtomobila, četudi se je ne da.izraziti v denarju. PRIMERA WAGON je vredna 3.277.808 slovenskih tolarjev* ali 34.900 nemških mark ali 2.622.246 japonskih jenov ali ... ali natanko ® NISSAN PRIMERA W AG O N Pooblaščeni zastopnik za področje Slovenije: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, telefon. (061) 17 10 800 http://www.nissan-adna.si Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije: • AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • AVTOTRUNK, Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, tel: 061/ 1612164 • NISSAN SERVIS KRULC, Moravče,tel:061 /731 143 • AAM FERK, Maribor, telefon: 062/ 640 058 • NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 778 507 •na dan 22.5.1998 MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/ 61 760 AVTO CELJE, Celje, telefon: 063/ 490 36 31 ■ AVTO KUK, Slov Konjice, telefon: 063/ 753 984 ' AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 ’ AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, tel 063/ 893 549 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 • AVTOSERVIS GORICA, N. Gorica, tet.: 065/ 22120 • BO-AVTO, Ajdovščina, telefon: 065/ 641 144 • AVTOMEHANIKA, Branik, telefon: 065/ 57 012 • AVTOMEHANIKA VIDRIH. Otočec, tel: 068/ 75180 • AVTOMEHANIKA ZIERER. Sevnica,tel 0608/81389 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel : 069/ 32 209 Globoko pretreseni sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi sodelavec in prijatelj •s; Us BOGO VRHUNC pomočnik direktorja Slovenskih železnic za trženje Prijatelji in sodelavci ZAHVALA Po nenadni in kruti bolezni nas je v 37. pomladi življenja za vedno zapustil naš ljubi sin, brat, stric in prijatelj JANEZ REMUS iz Jablanic 2 pri Kostanjevici Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, iskrena hvala. Še posebna zahvala vaščanom, sodelavcem GG Brežice, g. Pustoslemšku za ganljive poslovilne besede, LD Kostanjevica in ostalim lovcem za zadnji pozdrav in organizacijo pogreba, podjetjem M- KZ Krka Novo mesto, Holzschuh Krško, Filotec Kostanjevica, g. Žičkarju za Pogrebne storitve in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat zahvala vsem, ki ste nam z izrazi sožalja, cvetjem, svečami in spremstvom do mnogo preranega groba izrazili svojo ljubezen do našega Ivana. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi ALOJZ RAKAR iz Hrušice 44 Prisrčna hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste Pokojnika imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Kranjcu in sestri ter zdravnikom in strežnemu osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Ilovo mesto. Posebna zahvala gospodu dekanu iz Stopič za opravljen obred ter Pogrebnemu zavodu JP Komunala Novo ■fiesto. Stezice Od vsepovsod vodile so stezice kot bližnjice v vas, na vrt, do hiše, zdaj shojene sledi še komaj riše občasna pot otrok, moža, ženice. Na grič pripete naše so vasice. V dolino je odtekalo življenje, na vasi je ostajalo trpljenje in delo in osamljen svet kmetice. ZAHVALA V 71. letu nas je po dolgi bolezni nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, babica, sestra, tašča, teta, svakinja in sestrična MARIJA BAHOR - MICKA roj. Fink iz Dragovanje vasi 7 pri Dragatušu Zavezani rodovom in ognjišču z vasjo storijo, noč ne da jim spati: bo še kdo dal živahnosti dvorišču, bo zmogel polja še kdo preorati, bo shojeno samo še v križišču? Stezic bi nekaj moralo ostati! JANEZ JEŠTOVSK1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Milki Panjan, za pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala gospodoma župnikoma za lep obred, posebno župniku bratrancu Zdravku za ganljive besede slovesa, kolektivu ZD Črnomelj, posebno dr. Macanu in patronažni sestri Mirjani, Elektrotehni, AMD Črnomelj, Društvu upokojencev, pevkam iz Doblič in Pogrebni službi Malerič za organizacijo pogreba. Njeni najdražji Dragovanja vas, New York, Črnomelj in Ljubljana POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA Pomlad se na zemljo vme, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se razgrne, zate pa pomladi ni. (Simon Jenko) V 89. letu'starosti je prenehalo biti srce skrbne mame, babice, prababice in tete ROZALIJE ROZMAN iz Gornjega Globodola ZAHVALA v večni dom po plačilo za vedno ste odšli. V 92. