<«** VESTNIK P3PK LETO I. Koper, 13. januarja 1956 ŠTEV. 10 V S E B ! N A Odloki Občinskih ljudskih odborov Občina Divača — Odlok 0 opravljaniu gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih — Odlok o ustanovitvi posebnega komunalno-stano-vanjskega sklada — Odlok o dodatnih proračunih občin Divača, Senožeče in Vreme za leto 1955 — Sklep o razdelitvi občinske doklade Občina Koper — Odlok o plakatiranju, reklami na javnih prostorih in reklamni servisni službi — Sklep o določitvi števila članov šolskih odborov na območju občine Koper — Odločba o ustanovitvi Zdravstvenega doma v Kopru Občina Ilirska Bistrica — Odlok o uporabi zemljišč za gradbene namene na območju občine Ilirska Bistrica O taksah pri nakupu žit in mlevskih izdelkov Navodilo za sestavljanje periodičnih obračunov Amortizacija osnovnih Sredstev Opozorilo Kmetijske inšpekcije Šifriranje v družbeni evidenci Razglasitev finančno samostojnih zavodov Poročilo o prometu v okraju Koper Razpis delovnih mest v zdravstvu Odloki občinskih ljudskih odborov OBČINA DIVACA Na podlagi 18., 19. in 20. točke LXXV1II poglavja priloge 1/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) ter 22. točke 24. člena Statuta občine Divača je Občinski ljudski odbor Divača na seji dne 28. decembra 1955 sprejel ODLOK O OPRAVLJANJU GOSTINSKIH STORITEV IZVEN POSLOVNIH PROSTOROV GOSTINSKIH PODJETIJ IN GOSTIŠO, O ODDAJANJU OPREMLJENIH SOB TURISTOM IN POTNIKOM TER O DAJANJU HRANE ABONENTOM V ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH 1. člen Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na območju Občine Divača — ob priliki priložnostnih shodov, raznih prireditev in podobno — je potrebno dovoljenje. Dovoljenje se izda samo za postrežbo z jedili in pijačami ter samo za čas trajanja prireditve. 2. člen Dovoljenje po 1. členu tega odloka izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora na prošnjo gospodarske ali družbene organizacije ali osebe, ki želi opravljati take storitve. V prošnji je treba navesti kraj in čas storitev ter vrsto in količino jedil in pijač, ki se bodo prodajale. Dovoljenje se izda, če prosilec izpolnjuje sledeče pogoje: 1. da je podano dovoljno poroštvo za kulturno postrežbo; 2. če so izpolnjeni higienski, sanitarni in drugi pogoji za kulturno postrežbo; 3. da se gostinske storitve opravljajo pod vodstvom strokovno kvalificirane osebe; 4. da se plačajo predpisane takse. 3. člen Gospodarska ali družbena organizacija ali oseba, ki opravlja gostinske storitve po tem odloku, mora na način, ki je v gostinstvu v navadi, označiti cene za storitve, to je izobesiti mora cenik na vidhem mestu. 4. člen Tržna in tudi druge pristojne inšpekcije (sanitarna itd.) nadzorujejo opravljanje gostinskih storitev po tem odloku. 5. člen Gospodarska ali družbena organizacija ali oseba, ki je opravila gostinsko storitev po tem odloku, mora najkasneje v 15 dneh plačati prometni davek po ve- ljavnih predpisih. 6. člen Zasebna gospodinjstva lahko oddajajo v turistični sezoni ali ob večjih proslavah, izletih in podobno m tudi, če so vse sobe o gostinskih prenočiščih zasedbne, potnikom in turistom opremljene sobe v okviru svojega zasebnega stanovanja. Za zasebno stanovanje se štejejo vsi prostori, v katerih stanovalec običajno stanuje s člani družine. Dovoljenje za oddajanje sob po tem členu izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. ^ člen Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko dejavnost, za katero mora imeti zasebnik dovoljenje po 7. členu uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS št. 14-49/54). g Če imajo zasebna gospodinjstva na hrani več kot pet abonentov, ki niso njihovi stalni stanovalci (oziroma člani družine), se to šteje za gostinsko dejavnost, za katero je potrebno dovoljenje po določbah uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS št. 14/49-54). 9. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000.— (entisoč) dinarjev: 1. kdor brez dovoljenja opravlja gostinske storitve izven gostinskih prostorov; 2. kdor oddaja opremljene sobe potnikom in turistom brez dovoljenja občinskega ljudskega od- 10. člen Za prekrške iz 3. člena tega odloka se uporabljajo določbe 78. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-63/54). 11. člen Ta odlok se objavi na oglasni deski Občinskega ljudskega odbora Divača, na oglasnih deskah krajevnih uradov v Senožečah in Vremskem Britofu in v ^Uradnem vestniku okraja Koper«. Odlok začne veljati z dnem objave na oglasni deski Občinskega ljudskega odbora Divača. Št. 1-742/11-55 Divača, 28. decembra 1955 Predsednik Janko Valentinčič 1. r. Str. 64 WRADNI VESTNIK Št. 19 1^, Januarja 1956 - —' —*<*** - Na podlagi 10. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/55) v zvezi s 5. točko IIL razdelka 1. poglavja priloge 1/B Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) ter 7. točke 10. člena in 2. točke 24. člena Statuta občine Divača je Občinski ljudski od-Divača na seji dne 28. decembra 1955 sprejel ODLOK O USTANOVITVI POSEBNEGA KOMUNALNO STANOVANJSKEGA SKLADA 1. člen Ustanovi se poseben komunalno stanovanjski sklad občine Divača. 