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta ANA PIRH roj. Pust iz Podgore Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojni darovali sveče, cvetje in za sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala še enkrat vsem! Žalujoči: vsi njeni Zaprli trudne ste oči, spočili žuljave dlani, V SPOMIN PAVLETU STARCU Žalujoči: žena, sinova z družinama, sestra z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža in očeta VINKA GRUBIČA z. Dobrave pri Podbočju Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu sPominu in mu izrazili spoštovanje. Hvala vsem za izraze s°žalja, cvetje in sveče. Toplo se zahvaljujemo vsem prodnikom, prijateljem in znancem, kolektivom Vino Brežice, Mercator Krško, HKS Krško, Zdravstveni dom Novo 'fiesto in Seting Podbočje. Še posebej se zahvaljujemo sosedi č^lgi Vintar za nesebično pomoč, pevskemu zboru ter gospodoma župnikoma Novaku in Škulju za lepo opravljen °hred. Še enkrat vsem prav lepa hvala! Žalujoči: vsi njegovi Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje, se od pokojne z lepo mislijo poslovili, jo pospremili na zadnji poti ter darovali sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni iz Metlike Pogrešali te bomo! Soseda Janko in Zlata z družino ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje. Po hudi bolezni pošle so ji moči in zatisnila je oči naša draga VALBURGA VALČI SAJE iz Potočne vasi 23 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Lepo se zahvaljujemo vsemu osebju Doma starejših občanov za dolgoletno skrb in nego. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku Miru Virantu za lepo opravljen obred, vsem dobrim ljudem, ki so pokojno v času njene hude in dolge bolezni obiskovali, iskrena hvala. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je nenadoma zapustila KRISTINA TOPOLOVEC Vrh 9, Šentjernej Prisrčna zahvala vsem, ki ste se od naše mame poslovili, nam na kakršen koli način pomagali in jo s spoštovanjem spremili na njeno zadnjo pot. Prav vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Vsi njeni 'l ----- N- ZAHVALA Na svojo zadnjo pot je odšel naš dragi PAVLE STARC 'ežko je izraziti hvaležnost vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, pa vendar smo dolžni posebno *ahvalo osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in Zdravstvenega doma v Metliki, predvsem dr. Mlačku in Sestri Bernardi za lajšanje bolezenskih tegob in topel človeški odnos. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga "liskovali, mu lajšali puste dni ter ga bodrili, kot tudi vsegi, ki ste nam v teh dneh, polnih žalosti in brezupa Omagali vsak na svoj poseben način, še preden smo sploh utegnili prositi za pomoč. Iskrena hvala vsem, ki s'e nam izrekli sožalje, darovali sveče in denar v sklad za Onkološki inštitut, kot tudi vsem, ki ste pokojnika Opremili v večni mir. Hvaležni smo govornikom za občutene besede v slovo, prijateljem pevcem za odpete ^smi, godbenikom za odigrane skladbe, lovcem za zadnji pozdrav, gospodu župniku za opravljen obred in * Biškuriču za spoštlljivo pripravljen pogreb. Hvala vam, ker ste ga imeli radi! Vsi njegovi ZAHVALA Če bi tebe, ljuba Simona, solza obudila, ne bi tebe črna zemlja krila. Tudi solza je pesem, čudovita pesem bolečin. V 17. letu starosti nas je za večno zapustila naša ljuba hčerkica, sestrica in vnukica SIMONA ROGINA iz Stare Lipe 4 pri Vinici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom za nesebično pomoč ter vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo ZD Črnomelj, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, zdravnikom in sestram, DSO Črnomelj, šoli SKGŠ Šentjur, pevskemu zboru, govornikom za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli radi TA TEDEIM WAS ZA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - j Z=\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVAH tedenski koledar Četrtek, 11. junija - Srečko Petek, 12. junija - Janez Sobota, 13. junija - Anton Nedelja, 14. junija - Vasilij Ponedeljek, 15. junija - Vid Torek, 16. junija - Beno Sreda. 17. junija • Dolfe LUNINE MENE 17. junija ob 12.38 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 11. do 14.6. (ob 18.30) in 15.6. (ob 20.30) 'drama Dobri VVill Hun-ting. Od 11. do 14.6. (ob 20.30) komedija Jackie Brown. ČRNOMELJ: 12. in 13.6. (ob 21. uri) akcijska drama G. I. Jane. 14.6. (ob 21. uri) slovenski film Brezno. DOBREPOLJE: 14.6. (ob 15. uri in 20.30) ameriški pustolovski film Mož z železno masko. GROSUPLJE: 12.6. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Mož z železno masko. KOSTANJEVICA: 13.6. (ob 20. uri) komedija Raztreseni profesor. 14.6. (ob 20. uri) avanturistični film Sedem let v Tibetu. KRŠKO: 11.6. (ob 18. uri) komedija Dobri VVill Hunting. 14.6. (ob 18. uri) ter od 15. do 17.6. (ob 20. uri) akcijski film Zvezni šerif. 16. in 17.6. (ob 18. uri) znanstvenofantastični film Sfera. METLIKA: 12.6. (ob 21. uri) slovenski film Brezno. 14.6. (ob 21. uri) akcijska drama G.l. Jane. NOVO MESTO: Od 11. do 17.6. (ob 19. uri in 20.15) znanstvenofantastični film Zadnji udarec. RIBNICA: 13.6. (ob 22. uri) ameriški pustolovski film Mož z železno masko. ŠENTJERNEJ: 12.6. (ob 18. uri) komedija Raztreseni profesor. 12.6. (ob 20. uri) avanturistični film Sedem let v Tibetu. VELIKE LAŠČE: 13.6. (ob 20. uri) ameriški ftustolovski film Mož z železno masko. ČESTITKE ANICI ŠLAUN za 70. rojstni dan vse najlepše, predvsem zdravja, želijo mož Ivan, ostala družina in Žugljevi. 2342 KMETIJSKI STROJI PRIMERO 2.0, letnik 1995, registrirano do 1/99, garancija do 1/99,59.000 km, prvi last-nik, prodam. 