2. člen V komunalno stanovanjski sklad se stekajo: 1. del sredstev občinske doklade;— 2. prispevki gospodarskih in drugih organizacij; 3. dotacije proračuna; 4. druga sredstva, za katera splošni ali drugi pravni predpisi ne določajo, da se stekajo v proračun ali v obvezne sklade. 3. člen V komunalno stanovanjski sklad, ki se ustanovi s tem odlokom, se prenesejo tudi sredstva komunalno stanovanjskih skladov bivših občin Divača, Senožeče in Vreme po stanju na dan 31. decembra 1955. 4. člen Sredstva komunalno stanovanjskega sklada se smejo uporabljati samo za komunalna in stanovanjska dela in sicer za popravila in vzdrževanje; a) stavb in drugih nepremičnin splošnega ljudskega premoženja pod upravo Občinskega ljudskega odbora Divača; b) vodovodov, javnih vodnjakov in napajališč; c) občinskih poti; d) javne razsvetljave; e) pokopališč. 5. člen Sklad upravlja ^vet za komunalne in stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora Divača na podlagi predračuna. 6. člen Ta odlok začne veljati s 1. januarjem 1956. Odlok se objavi na oglasni deski Občinskega ljudskega odbora Divača in v "Uradnem vestniku okraja Koper«. St. 1-742/4-55 Divača, 28. decembra 1955 Predsednik Janko Valentinčič 1. r. Na podlagi 28. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/54) in 3. točke 24. člena Statuta občine Divača je Občinski ljudski odbor Divača na svoji seji dne 28. decembra 1955 sprejel ODLOK O DODATNIH PRORAČUNIH OBClN DIVACA, SENOŽEČE IN VREME ZA LETO 1955 1. člen Dodatni proračun bivših občin Divača, Senožeče in Vreme za leto 1955 s posebnimi prilogami obsegajo: I. občina Divača: dohodke v znesku 315.000.— dinarjev izdatke v znesku 315.000— dinarjev II. občina Senožeče: dohodke v znesku 380.000 — dinarjev izdatke v znesku 380.000 — dinarjev III. Občine Vreme: dohodke v znesku 140.000 — dinarjev izdatke v znesku 140.000.— dinarjev 2. člen Ti dodatni proračuni se vključijo v redne občinske proračune za leto 1955 kot njihov sestavni del. 3. člen Ta odlok velja takoj po objavi na oglasni deski Občinskega ljudskega odbora Divača. St. 1-742/6-55 Divača, 28. decembra 1955 Predsednik Janko Valentinčič i. r. Na podlagi 1. člena Temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19-194/55) in osmega odstavka 8. člena Statuta občine Divača je Občinski ljudski odbor Divača na seji dne 28. decembra 1955 sprejel SKLEP O RAZDELITVI OBČINSKE DOKLADE I. Sredstva, zbrana na podlagi odloka Občinskega ljudskega odbora Divača o uvedbi občinske doklade za čas od 1. julija do 31. decembra 1955, in ki po odmeri znašajo 1,115.000.— dinarjev, se razdelijo takole: 1. za kritje nastalih obveznosti po proračunih bivših občin Divača, Senožeče in Vreme za razna komunalno stanovanjska dela, popravila občinskih poti in javne razsvetljave, za dopolnitev inventarja šolam ter za dotacijo DPD "Svoboda« Senožeče in Upravi Škocjanskih jam: a) v proračun bivše občine * Divača.................. 315.000.— din ali 28 "/o b) v proračun bivše občine Senožeče................ 380.000.— din ali 34 % a) v proračunu bivše občine Vreme . . ,.............. 140.000 — din ali 13 % Skupaj 835.000.— din ali 75 "/a 2. v komunalno stanovanjski sklad občine Divača: 280.000.—dinarjev ali 25 %. II. Dokler ne bo sestavljen dokončen obračun, bo Narodna banka odvajala zneske, ki se bodo zbrali na po-čune bivših občin Divača, Senožeče in Vreme in v posebnem računu občinske doklade, desetdnevno v proračune bivših občin Divača, Senožeče in Vreme in v komunalno stanovanjski sklad v odstotkih iz prejšnje točke. III. Podrobnejša razdelitve sredstev, dodeljenih proračunom bivših občin Divača, Senožeče in Vreme, se določi z dodatnim proračunom navedenih občin za leto 1955. Uporaba sredstev, dodeljenih komunalno stanovanjskemu skladu občine Divača, se uredi s posebnim odlokom. IV. Ta sklep se objavi na oglasni deski Občinskega ljudskega odbora Divača in v "Uradnem vestniku okraja Koper«. Sklep začne veljati z dnem objave na oglasni deski Občinskega ljudskega odbora Divača. Št. 1-742/5-55 Divača, 28. decembra 1955 Predsednik Janko Valentinčič 1. r. OBČINA KOPER Na podlagi 2. točke 24. člena v zvezi 2. točke 10. člena Statuta občine Koper in 12. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 16. decembra 1955 sprejel ODLOK O PLAKATIRANJU. REKLAMI NA JAVNIH PROSTORIH IN REKLAMNI SERVISNI SLUŽBI 1. člen Plakatiranje na območju mesta Koper, Semedele, Justerne, Škocjan je dovoljeno zunaj poslopij samo na St. 10 — 13. januarja 1956 URADNI VESTNIK Str. 65 plakatnih deskah, kioskih in reklamnih omaricah, ki so v ta namen izdelane in zgrajene. 2. člen Plakatne deske, kioski in omarice so lahko stalne ali začasne. 3. Mesta, na katerih je dovoljeno postaviti plakatne deske, kioske ali omarice, določi na prošnjo prizadetih Svet za turizem in gostinstvo ObLO Koper. 4. člen Za vse reklamne naprave je potrebno dovoljenje posebne komisije, ki jo imenuje Svet za turizem in gostinstvo ObLO Koper; za postavitev kioskov in prosto-stoječih reklamnih desk, pa je potrebno tudi gradbeno dovoljenje. 5. člen Dovoljenje za pritrjevanje plakatne deske ali omarice na zidovih poslopij je mogoče izdati, če predloži prosilec pismeno privoljenje lastnika ali upravnega organa prizadetega poslopja. 6. člen d) kdor pri plakatiranju, nameščanju reklam, napisnih tabel, senčnih plaht, itd. ne ravna po navodilih komisije, oziroma teh predmetov, ki so v nasprotju s predpisi tega odloka, ne odstrani. 14. člen Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi v "Uradnem vestniku okraja Koper«. Štev. 489/55 Koper, dne 16. decembra 1955 Predsednik Mirko Jelerčič 1. r. Na podlagi 8. in 24. člena Statuta občine Koper in 9. člena splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11-48/55), je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 16. decembra 1955 sprejel SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA ČLANOV ŠOLSKIH ODBOROV NA OBMOČJU OBČINE KOPER Plakatirati sme samo podjetje ali organizacija, ki jo je za to stalno ali začasno pooblastil Svet za turizem in gostinstvo ObLO Koper. 7. člen Za plakatiranje na začasnih lesenih ograjah stav-bišč, v zaprtih prostorih, v ograjenih prostorih razstavišč, v začasnih prireditvenih prostorih in podobno ter za izobešanje plakatov v izložbenih oknih trgovin ali lokalov, pa ni potrebno nikakršno dovoljenje. 8. člen Svet za turizem in gostinstvo lahko prepove nadaljnje izobešanje in lepljenje plakatov, ki jih je šteti v estetskem oziru, ali iz kakšnega drugega razloga za neprimerne. g Vse nove napisne table, svetlobne napise in druge reklame, ki jih nameščajo podjetja zunaj poslopij, pregleda in potrdi komisija, navedena v 4. členu tega odloka. Ta komisija pregleda tudi že obstoječe plakatne table, omarice in kioske. Prav tako pregleda napisne table, svetlobne, napise in druge reklame ter je pooblaščena, da postopoma odredi zamenjavo zastarelih ali neestetskih napisov reklam in podobno. 1Q. člen Za potrditev stalnih razsežnejših reklamnih slik in napisov, kakor so zlasti na pozornih zidovih poslopij, na ograjah in prostostoječih deskah, je treba predložiti komisiji tudi v barvah izdelan osnutek projektirane reklame. 11. člen Izobešanje tabel, ki segajo v prostor nad javnim zemljiščem, je prepovedano in je treba že obstoječe table postopoma odstraniti. Od te prepovedi so izvzete napisne table ali izveski zgodovinskega pomena. Namestitev takih reklamnih napisov ali svetlobnih reklam lahko dovoli Svet za turizem in gostinstvo le izjemoma, vendar ne smejo v nobenem primeru segati nižje kot 2,30 m nad nivojem ulice, ceste ali trga., 12. člen Zaključni venci izložb in naprave za senčne plahte ter podobno ne smejo segati v javni prostor, če niso vsaj 2,15 m nad pločnikom. I. Število članov šolskih odborov na območju Občine Koper sp določi takole: 1. pri osnovnih šolah: Babiči, Božiči, Boršt, Cesarji, Črni kal, Črnotiče, Gažon, Gradin, Gračišče, Hrastovlje, Hrviji, Kolomban, (slovenska in italijanska šola), Koper, (italijanska šola), Koštabona, Krkavče, Loka, Manžan, Movraž, Osp, Plavje, Prade, (slovenska in italijasnka šola), Pomijan, Pregara, Podpeč, Puče, Ri-žana, Semedela (slovenska in italijanska šola), Sv. Anton, Škofije, Tinjan, Trebeše, Truške, Sočerga, Vanganel in Zazid, po 7 članov, od katerih: a) štiri člane izvolijo zbori volivcev ustreznega šolskega okoliša, b) dva člana imenuje Občinski ljudski odbor. 2. pri osnovni šoli Koper in pri osemletki v Marezigah in Šmarjah, 9 članov, od katerih: a) štiri člane izvolijo zbori volivcev šolskega okoliša, b) dva člana izvoli učiteljski zbor, c) dva člana imenuje Občinski ljudski odbor. 3. pri osemletni šoli v Dekanih 11 članov od katerih: a) šest članov izvoli zbor volivcev šolskega okoliša, b) dva člana izvoli učiteljski zbor, c) dva člana imenuje Občinski ljudski odbor. II. Šolski upravitelji so po svojem položaju člani šolskih odborov. III. Ta sklep stopi v veljavo z dnem objave v "Uradnem vestniku okraja Koper.« Štev. 1660/36-55 Koper, dne 16. decembra 1955 Predsednik Mirko Jelerčič 1. r. Na podlagi 3. točke 10. člena in 13. točke 24. člena Statuta Občine Koper ter 2. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ štev. 5-426/53) je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 16. decembra 1955 sprejel 13. člen Z denarno kaznijo do 1.000.— din se kaznujejo: a) kdor plakatira na mestih, ki po 1. členu tega odloka niso za to določena, b) kdor postavlja brez dovoljenja Sveta za turizem in gostinstvo ObLO Koper plakatne deske, kioske ali reklamne omarice, c) kdor ne predloži v 4. členu navedeni komisiji v potrditev novih napisnih tabel, svetlobnih in drugih reklam, ki se nameščajo zunaj poslopij, č) kdor izobeša napisne table, javno reklamo ali namesti zaključne vence v nasprotju s predpisi tega odloka in ODLOČBO O USTANOVITVI ZDRAVSTVENEGA DOMA V KOPRU I. Ustanovi se Zdravstveni dom v Kopru kot finančno samostojni zdravstveni zavod. Ime zavoda je: Zdravstveni dom v Kopru. Sedež zavoda je v Kopru. II. Zdravstveni dom ima nalogo nuditi prebivalstvu občine Koper zdravstveno varstvo s tena, da zdravi in URADNI VESTNIK gt, ]0 — m. januarja !HA6 Str. 66 preprečuje bolezni. To nalogo opravlja dom v splesni ambulanti v