0(068)75-180. 2388 NISSAN SUNNY 1.6, letnik 1990, prodam. 0(068)75-180. 2389 FORD ORION 1.6 CLX, 107.000 km, registriran do 10/98, prodam. 0 (068)75-180. 2390 TRAKTOR Zetor 5911, dobro ohranjen, prodam. 0 (064)451-392. 2351 TRAKTOR PORSCHE, 28 KW, starejši letnik, lepo ohranjen, prodam. 0 (068)73-854. 2371 OPEL TIGRA 1.416V, letnik 1995, briljantno rdeče barve, prodam. 0 (0609)628-851. 2409 OPEL KADETT 1.3 S, bel, registriran do 4/ 99, lepo ohranjen, prodam. 0 (068)51-397. 2399 KOMBAJN CLASS ugodno in nujno prodam. 0 (068)73-293. 2408 R 5 FIVE, letnik 1990, prodam. 0 (068)65-466. 2348 MOTORNA VOZILA 126 P, letnik 1989, registriran do 3/99, prodam. ©(068)58-069. * 2397 126 PGL, letnik 1989, registriran do 8/98, prvi lastnik, prodam. © (068)78-564. 2366 AVTOM ATI K, star 3 leta, in metliško črnino prodam. IT (068)51-648. 2335 CLIO 1.4 RT, črne kovinske barve, 5V, letnik 7/95, 34.000 km, prva lastnica, redno servisiran, nepoškodovan, 2 zvočnika, 2 zimski gumi Michelin, prečke za prtljažnik, prodam za 1.250.000 SIT. © (068)25-710. 2347 SCOOTERSUZUKI R 4, letnik 1989, registriran do 17.6.1999, prodam. 0 (068)49-541. 2350 LADO SAMARO, letnik 1993, registrirano do 11/98, prodam. 0 (068)78-302. 2354 GOLF D, letnik 1987, registriran do 28. 3. 1999, prodam. 0 (068)325-334. 2356 R 5 FIVE plus, letnik 1996, prodam za 840.000 SIT. 0 (068)341-255 ali 372-781. GOLF JX D, letnik 11/89, rdeč, 121.000 km, prodam. 0 (041)696-232 ali (068)342-349, po 16. uri. 2372 GOLF B, letnik 1995,brezhiben, prodam. 0 (068)53-721. 2381 R19, letnik 1993, registriran do 3/99,120.000 km, prvi lastnik, prodam. 0 (068)75-180. 2387 Cena: 4Z5»ee3jT Akcija: 360.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto Tt 068/24-791 od 8. do 16. ure Trgovec z zlato značko 1997 VW vozila iz zaloge I. 97 POSEBNA CENA! Zelo ugodna ponudba: • VW POLO limuzina I. 97 že od 20.490 DEM Možen kredit z devizno klavzulo, izračun takoj. Radanovič BREŽICE, Černelčeva 5 0608/61-308 8-12, 13-17, ob sobotah 8-12 IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik),Andrej llartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.564 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.560 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 150 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na pni alt zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 5.500 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 to!arjev;za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)525-606, 524-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 525-610; mali oglasi in osmrtnice 524-006. Telefaks: (068)522-898 Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava vsega časopisnega stavka, prelom barvnih strani in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TCR, d.d., ljubljuna. AVTOKLINIKA © 068/323-035 AKCIJA • AKCIJA • AKCIJA Brezplačna menjava pri nas kupljenega olja in oljnih filtrov: VALVOLINE TURBO V - liter 698 tolarjev VALVOLINE SINT GARD - liter 899 tolarjev CASTROL GTX 3 - liter 1.199 tolarejv sparco 'ibacti FMJERCHARGEftEOiMPPED ^MOMROEF ®, - amortizerji MJlA R 4 GTL. letnik 1992, prodam. 0 (068)89-218. 2358 OPEL CORSO D, letnik 1990, prodam za 600.000 SIT. 0 (068)21-030. 2405 PASSAT KARAVAN 1992, prodam. 0 (041)727-550. 2355 R 4 GTL, letnik 1987, moder, 98.000 km, registriran do 8/98, lepo ohranjen, prodam za 160.000 SIT. 0 ( 068)27-131. 2361 OPEL ASTRO 1.6 5V, lepo ohranjeno, registrirano za celo leto, prodam za 1.400.000 SIT. Cerovci 18, Novo mesto. 2379 GOLF, letnik 1987, registriran za celo leto, 5V, 5 prestav, prodam. 0 (068)76-387. 2402 ŠKODO FELICIO LXI, letnik 1995, kovinsko zeleno, registrirano do 12/98, prodam za 840.000 SIT. 0(0608)84-266. 2403 POHIŠTVO OTROŠKO SOBO z dvema ležiščema, dobro ohranjeno, prodam. IT (068)342-279. 2360 SPALNICO prodam. © (068)322-933. 2365 POSEST V BLIŽNJI okolici Sevnice ugodno prodam novo hišo, 4 ha zemlje v enem kosu, čudovita in mirna lokacija, © (0608)88-105. 2339 MLADA DRUŽINA odkupi večjo kmetijo. Lahko prevzamemo oskrbo starejših oseb. »(041)731-188. 2341 ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo v Novem mestu ali ožji okolici, po možnosti z lokacijskim dovoljenjem, kupim. © (068)85-480. 2370 GRADBENO PARCELO z urejeno dokumentacijo na Ratežu prodam. © (068)85-603. 2407 V NOVEM MESTU , Bršljin, prodamo večjo nedograjeno stanovanjsko hišo v IV. gradbeni fazi, primerno za poslovno dejavnost. © (068)67-452, zvečer. 2382 STAREJŠO stanovanjsko hišo z elektriko, telefonom, vodovodom (Rakovnik pri Šentrupertu) in kmetijskim zemljiščem: sadovnjak 1939 m:, njiva 914 m:, travnik 3287 nr. gozd 4185 m2. Cena okvirno 6.500.000 SIT (70.000 DEM).©(068)47-357. 2384 PRODAM OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm! 0 (063)451-082. 811 POHORSKI KAMEN škriljavec, različnih barv, prodajamo. Možna dostava! 0 (063) 762-433. 2135 MONTAŽNO GARAŽO, 7 x 4 m, prodam. 0 (068)341-952. 