Kopru, Dekanih, s pomožnimi ambulantami v Kubedu, Marezigah, Ravnu in Šmarjah, proti-tuberkoloznim dispanzerjem v Kopru, antiveneričnem dispanzerju v Kopru, šolskim dispanzerjem v Kopru, dispanzerju za žene v Kopru, s posvetovalnicami z.a matere in otroka v Kopru, Dekanih, Kubedu, Marezigah, Škofijah in Šmarjah. Črnem kalu, Dekanih, Kubedu, Marezigah, Škofijah in Šmarjah. IH. Zdravstveni dom v Kopru ima v skladu z odločbo OLO Koper št. 401/1 z dne 20. oktobra 1955 pravico gospodariti s premoženjem, ki mu bo dodeljeno s posebno odločbo Sveta za zdravstvo OLO Koper. IV. Zdravstveni dom v Kopru upravlja upravni odboi, ki šteje 9 članov, vštevši upravnika doma. Člane upravnega odbora in upravnika zdravstvenega doma imenuje Občinski ljudski odbor. Upravnik mora biti zdravnik. V. Zdravstveni dom ima te-le sklade: 1. sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, 2. sklad za lastne investicije in 3. skiad za amortizacijo. VI. Za zadeve in naloge zdravstvenega doma je pristojen Svet za zdravstvo Občinskega ljudskega odbora K°"" VH. Zdravstveni dom v Kopru posluje po določbah te odločbe od 1. decembra 1955 dalje. Štev- 986/55 Koper, dne 16. decembra 1955 Predsednik, Mirko Jelerčič L r. parcel št. 1049 in 58/1. zemljišča, ležeča v cestnemtn-kotu, ki jih oddajajo Cankarjeva trešernova m Gubčeva utica, severovzhodna zemljišča 'est M rska Bistrica—Jasen, zemij. pare. št. 51/1, 1099/2 m / - 2. Zemljišča v katastrski občini Trnovo, ki med cestami Vojkov drevored - Gubčeva — Vdhar-jeva in Gregorčičeva ulica, izvzemši pare. št 533 do 559/1, zemljišča med Gubčevo — Vilharjevo in Sercer-jevo ulico in levi zapadni dei Šercerjeve uhce v smer. naseija Sebmije do križišča stare ceste, zemijišča med Jurčičevo, Gregorčičevo, Kosovelovo in Vodnikovo ulico, zemljišča med Kosovelovo — Vodnikovo in Kettejevo ulico ter zemljišča ležeča na severozahodni strani Gubčeve ulice do železniške proge, ki so namenjena za izpopolnitev vrzeli med obstoječimi hišami. 3. Zemljišča v drugih katastrskih občinah manj vredne kakovosti za kmetijstvo. 2. člen Za zemljišča, ki se smejo uporabiti za gradbene namene samo ob določenih pogojih, se razglasijo tale zemljišča: zemljišča v katastrski občini Trnovo, ki ležijo na severni strani Gregorčičeve ulice (Videm), zemljišča, ležeča na jugozahodni strani železnice, pare. št. 533 do 559/1, zemljišča med železniško progo in cesto Ilirska Bistrica—Topole in vogalno zemljišče ulic Tone Tomšič — Vojkov drevored. 3. člen Za gradbene namene se praviloma ne smejo uporabljati zemljišča, ki so na poplavnem mestu reke Reke. s Ni dovoljeno graditi v območju bodočih tranzitnih cest in drugih komunalnih naprav. Uporabljati se ne smejo vsa tista zemljišča, ki ležijo tako, da bi bila kanalizacija zgradb onemogočena ali pa povezana z nesorazmerno visokimi stroški. OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi 24. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica ter 2. in 3,člena Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS št. 44/53) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) je Občinski ljudski odbor Iliriska Bistraca na svoji seji dne 26. decembra 1955 sprejel ODLOK O UPORABI ZEMLJIŠČ ZA GRADBENE NAMENE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Na območju Občine Ilirska Bistrica se smejo uporabiti za splošne gradbene namene tale zemljišča: 1. Zemljišča v katastrski občini Ilirska Bistrica, ki ležijo na ^Partizanskem hribu«, do vključno mejnih 4. člen Za zavarovana zemljišča, ki se niti izjemoma ne morejo uporabiti v gradbene namene, se razglasijo vsa tista zemljišča, ki spadajo pod varstvo zakona o spomeniškem varstvu LRS in a) Ljudski park v k. o. Ilirska Bistrica, b) otroško igrišče v k, o. Ilirska Bistrica. 5. člen Ta odlok stopi v veljavo 8 dan po objavi na občinski oglasni deski. Štev. 1334/1 Ilirska Bistrica, dne 30. 12. 1955 Predsednik Anton Gustinčič 1, r. 0 taksah pri nakupu žit in mievskih izdeikov Na vprašanje, ali je treba plačati takso na potrdila, ki jih ljudski odbori izdajajo posameznim potrošnikom za nakup žita od individualnih pridelovalcev (Uradni list FLRJ št. 49/55) je zvezni Državni sekretariat za gospodarstvo z razpisom št. 9520 z dne 10. decembra 1955 pojasnil sledeče : Za potrdila o potrebi nakupa žita in mievskih izdelkov za lastno gospodinjstvo je treba od gospodinjstev pobrati takso po tar. štev. l in 7 Zakona o taksah. Plačila teh taks so oproščena gospodinjstva, ki uživajo prostost na podlagi 6. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife (Uradni list FLRJ štev. 49/51) v zvezi s V. oddelkom Navodil k uredbi o spremembah in dopolnitvah tarife. 6. člen Uredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife in omenjeno navodilo (Uradni list FLRJ štev. 57/51) določata, da so oproščena taks vsa gospodarstva (družine), ki plačajo do 150 dinarjev dohodnine na družinskega člana, a največ 750 dinarjev letno za vse gospodarstvo. Gospodarstva, katerih člani so v delovnem razmerju in ne plačajo dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, so lahko oproščena taks, če davek, ki bi ga plačala od dohodkov iz delovnega razmerja njihovih članov po stopnji 4,7 %, skupaj z davkom od dohodkov iz morebitnih drugih virov, ne bi presegal 150 dinarjev na družinskega člana oziroma 750 dinarjev za vse gospodarstvo. Ce plača gospodarstvo več kot 150 dinarjev davka na družinskega člana, davek vsega gospodarstva pa ne presega manj kot 150 dinarjev, letni davčni predpis vsega gospodarstva pa presega 750 dinarjev, ni tako gospodarstvo oproščeno taks. Za primer navajamo, da bi teoretični davek po stopnji 4,7 "/o na 16 tisoč dinarjev letnih dohodkov iz delovnega razmerja znašal 752 din, Ker so dohodki vseh delavcev in uslužbencev višji kot 16.000 dinarjev letno, ne morejo biti oproščeni taks. Isto velja za upokojence. St. 10 — 13. januarja 1956 URADNI VRSTNIK Str. 67 NAVODILO za sestavljanje periodičnih obračunov V naslednji številki Uradnega lista FLRJ bo objavljeno navodilo Državnega sekretariata za narodno gospodarstvo FLRJ o sestavljanju periodičnih obračunov v letu 1955. Navodilo med ostalim pravi sledeče: »Skupni dohodek in dobiček v letu 1955 ugotavlja podjetje posebej za čas od 1. januarja do uveljavitve novega tarifnega pravilnika, sprejetega v letu 1955 (prehodno obdobje), posebej pa za čas od tega dne do konca obračunskega razdobja, za katerega se predlaga periodični obračun (drugo obdobje) R. Dalje navodilo pravi: ». .. podjetjem pripada za prehodno obdobje na račun obračunskega sklada za plače in plač iz dobička skupno s prispevkom za socialno zavarovanje znesek, izračunan z uporabo vseh instrumentov in predpisov, ki so bili veljavni v letu 1954, a na osnovi katerih so se formirale plače v letu 1954.« Prvi obračun je torej sestaviti po instrumentih pla- pisov in instrumentov veljavnih v letu 1955.« Ce je udeležba podjetja za plače iz dobička po prvem obračunu večja kot po drugem, sme podjetje kriti razliko iz sredstev sklada za prosto razpolaganje. V kolikor tudi ta sredstva ne zadostujejo, se zmanjša udeležba OLO na dobičku, mora pa zato dati OLO pismen pristanek. Nasprotno, če je udeležba podjetja za' plače iz dobička po prvem obračunu manjša, se plus razlika po drugem obračunu odvede v celoti OLO in OLO lahko odloči, da se celotna razlika na plačah iz dobička krije iz nje- govega deleža, mora pa v takšnem primeru izdati pismeno odločbo. S tem navodilom je rešeno tudi vprašanje tistih podjetij,ki so v letu 1954 obračunavala sklad za plače na osnovi odstotka od prometa, v letu 1955 pa po splošnih predpisih. Ta podjetja bodo prvi obračun sestavila na obrazcu D- trg, drugi obračun pa na obrazcu D. Pre-knjižbe, ki so v tem primeru potrebne glede na predpise o plačah iz dobička, so minimalne in jih je možno rešiti z eno samo temeljnico za knjiženje. Podrobna pojasnila morejo podjetja dobiti pri Trgovinski zbornici. Iz Trgovinske zbornice za okraj Koper AMORTIZACIJA OSNOVNIH SREDSTEV CHede na amortizacijo že amortiziranih osnovnih sredstev, ki so še v rabi, opozarjamo na sledeče: Uredba o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Ur. i. FLRJ št. 52/53,433) do-toča v 32 Čienu postopek, kadar so sredstva doiočene skupine amortizirana, a še vedno uporabna. Po uredbi doioči OLO na prediog gospodarske organizacije za takšno skupino osnovnih sredstev novo amortizacijsko stopnjo. Po tej stopnji piačuje gospodarska organizaci- ja amortizacijo za vzdrževanje. Leta ne sme biti višja od celotne amortizacijske stopnje, predpisane za zadevno skupino osnovnih sredstev. Zakon o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni iist FLRJ št. 34/55 371) daje na podlagi 7. člena v prilogi t/A razdelek V. pod tekočo številko 4 pravico za dctočitev nove amortizacijske stopnje občinskim ljudskim odborom. ]z Trgovinske zbornice za okraj Koper na za leto 1954, izvžemši zvezni davek, ki ostane vedno enak (50 % dobička). Sedaj, ko je sestavljen prvi obračun, se izvršijo preknjižbe v smislu 36. točke navodila k končnim planom gospodarskih organizacij (Uradni hst FLRJ št. 26/55-273) ter se na odgovarjajoče konte preknji-ži vse izdatke, ki so prej bremenih obračunski sklad za plače. OPOZORILO KMETIJSKE INŠPEKCIJE Trgovska podjetja, zadruge, ustanove in privatnike, ki se ukvarjajo s prometom semenskega blaga, s prometom kemičnih sredstev za varstvo rastlin in umetnih gnojil, opozarjamo, naj skladiščnike in prodajalce podrobno seznanijo z naslednjimi zakoni in pravilniki, po katerih morajo svoje poslovanje urediti: L s Temeljnim zakonom o varstvu rastlin (Ur. 1. FLRJ št. 26/54); Za- sestavo drugega obračuna pravi navodilo: »... nato se skupni dobiček, realiziran v prehodnem obdobju in ugotovljen po izvršenih preknjižbah razdeljuje z uporabo instrumentov, veljavnih v letu 1955 in ugotovi udeležba podjetja za plače iz dobička. Ta udeležba se ugotavlja z uporabo pred- 2. z Zakonom o prometu s semenskim blagom (Ur. 1. FLRJ št. 27/54); 3. s Pravilnikom o nadzorstvu nad kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin (Ur. 1. FLRJ št. 2/55) in 4. s Pravilnikom o prometu s kmetijskim semenskim blagom (Ur. 1. FLRJ št. 8/55). Od L januarja 1956 dalje bo Kmetijska inšpekcija OLO dosledno