2240 INVALIDSKA VOZIČKA, navadnega in električnega, ugodno prodam. 0 (061) 13-30-333. 2336 SMREKOV ladijski pod, bruna, zaključne letve širine 5, 7 in 9 cm prodajamo od 490 SIT dalje. Blažič, Družinska vas, 0 (068)73-587. 2337 SURF, dolžine 3.5 m, 220 I, jadro 6 m-’, prodam. 0 (068)324-862, popoldan. 2377 POHORSKI KAMEN škriljavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz 0 in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 2391 STENSKI OPAŽ,, bruna, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! 0 in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 2392 FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. 068/373-460 “ ali 22-361 RAZNO V NOVEM MESTU oddam velik vrt s sadovnjakom. Šifra: Za vzdrževanje. 2343 NA TRŽNICI v Novem mestu oddam trgovino. ©(068)23-982. 2359 SLUŽBO DOBI ZA NOV evropski projekt iščemo ljudi, ki so pripravljeni delati 2 uri na teden za 99.000 SIT. ©(061)1252-311, Car marketing internacional. 2232 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoj zaposlimo mizarja ali lesnega tehnika. ‘S 068/22-893 PRODAJALKO za delo v popoldanskem času honorarno zaposlim.©(068)89-195. 2346 ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate popoldan čas in vozite, nas pokličite! Zaželjene ženske predstavnice.©(066)272-111 ali (066)773-017, popoldan. 2349 KUHARSKO in strežno osebje za delo v okrepčevalnici iščemo.©(068)40-194 ali 40-074. 2352 DVA TAPETNIKA (možnost priučitve) in šiviljo zaposlimo. © (041 )667-580. 2367 DELAVCA v ključavničarski delavnici zaposlimo. Peric, © (068)21-501. 2376 HONORARNO ZAPOSLIM prodajalko, možnost redne zaposlitve. © (068)323-683. 2378 STROJNEGA INŽENIRJA - konstruktorja za delo na razvojnem področju takoj zaposlimo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Poleg končane visoke šole je zaželje-no znanje enega tujega jezika in AVTO-CAD- a. Informacije: Kambič, laboratorijska oprema, Semič 40, © (068)67-006. 2385 KUHARJA (-ICO) z izkušnjami in prevozom zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. Ob vikendih zaposlimo tudi natakarico. © (041) 637-352. 2393 DELO za nedoločen čas v prijetni delovni skupini nudimo. Plačilo 600 SIT/uro © (068)324-016. 2395 V KAVA BARU v Novem mestu zaposlimo dekle za delo v strežbi. © (068)325-985. 2396 STANOVANJA INDUSTR1JKSI enoigelni overloek Tekstilna in aparat za šivanje elastike prodam 0 (068)52-984. 2369 BUKOVA DRVA prodam. Možnost razreza in dostave na dom. 0 ( 068)30-119. 2374 BELOKRANJSKO belo kvalitetno vino prodani. 0 (068)59-057. 2338 KAKOVOSTNO rdeče in belo vino z Vinje ga vrha prodam. 0 ( 068)25-873. 2362 BUKOVE OSTANKE, suhe, prodani 0 (068)81-201. 2398 KAKOVOSTNO VINO cviček prodani 0 (068)326-150. 2357 DVOSOBNO STANOVANJE, Nad mlini 60, opremljeno, telefon, KATV, oddam za določan čas. Enoletno predplačilo! 0 (068)26-002 ali 23-162. 2340 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, v Ulici Slavka Gruma 78, prodam. 0 (068)23-855. 2375 GARSONJERO, delno opremljeno, oddam v najem. Predplčailo 6 do 12 mesecev. 0 (068)341-552. 2386 V NOVEM MESTU oddamo dvosobno opremljeno stanovanje, CK. 0 (068)22-887, po 14. uri. 2353 STANOVANJE (hišo, novo) v Šentjerneju, oddam. Možnaobrtna dejavnost. 0(068)81-679,zvečer. 2363 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za bele piščance, ijave in grahaste jarkice. Metelko, Hudo Brezje 16. © (0608)89-038. 148 VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na © (0608)71-375. 526 MLADE NESNICE, jarkice, hiscx, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič. Otovec, Črnomelj, © (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, © (0608) 67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog. © (068)49-711. 1440 30 ČEBELI IH DRUŽIN v AŽ panjih in kravo po tretjem teletu prodam. Grabljevic. tu u: n..a TliU BELE PIŠČANCE bomo prodajali 13.6.1998 na sejmišču v Šentjerneju. Naročila sprejemamo na © (067)88-058 ali (067)88-114. BELI PIŠČANCI, kilogramski, bodo v prodaji 20. junija, jarkice, stare 4 mesece, pa prodajamo vsak dan. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje. ©(068)44-389 ali (041)708-671. 2394 ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 3 tedne, prodam. © (068)76-528. 2400 BIKCA, starega 8 tednov, prodam. © (068)49-123. 2380 ROTVVEILERJE MLADIČE vrhunskih staršev, naprodaj. © (068)341-049. 2406 TELIČKE prodam. © (0608)41-566. 2368 PRAŠIČE, težke 20 do 100 kg, prodam © (068)81-453. 2404 10 DNI starega bikca kupim. © (068)42-991. AGROSERVIS Maks Vode POPRAVLJAMO traktorje, kosilnice BCS-ACME in L0MBARDINI, motokultivatorje itd. Pridemo tudi na dom. PRODAJAMO traktorje GOLDONI od 52 KS naprej, UNIVERZAL vse tipe, kosilnice BOS in BENASSI, rezervne dele, motorje za BCS in motokultivatorje ter razne vrtne kosilnice po ugodnih cenah, tel. 061/647-630 2 E ^ E HBfBBMS ZABOJNIKOV SMF.Tl SMO LETOS POTEGNILI Z DNA MORJA. SPODAJ JIH JE VEDNO MANJ' mini SLOVENSKI POTAPLJAČI ZA ČISTO MORSKO DNO S! 