prijavljala za kaznovanje vsak prekršek po zgoraj navedenih zakonih odnosno pravilnikih. Kmetijska inšpekcija OLO Str. M URADNI VKBTNfK St. 10 — 13. Januarja !9A6 Šifriranje v družbeni evidenci Pogosta je v družbeni evidenci zasiediti netočno šifriranje dohod hov in izdatkov v gotovinskem in brezgotovinskem prometu. Nekatera podjetja spioh ne šifrirajo virmanskih dokumentov, čekov itd. Uredba o pobiranju dohodkov proračunov in skiadov od gospo darskih organizacij (Uradni list FLRJ it. M/55-126 člen 40 tretji odstavek) pa dotoča, da morajo podjetja po navodiiih banke šifrirati svoje izpiačilne naioge. Zato navajamo predpisane àifre: RAZGLASITEV finančno samostojnih zavodov Občinski ljudski odbor Koper je na svoji seji dne 29. decembra 1955 na podlagi 8. in 24. člena Statuta občine Koper ter 2. in 4. člena Za-(Uradni iist LRS št. 26-91/54) v zvezi z 2. in 10. členom Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51-426/53) razglasil naslednje proračunske ustanove za finančno samostojne socialno-vzgojne zavode; 1. Otroški vrtec v Kopru — z odločbo št. 1.-1925/2 2. Otroški vrtec v Dekanih z odločbo št. 1.-1925/1 3. Otroški vrtec v Škofijah z odločbo št. 1.-1925/3 4. Otroški vrtec v Pobegih —Cezarjih -— z odločbo št. 1.-1925/5 5. Italijanski otroški vrtec v Kopru — z odločbo št. 1.-1925/4. Štev. rač. Naziv računa Šifra 60 Vnovčena realizacija B 61 Piačan nakup sirovin, materiaini M stroški in usi. 62 Vplačana amortizacija Am 63 Izplačane plače (redne) F 64 Izplačane plače iz dobička Pd 65 Vplačani prisp. za soc. zav. So 66 Vplačane obresti na osn. sredstva Kos 67 Vplačane obresti od kredita za obratna sredstva K 66 Vplačane anuitete An 69 Vplačano v rezervni sklad Rf 70 Vpiačiia v sklad za sam. rasp. Sr 71 Vplačiia v razne druge sklade t Of 72 Vpiačani davek na promet Pr 73 Vpiačana zemijarina Zem 74 Vplačana renta Re 75 Vpiačani davek od dobička Dp 76 Vpiačani de! dobička za LO DNO 77 Nerasporejeni de! dobička za samostojno razpolaganje Dsr 78 Nepokrita izguba G 79 Družbeni skladi Drf Priporočamo dosiedno izvajanje doiočil uredbe in navodii banke. Iz Trgovinske zbornice za okraj Koper 8 SEJE SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE prometu v okraju Koper O stanju in varnosti prometa v našem okraju je poroča! na seji Sveta za notranje zadeve Stane Kovač. V svojem poročiiu se je poroče-vaiec omeji! na trenutno stanje kakršno je, razdeiii pa je poročiio na posamezna pogiavja, kajti na osnovi take razdeiitve prometne proble-matike je lahko ugotoviti stopnjo varnosti javnega prometa v našem okraju. V začetku je obravnava! splošne probleme v prometu, zatem vprašanja cestnega omrežja in objektov, prevozna sredstva, vprašanje voznikov, podrobno je razpravlja! o prometni varnosti, v nadaljevanju pa je se načel vprašanje železniškega in pomorskega prometa. Ob koncu svojega poročila je poročevaiec nakazat ukrepe za zagotovitev prometne varnosti in dal predloge za zboljšanje stanja v prometu. Škofije—Koper—Sečovlje 1662 ton dnevno in cesta 1/12 Trst—Reka 1727 ' ton dnevno. 2. avgusta 1955 je bilo opravljeno štetje vozil in ugotovljeno, da je po cesti Koper—Rižana vozilo tega dne 2764 vseh vrst vozil. Težka vozila so prevladovala na cesti Koper —Izola, bilo jih je 1559 in na cesti Portorož Piran, kjer jih je vozilo tega dne 873. SPLOŠNO O PROMETU Pri opisovanju stanja prometa v okraju Koper, je uvodoma poudariti nekatere posebnosti: za področje bivšega okraja Koper, ki je turistično najbolj razvito in Koper je hkiati tudi upravni center novega okraja je značilno, da nima železnic in se ves osebni in tovorni promet odvija po cestah. Zelo močan promet je poleti, ko prihajajo v turistične kraje razen domačih tudi številna inozemska motorna vozila. Razna avtoprevozna in turistična podjetja iz Slovenije in hrvatske Istre opravljajo osebne prevoze na rednih avtobusnih progah; samo na progi Ljubljana—Koper—Piran vozi polsti v obe smeri 12 avtobusov Dnevno pripelje ali odpelje iz Ko- pra približno 110 avtobusov na rednih progah, medtem ko se v sezoni avtobusni promet še poveča Za nri-bližno 20 %. Lokalni promet je prav tako zelo močno razvit. Na progi Piran—Portorož—Sečovlje imamo dnevno 29 rednih avtobusnih voženj in zato lahko trdimo, da je avtobusni pr-i-met v okraju Koper med najmočnejšimi v Sloveniji. Po izračunu letnega povprečja je dnevna tonska obremenitev cest naslednja: tanina—Poste Razdrto je obremenjena dnei približno 1925 tonami, cesta Postojna—Ribnica pa z 2050 to ^esta H. reda Divača—Kozina zana 2777 ton dnevno, cesta II. Promet na naših cestah iz leta v leto narašča. Primerjava med lanskim in letošnjim štetjem nam pove, da se je promet v primerjavi z letom 1954 povečal za približno 20%. Če pri tem upoštevamo še sprostitev obmejnega prometa, se bo cestni promet še občutneje povečal. CESTNO OMREŽJE IN CESTNI OBJEKTI Za pravilno oceno varnosti cestnega prometa, je potrebno poznati osnove, ki so odločilne za sodobni promet, to je obseg cestnega omrežja, kakovost cestnih površin, širino ces , stanje mostov, stanje cestne prometne signalizacije in stanje raznih drugih elementov, ki jih zahtevajo vozno-tehnični pogoji V okraju imamo 768 km cest I., Št. 10 — 13. januarja 1956 URADNI VESTNIK Str. 69 II. in III. reda. Asfaltiranih cest je od tega približno 24 %, tlakovanih cest približno 6 km ali nekaj manj kot en odstotek, cest s protiprašno obdelavo pa imamo 13 km ali približno 1,7 %, ostalo so makadamske ceste. V tem občinske ceste oziroma ceste IV. reda niso upoštevane, saj so gospodarsko in turistično manj pomembne in služijo bolj lokalnemu prometu in povezavi med posameznimi naselji. Na splošno so ceste IV. reda slabe in ni redko, da občine sploh ne vedo, katere ceste spadajo v njihovo oskrbo. Glede na površinsko obdelavo so ceste prvega in približno 45 "/a cest drugega reda grajene za težjo obremenitev, medtem ko je kvaliteta zgornjega ustroja ostalih cest primerna le za srednjo in za lahko obremenitev. Povprečna širina cest I. reda je 7,5 m. Na asfaltnih cestah II. reda je povprečna širina 7 m, medtem ko so ostale ceste II. reda široke povprečno 5,5 m. V naseljenih krajih in na ostrejših ovinkih se ponekod širina ceste zoži na 4 m, tako da je na naših cestah mnogo ozkih grl, ki predstavljajo velike in nevarne ovire. Makadamske ceste so za sedanjo obremenitev preozke, na splošno so te ceste tudi pomanjkljivo oskrbovane. Na njih je vse polno nepreglednih mest in za varnost prometa neugodnih odsekov. Zaradi stalnega naraščanja motornega prometa in vedno večjega števila kolesarjev je bolj in bolj občutna pomanjkljiva ureditev kolesarskih poti. Nobena cesta v okraju nima primerno urejene ločene poti z akolesarje in pešce. Zaradi tega, da kolesarji in pešci uporabljajo vozišče, pa večkrat pride do nesreče in pri teh nesrečah so najbolj prizadeti kolesarji in pešci, ki so nasproti hitremu motornemu vozilu slabo zavarovani. Ponekod bi mogli to vprašanje rešiti brez večjih finančnih stroškov. Ureditev pločnikov v mestih je enako pereče vprašanje. V Pivki n. pr. je to obravnavala komisija, ki je odločila, da je treba napraviti pločnike na obeh straneh ceste skozi mesto vse do železniške postaje. Ker bi morali zaradi tega podreti nekaj zidu in uporabiti del zemljišča ob železniški nakladalni postaji, na kar Železnica ni pristala, z deli še danes niso začeli. Podobno je v Ilirski Bistrici in Postojni, Kopru in delno tudi v Sežani. V Kopru služi poleti najbolj prometna cesta tudi za promenado. Pri takem stanju je težko urejati promet. Tam, kjer je cesta speljana ob hišah, pločnikov brez rušenja ne bi bilo mogoče urediti. Ponekod pločniki že obstojajo, vendar niso urejeni. Avgusta 1945 je začela veljati re-publiščka odredba o cestah. Od osmih cest, ki so zajete v tej odredbi, jih je pet v našem okraju. Namen omenjene odredbe je sprostiti motorni, zlasti tranzitni promet in obenem zagotoviti večjo varnost lokalnemu prometu. Jasno je, da ta predpis ne bo učinkovit toliko časa, dokler ne bo za kolesarje in pešce posebnih ločenih poti, vsaj na tistih odsekih, kjer je ta promet posebno močan. S samim nadziranjem prometa in upravnim kaznovanjem, brez primernih tehničnih pogojev, varnosti prometa ni mogoče zagotoviti. Za obaina mesta v našem okraju je značilna tudi slaba urbanistična ureditev, ki hudo ovira varnost prometa. Ulice so ozke, polne zaprek, vendar na njih prometa ne smemo zapreti, saj so edine dovozne poti do objektov. Težavno je tudi s pretirano obremenitvijo glavnih cest v mestih. Le-te so največkrat nezadostno široke in brez krožne povezave. Hudo je tudi, da mestne ulici obenem služijo za tranzitne ceste. Primer v Postojni: preko Titovega trga poteka glavna cesta, trg nima pločnikov za pešce, nima določenega vozišča in tako vozijo motorna vozila vse vprek po trgu med pešci. Tu ni mogoče določiti, kaj je vozišče in kaj je pot za pešce. Tam je še bencinska črpalka, parkirni prostor in avtobusno postajališče. Težave nastopijo zlasti poleti, ko pride v Postojno veliko turistov. Ta problem so poizkusile rešiti že mnoge okrajne in republiške komisije, o tem so razpravljali že volici, vendar se dosedaj še ni nič spremenilo. Za tem ko je tov. Kovač govoril še o prometu na tržaški cesti v Postojni in o prometu na cesti Postojna—Rek9, se je zadržal na problemu ceste iz Kopra proti Portorožu in na vprašanju prometa na nekaterih drugih cestah. Načel je tudi vprašanje napajališč ob cestah. Marsikje so ta napajališča resna ovira prometu. V našem okraju je na cestah I., II. in III. reda 105 mostov. Večina je betonskih, nekaj kamnitih, 6 mostov pa je lesenih provizorijev. Večina lesenih mostov je na prometnih cestah, vendar je vožnja preko njih stov pa je lesenih provizorijev. Večina lesenih mostov je na prometnih cestah, vendar je vožnja preko njih za težja vozila nevarna. Potrebno jih je čimprej obnoviti ali zgraditi nove mostove, kajti v nasprotnem primeru bo treba promet preko njih ustaviti. Signalizacija na naših cestah je še dokaj zadovoljiva. Svetleče znake in znamenja imamo na cestah, po katerih se odvija avtobusni promet. Na lokalnih cestah in po mestih je signalizacija bolj pomankljiva. Važen prometni činitelj so avtobusna postajališča. Razen v mestih