'zj Organizatorja ekološke akcije potapljaški klub Norik Sub In agencija Publlcis Virgo ** zahvaljujeta vsem udeležencem akcije čiščenja morskega dna In vsem, ki so na*1 pomagali, da je akcija potekala nemoteno in uspešno. Brez njih nam ne bi uspelo: Intermarketing, Prezent, Hidro Koper In kapitan Marko, slovenska vojska, Uprava RS** pomorstvo, Komunala Koper, Piran in Izola, Hoteli Bernardin, turistična ladja Jež, turistlc*1 ladja Burja, Frigomar, Banka Koper, Persil-Henkel-Zlatorog, Mercator Emba, Vlgros Eskimo, Luka Koper, Radenska, Fructal, Union, pekarna Ježek, mesarija Juvan, Pr®*1 Clipplng , Mi Lesnina in Jata. Zahvaljujemo se tudi vsem medijem, ki so podprli akcijo in posebej časopisu DOLENJSKI UST I z okusom za okolje TELEVIZIJA NOVO MESTO Icana II s Trdinovega vrha na kanalu RADIO U MIV 0 X l 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 I RADIO MAX 88,90 MHZ 89,70 MHZ Verjem^c ali ne 9- Mo OGNJIŠČE £ S Čcšence 18, Mirna Peč. 2344 MLADO KRAVO, slamo v balah in kvaliteten cviček prodani. © (068)41-189. 2345 * ROLETE ALU IN PVC ■ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE ■ PLISEJI , •ROLOJI •TENDE ■ KOMARNIKI •FASADNI PROFILI ■SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fox: 068/341-673 STAVBNO POHIŠTVO OKNA-VRATA-VSEH OBLIK ..na zologi v 6 barvnih odten*1 m KIA MOTORS SEPHIA II (JČT£) 1.51 16V 88 KM 1.8i 16V 110 KM že od 1.799.900 SIT (19.200 DEM) Novo mesto Podbevškova 9 “S 068/342-444, 21-400 STARO ZA NOVO - SERVIS - REZERVNI DELI MVfummmrnš Um ČfflA KAVA DOLENJKA ipd p SLAKA CINA "“•‘»povalni 1 » « » e r |P $0 lili 1& ' m sb/i s&i&rsfa/c. 'i SAN 21 J salon kopalniške opreme i & tel.: 068 316-144 fax: 068 322-879 - turške savne - tuš kabine - kopalne kadi - masažne kadi - ploščice - keramika - kopal, dodatki ■%5.' ©■»to trgovina na drobno, d.d. Ijubljana za vso družino v emona merkur trgovino VELIKO ZNIŽANJE do 13. 6. 98 za 52 artiklov. TRGOVINA M&M TRADE vam nudi: BRISAČE SVILANIT že od 460 SIT dalje ZAVESE VELANA s šivanjem in svetovanjem POSTELJNINA jogi rjuhe že od 920 SIT prešite odeje (2 kosa) 7500 SIT VI NAM - MI VAM °8las na kratko s pošto Po 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU fOTOVINSKA POSOJILA JJjttejska 3 5 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. JERME BANOVCI, 15-0 D ST. P°pUST ZA UPOKOJENCE ^CENI POČITNICE V času od 20. maja do 20. junija dajemo upokojencem 15-odst. popust. V poletnih počitnicah bivajo otroci do 12. leta zastonj/Pridite na oddih, počitnice! Informacije in rezervacije: Terme Banovci, 069/13-400, fax 069/87-703. Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho, poceni bivanje lahko vedno dobite pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci, v času od junija do septembra. Informacije po ts 061/271-471, 061/1232-122, int. 249 Kontaktna oseba: Vasja Gumilar, organizator v turistični agenciji 23 (2546), 11. Junija 1998 Novi simbol s nove storitve Q EmI\S» - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Odtrgane m »hranite aaaa Uporabniku nudimo.celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo. • izpis, • kuvertiranje. • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. <7 POŠTA SLOVENIJE http //wwwposta.M e-*nail: info^posla.si dolenjski list ) (jas cetrtkou prijatelj Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za DOLENJSKI LIST -n S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:_______________________________ Upokojenec: Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1998 Kraj: Datum: Podpis: DOLENJSKI LIST PORTRET TEQA TEclNA Vida Medic Malo je ljudi, ki so tako ponosni na svoj poklic kot učiteljica Vida Medic iz Novega mesta. V skoraj 30 letih dela z otroki s posebnimi potrebami na novomeški osnovni šoli s prilagojenim programom Dragotin Kette se poučevanja ni ne naveličala niti je ni utrudilo, nasprotno, iz izkušenj črpa nove in nove moči za svoje plemenito delo. Poleg rednega šolskega dela, poučevanja v 5. razredu, vodi še plavalne tečaje, šolo v naravi, od leta 1982 je tudi zelo uspešna mentorica prometne vzgoje na 'šoli. Njeni učenci so osvojili številne pokale, predlani in letos pa so bili celo občinski prvaki, in to v konkurenci rednih osnovnih šol. Mediceva se je rodila v revni kmečki družini v belokranjskih Bojancih, kjer je preživela le zgodnja otroška leta, osemletko pa je končala v Črnomlju. Po osnovni šoli ni vedela, za kateri poklic bi se odločila. Starši za šolanje niso imeli denarja, na srečo je s svakom v Delu prebrala razpis za štipendijo na novomeškem učiteljišču, kamor se je potem vpisala v zadnji generaciji. Na dijaška leta jo vežejo najlepši spomini. V času šolanja je Vida spoznala tudi svojega moža Draga. Prvo delovno mesto jo je čakalo v Vinici; v tamkajšnji osemletki je poučevala slovenski jezik in vodila šolsko knjižnico, a je tam ostala le eno leto. Poročila se je in prišla nazaj v Novo mesto, ki ji je že v času šolanja zelo prirastlo k srcu. Službo ji dobila v takratni Posebni osnovni šoli Šmihel, kjer je najprej delala kot vzgojiteljica, kasneje kot učiteljica. “Sola je bila poleg starega dijaškega doma, v katerem sem bivala vsa dijaška leta. Večkrat sem na dvorišču videla otroke posebne šole in občudovala delo njihovih učiteljic, "pripoveduje Vida. Kot vzgojiteljica je delala v popoldanskem času in ob sobotah ter dežurala tudi ob nedeljah. Takratna ravnateljica prof. Keglovi-čeva jo je nagovorila, da je ob delu začela študirati specialno pedagogiko v Ljubljani. Ob rednem delu, družini in gradnji hiše je študij v nekaj letih končala. Potem je poučevala v prvem razredu, po odhodu prof Marije Gabrijelčič pa je prišla v 5. razred, kjer uči še danes. Poleg tega je bila Vida vrsto let vodja strokovnega aktiva osnovnih šol s prilagojenim programom Dolenjske, pripravljala je nastope za učence, učitelje in študente, sodelovala je tudi z Zavodom za šolstvo pri prenovi letnih učnih programov za 5. razred. Zelo delavna in prizadevna je ves čas tudi v šoli, saj dosegajo učenci pod njenim vodstvom na najrazličnejših področjih, od rokometa do prometne vzgoje dosegajo, zelo dobre rezultate, in to celo tudi takrat, ko se pomerijo z učenci rednih osnovnih šol. “Najraje delam z učenci, čeprav ni vedno lahko, pri delu sem stroga do sebe in do otrok in mislim, da učenci znajo ceniti moje delo, saj me mnogi obiščejo tudi po končani šoli, ” pove. Na nedavnih izobraževalnih dnevih slovenskih defektologov v Portorožu je Vida za svoje delo prejela priznanje sekcije za lažje duševno prizadete pri Društvu defektologov Slovenije. Pravi, da vseh teh uspehov ne bi bilo, če ne bi bila deležna razumevanja in spodbude ravnateljice in sodelavk, ne nazadnje* pa tudi podpore v družini. Se več, hčeri ni samo mati, ampak tudi vzornica, saj je šla po njeni poti in kot defektologinja službuje na isti šoli kot mati. Dobrota in predanost gresta iz roda v rod. J. DORNIŽ -J V SOBOTO POHOD PO ŽUPANČIČEVI POTI DRAGATUŠ, VINICA - Na današnji dan pred 49 leti je umrl veliki slovenski pesnik Oton Zupančič, ki se je pred 120 leti rodil v Vinici. V prazničnem letu ob njegovi obletnici rojstva so Belokranjci pripravili tudi Župančičevo pot, prvo literarno pot v Beli krajini. Slovesno odprtje poti bo v soboto, 13. junija, ob 9. uri pred Župančičevim hramom v Dragatušu, od koder bodo Dragatušci pohodnike s krajšim kulturnim programom pospremili na pot proti Vinici. Pot bo vodila mimo izvira Dobreč do Pustega Gradca in Velikega Nerajca, skozi krajinski park Lahinja do izvira Lahinje ter skozi Belčji Vrh, Hrast in Perudino na Žeželj ter po romarski poti v Vinico. Prireditlji pričakujejo, da bo na pot odšlo zelo veliko ljudi, svojo udeležbo pa je obljubil tudi predsednik Milan Kučan z ženo Štefko. Pot bo trajala dobre tri ure, starejši udeleženci pa bodo imeli na voljo konjsko vprego. Vsi, ki bodo pustili vozila v Dragatušu, se bodo iz Vinice vrnili tja s posebnim avtobusom. Ob tej priložnosti bo izšel tudi vodnik po Župančičevi poti, ki ga bo izdala Uprava RS za kulturno dediščino. Z N Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. \__________._______/ Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Na viniškem pokopališču kradejo rože - Telekom ni opravil obljubljenega - Kdo bo rešil težave z Romi v Žabjeku? ■ Se vedno brezobzirni vozniki - Kako voziti po Glavnem trgu? Najprej smo dolžni odgovor bralki Andreji iz Seidlove ulice v Novem mestu, ki je prejšnji teden spraševala, kdaj bodo obnovili zunanjost občinske stavbe na Novem trgu 6. Občinska tajnica Martina Vrhovnik sporoča, daje za letos predvidena odprava posledic zamakanja in delno popravilo fasade. “V stavbi delujejo večinoma državni organi, zato se z vlado RS dogovarjamo, da se objekt obnovi v celoti ali da se službe državne in občinske uprave koncentrirajo na enem prostoru.” Upravičeno ogorčena je poklicala bralka iz Črnomlja, kije sicer doma iz Vinice. Na viniškem pokopališču ima pokopane starše in za grob lepo skrbi, kar opaža tudi pri ostalih, toda kraje z grobov ne more razumeti. Že lani so ji pokradli polovico posajenih rož, ko pa jih je šel pred kratkim sin znova zalit, je našel samo jamice. Vse rože so bile spuljene in odnesene. “Zelo mi je hudo in zame je to tako nizkotno dejanje, da se ne da povedati. Moj oče je bil borec, morda to komu ni prav in nagaja, toda na pokopališču smo vendar vsi enaki,” razmišlja Črnomaljka. Kar dve pripombi je imel bralec iz Podzmelja. Zanima ga, kdaj namerava Telekom Slovenije dokončati napeljavo telefonije v Podzemlju tako, kot je bilo dogo-. vorjeno. “Jeseni so na hitro naredili, ob cesti pa so razkopali utrjene bankine. Obljubili so, da pridejo spomladi stvari popravit, pa ni še zdai nikogar.” Marjan Možina s Telekoma Slovenije je zagotovil, da bodo stvari urejene v najkrajšem času. Podzemeljčanu pa tudi nr čisto jasno, zakaj o njihovem nogometnem klubu Kolpa nikoli nič ne piše v Dolenjskem listu. Naš športni urednik pravi, da dokler je o delu tega kluba poročal Andrej Sever, se je o njihovih nogometaših redno pisalo. Čakamo, da se bo v klubu spet našel kdo, ki bo pripraljen redno sporočati rezultate. Jože iz Novega mesta vabi na razstavo cvetja na Otočcu, obenem pa priporoča, naj si obisko- valci ogledajo še lep cvetoč otok nasproti bencinske črpalke in križišče, na katerem lahko vstopajo kar trije naenkrat, dokler se tam ne zgodi kakšna nesreča. “Tudi spodaj, pred mostom, je lepo urejeno parkirišče in gredice, res primerno za turiste,” je dejal. V to rubriko je prispela tudi pohvala. Marija Hlišč iz Seidlove ulice v Novem mestu je sodelavka Karitasa, zahvaljuje pa se prostovoljcu Jožetu Bevcu, ki je v sodelovanju z voditeljico Jolando Švent tako lepo izpeljal praznovanje 5-letnice skupine Julija. “Veliko sta naredila za starejše ljudi, za vsa dobra dejanja pa se zahvaljujem tudi ostalim prostovoljcem,” je povedala. Belokranjca je razjezila nedavna televizijska oddaja Pro et con-tra: “Sem kot veteran in žrtev vojnega nasilja zgrožen nad nastopom tiste mlade punce, ki je govorila v imenu mladih socialdemokratov. Blatila je NOB, pa takrat sploh še ni bila rojena in ne ve, kaj se je dogajalo. Kako so jo lahko starši tako vzgojili? Njen sogovornik je bil boljši, saj je obsodil kolaboracijo,” je povedal. Marijo Deželak iz Sevnice, ki je sicer dolgoletna naročnica našega časopisa, moti, češ da je križanka objavljena na listu, kjer je na drugi strani tudi nagradni kupon. Če se hočeš potegovati za obe nagradi in kupone izrezati, je to nemogoče, razen če kupi še en izvod. “V zadnji številki je do tega res prišlo, bomo pa v prihodnje pri tem pazljivejši”, so obljubili v uredništvu. Bralec iz Muhaberja v bližini romskega naselja Žabjek je vsak dan znova razočaran nad obnašanjem tamkajšnjih Romov. “Država jim pomaga, kaj nam pa oni vračajo? Vsak večer poslušamo streljanje in včeraj so pol metra nad našo streho leteli svetli izstrelki. Počutimo se, kot bi bili na fronti. Imamo dva majhna otroka in že zaradi njiju mi ni vseeno,” je opisoval nevzdržne razmere. “Policija je enostavno nemočna, saj se jih tudi sama boji. Ne vidim rešitve: odselili jih ne bodo, spremeni- li se pa tudi ne bodo.” Muha-berčan bo pomoč iskal tudi pri varuhu človekovih pravic. Lojze iz Škocjana se je v ponedeljek z otrokoma peljal po avtocesti iz Novega mesta proti Škocjanu, ko sta ga po neprekinjeni črti pri Beli Cerkvi zraven podvoza, kjer je najbolj krvav odsek ceste, prehitela dva frajerja. Ko jima je potrobil, ker tako nepravilno vozita, sta mu z določenim prstom jasno pokazala, daje neumen. Zapisal sije njuni registrski številki NM 96 - 01J in NM R5 -204. Naslednji dan se mu je zgodilo podobno. Na cesti proti Mačkovcu ga je v Ločni kar po desni strani prehitela mlada voznica in tudi tokrat si je zapisal registrsko: NM D9 - 756. Jim novi zakon res nič ne pomeni? Brane iz Semiča je bil pred kratkim na razpravi delničarjev v Iskri Semič in v imenu vseh pravi: “Spoznali smo, da nas hočejo prinesti okrog. Smo razočarani, saj tu smrdi!” T. G. iz okolice Novega mesta tako kot še mnoge druge vznemir-jajo spremenjene označbe na Glavnem trgu v Novem mestu. “Cesta je zdaj razdeljena s prekinjeno črto, ljudje pa sploh ne vejo, kako voziti. Zadnjič sem opazoval promet in v petih minutah sta se dva policijska avtomobila peljala kar po sredi. Naj nam bosta za zgled ali gre za dva enosmerna pasova?” sprašuje. Željko Zrilič z novomeške policijske postaje pravi, da sta verjetno vozila tako, ker je bila cesta z obeh strani zaparkirana in ni bilo prostora, sicer pa je spremembo obrazložil sekretar za komunalne zadeve na novomeški občini Feliks Strmole. S sredinsko črto in z rumenimi obkrajnimi, ki jih bodo narisali v kratkem, želijo na Glavnem trgu vzpostaviti red v prometu. Do sedaj namreč ni bilo točno določeno, kaj je vozna površina in kaj ni. “Sedaj se pa ve:- če bo kdo parkiral na vozni površini, mu bo pajek odpeljal avto. Sicer pa ni takih sprememb. Promet je enosmeren, z dvema voznima pasovoma, je povedal Strmole. L. M. Ga bodo vandali pustili pri miru! j Pretekli teden na Otoku pri Metliki obnovili vojaško letalo DC 3, ki so ga bolj kot zo časa uničili objestneži - Opustili zamisel o preselitvi aviona v Prilozje OTOK - Avtokleparji 15. brigade vojaškega letalstva z Brnika so pričeli 25. maja popravljati letalo DC 3, ki kot spomenik stoji ob cesti, ki pelje v vas Otok pri Metliki. Konec preteklega tedna je bila, potem ko je avtoličar letalo prebarval, prepotrebna obnova zaključena. Letalo je vsa leta, ter stoji ob vhodu na Otok, privabljalo številne obiskovalce. Žal je bito med njimi tudi veliko vandalov, ki so razbili, odlomili in odnesli z aviona prav vse, kar se je vdalo njihovi objestnosti. Tako je bilo letalo že nekaj časa bolj podobno razvalini kot spomeniku. Zato je bilo slišati predloge, da bi ga preselili na športno letališče v Prilozju, kjer naj bi zanj skrbel Aeroklub Bela krajina. Vendar je predsednik Aerokluba Jože Matekovič nedavno dejal, da so opustili idejo o preselitvi ter da je sedaj najpomembnejše, da bo letalo kvalitetno obnovljeno. Celo vprašanje lastništva je po njegovem drugotnega pomena, čeprav je dejal, da ima njihov klub dokumentacijo, ki priča, da jim gaje dala jugovojska v last. Lastijo pa si ga tudi borci z , Otoka, metliška občina in Tehnični muzej v Bistri. Kakšna bo nadaljnja usoda letala, bo pokazal čas, res pa je, da je bil že skrajni čas za obnovo, ki je bila nazadnje opravljena leta 1990. Kot dobrodošel povod t *lr njo je bila proslava ob 55. obit niči prihoda vojaške misije Glavnemu štabu NOV in POS, bo konec junija na letališču Prilozju. Tako so avtokleparji dveh tednih popravili na leta ^ vse, kar je bilo polomljenega, ste . lo na oknih zamenjali s pločevii lo ter obnovili vrata. Avtoličar pa odstranil stare sloje barve, leta prebarval s temeljno in z marsjo no barvo. Letalo je sedaj taksa kot je bilo medvojno: zgoraj sve to in temno rjavo, spodaj modi Obnova letala je šla na rač*) Slovenske vojske, stroške bivat ekipe, ki ga je obnavljala, pal krila metliška občina. M. BEZEK-JAKŠ Edini slovenski cimbal is Andrej Sobočan, učenec znanega cimbalista Miška Barajfl BARVANJE LETALA - Letalo na Otoku je š pomočjo Slovenske vojske in metliške občine dobilo lepšo podobo, nekateri pa se bojijo, da bo zopet postalo tarča nebodijihtreba. (Foto: M. B.-J.) IGRICO BODO VIDELI TUDI NA SLOVAŠKEM RIBNICA - Miško Sladkosnedko pravljičarja Janeza Bitenca so na pobudo ravaneteljice vrtca Ribnica Andreje Hojč starši svojim otrokom prvič zaigrali ob materinskem dnevu. “Da bi sodelovali starši, to sem doživel prvič. Neverjetno sem vesel, da je tako,” je ob uprizoritvi pravljice dejal Janez Bitenc. Igrico so v domačem kraju doslej že šestkrat uprizorili, za nastope pa se pripravljajo tudi drugod po Sloveniji. Zadnjo vajo so si ogledali uredniki otroškega in mladinskega programa TV Slovenija in TV Bratislava. O nastajanju igrice bodo posneli polurni dokumentarni film. NOVO MESTO - Na nedavni predstavitvi pomurskega turizma v Novem mestu je precej zanimanja obiskovalcev veljalo igralcu na cimbale, redek inštrument, ki je v Sloveniji znan le v Prekmurju. Ljudje so prisluhnili značilnemu zvoku cimbal, iz katerih je Andrej Sobočan izvabljal otožne melodije prekmurskih ljudskih pesmi, kakršna je na primer pesem “Vsi so venci vejli” . Andrej je edini Slovenec, ki zna še igrati na ta inštrument. Menda je v Sloveniji še en cimbalist, vendar je po rodu Madžar. Andrej, sicer strojnik v Pomurski mesni industriji, je član Marko bande iz Beltincev; banda je značilna prekmurska glasbena skupina, v kateri so osrednji inštrument prav cimbale, poleg njih pa igrajo še violina (primaš), klarinet, kontrabas in viola. Tako je sestavljena tudi Marko banda. “Sem edini učenec in naslednik znanega cimbalista in čudovitega človeka Miška Baranje, ki je rad govoril, da je boljše eno veselje kot sto žalosti,” je povedal Andrej, ki občasno igra tudi v Beltin- CIMBALE - Andrej Sobočan, edini Slovenec, ki zna še igrati na cimbale. (Foto: A. B.) & ARS RAMOVŠ (061) 125 3366 qi .pestiva! CTTrežice'98 18.7.-1.8. Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. mobitel ški bandi, ki pogosto nastopa1 snema z Vladom Kreslinom. A drej se je cimbal začel učiti B Mišku Baranji, ko je bil star 9 \ “Po treh letih učenja so mi staj kupili cimbale. Ponje smo šlj Čakovec, k mojstru, kije skrbeli Miškove cimbale; za čas, ko1 bile njegove v popravilu, n") mojster dal svoje, in tiste so pol* starši kupili meni. Nakup pa bila majhna stvar, spominjam1 da bi za tisti denar dobili pohiš® za dnevno sobo.” Cimbale so inštrument s 4 strunami, imajo 4 oktave in P obsega, nanje pa se igra tako,' se po strunah udarja s pal>* cama, povitima z vato in kancem; cimbale imajo še pe? za dušenje zvoka. Po naročilu! L izdelujejo na Madžarskem1 fl Češkem “Večinoma in najraje igr® I prekmurske ljudske pesmi pat® I druge slovenske, sicer pa se daj B cimbale igrati vse, tudi rock B roli. Marko banda je pravzap1 B nastala zaradi potreb beltin*1 B folklorne skupine, ki letos obM ™ 60 let delovanja. Sprva je s to sr pino sodelovala Kociper-Bara1 banda, sedaj pa mi.” Prav Marko bande, čeprav so še ml®j skrbijo za svoje nasledstvo,' učijo igranja na inštrumente m1 de fante in dekleta. “Vzgaja® mlado bando,” je zadovojen t drej, pri katerem se igranja cimbale učita 10-letna dekla fant. Tako Andrej Sobočan km1 ne bo več edini Slovenec, kiz' igrati na cimbale, PO D /S tort* Al Musič & dance Ljubitelji jugo glasben® scene vabljeni v četrtek na balkan žur v King pub v Pacificu v Krškem, kjer bo v petek v diskoteki kinU pivo party, v soboto pa dis‘i co večer. Če vam je vše®l starejša glasba, potem n®| zamudite evergrcen party v Jj I Ciuhu Termopolis v Tef'w mah Čatež, kjer Ho v petek disco večer, v soboto pa b