nimamo nikjer urejenih postajališč. Avtobusi postajajo na samem križišču, da potniki izstopajo na cesto. Največkrat so postajališča v bližini gostiln, to pa je vzrok, da imamo večino avtobusnih postajališč na močno prometnih križiščih, nepreglednih ovinkih in podobno. Pereč problem so avtobusna postajališča v mestih. Pri tem je potrebno omeniti postajališče v Kopru, ki ni primerno niti po svoji lokaciji niti po zmogljivosti prometa, ki se odvija v tem mestu. Postaja je na najbolj kritičnem mestu, tu se prepleta cestni promet s pristaniškim. ki zadnje čase tudi močno narašča. Avtobusno postajo v Kopru bi bilo potrebno do prihodnje sezone prestaviti na drug primeren prostor. PREVOZNA SREDSTVA Promet na naših cestah je zelo pisan, zastopana so vozila najrazličnejših vrst. Motorna vozila višjih kategorij so glavno prevozno sredstvo in jim je zato treba posvetiti še posebno pozornost. Po statistični evidenci smo imeli 1. decembra 1955 v okraju nad 1300 registriranih motornih vozil. Ob koncu leta 1954 smo imeli približno 450 vozil manj ; dve tretini vozil odpadeta na območje bivšega okraja Koper. Če računamo, da šteje novi okraj približno 105 tisoč prebivalcev, pride 1 vozilo na 80 ljudi, v Sloveniji pa povprečno na 129 ljudi. Tehnično stanje voznega parka ni zadovoljivo. Veliko vozil je starih in izrabljenih, zlasti velja to za tovorna vozila, motorna kolesa in vozila privatnikov. Letos je bilo zaradi tehničnih okvar na vozilih 11 nesreč, VOZNIKI MOTORNIH VOZIL Pri nas imamo trenutno nad 1700 voznikov motornih vozil, dve petini od tega je poklicnih voznikov. Praktično znanje poklicnih voznikov je dobro, medtem ko je teoretično znanje slabše. Pomankljivo je poznavanje prometnih predpisov. Vozniki, ki so opravili izpit pred letom 1945 poznajo le italijanske predpise. To je opaziti zlasti pri starejših voznikih, ki opravljajo izpite za višje kategorije vozil, ko je njihovo teoretično znanje tako šibko. Poklicnih voznikov nam skoraj OKRAJNI LJUDSKI ODBOR — tajništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo razpisuje naslednja mesta: 1 zdravnika specializanta za rentgenologijo, 1 zdravnika specializanta za okulistiko, 1 zdravnika specializanta za ginekologijo, 1 zdravnika specializanta za kirurgijo in 3 zdravnike specializante za šolsko higieno. Službene prejemke za časa specializacije bo plačeval Okrajni ljudski odbor Koper. Str. 70 URADNI VESTNIK primanjkuje, zato z iahkoto najdejo zaposlitev tudi vozniki, ki so krivi že nekaterih prometnih nesreč in tudi taki, ki radi pijejo in ki nimajo primernih strokovnih in moralnih kvalifikacij itd. Ni redko, da neko podjetje ali ustanova zaposli kot poklicnega voznika-amaterja. V Sloveniji imamo žal zaenkrat eno samo šolo za poklicne voznike na Ježici, ki še dolgo ne bo zadostila vsem potrebam. Umestno bi bilo, da bi nekje v našem okraju organizirali šolo poklicnih voznikov. Voznikov amaterjev je občutno, več kot poklicnih voznikov. Nekaj od teh je še starejših, medtem ko je mlajši kader v glavnem obiskoval tečaje Ljudske tehnike, ki pa niso kvalitetni glede na praktični pouk. Vzrok zato je pomanjkanje učnih pripomočkov in vozil, delno pa tudi pomanjkanje kvalitetnega predavateljskega kadra. Kandidat napravi pred izpitom približno 300 km praktične vožnje, velikokrat še manj in je tako za izpit pripravljen. Po izpitu kandidat z vožnjami ne nadaljuje, saj večina nima vozil in pozabi še tisto, kar se je na tečaju naučil. * Število amaterjev voznikov hitro narašča. Od 1. septembra pa do konca 1955 je opravilo izpit 73 amaterjev. Kriterij za vozniške izpite je zelo strog, toda s tem strokovnosti amaterskega kadra ni mogoče izboljšati. Potrebna so zadostna tehnična sredstva. CESTNO PROMETNA VARNOST Od 1. januarja do 1. decembra 1955 je bilo v našem okraju 188 nesreč. Od tega 113 v bivšem okraju Sežana in Postojna, ostalo pa na območju bivšega okraja Koper. Pri teh nesrečah je bilo 11 mrtvih, 49 težko poškodovanih in 90 ljudi z lažjimi poškodbami. Največ smrtnih primerov je med pešci, medtem ko je največ težjih telesnih poškodb pri voznikih motornih vozil in lažjih telesnih poškodb med potniki. Materialno škodo cenijo na okoli 15 in pol milijonov dinarjev. Razbitih ali poškodo-dovanih je bilo 237 motornih vozil Približno 670 tisoč dinarjev odpade na škodo povzročeno na raznih objektih in povožene živine. Zaradi nepravilne hitrosti imamo 32 nesreč, medtem ko je zaradi nepravilne vožnje 51 nesreč, zaradi okvar na vozilu je 11 nerseč, :aradi vinjenosti 22 nesreč, po krivdi potnika ali pešca 26 nesreč itd. Po vrstah prometnih nezgod je največ trčenj med motornimi vozili, sledijo zdrsnitve vozil s ceste, trčenje vozil v objekte, poškodavnje pešcev itd. Zanimivo je, da je po krivdi voznikov motornih vozil prišlo do poškodovanja pešcev samo v dveh primerih medtem ko so ostalih 26 nesreč igrivi pešci sami. Značilno je tudi to, da je bilo največ nesreč, približno 46 %, na ravnih in preglednih cestah. MORSKI TKOMET V obalnih mestih našega okraja se pomorski promet postopoma, vendar občutno, krepi. Koper ima trenutno 3 redne proge v obe smeri s Trstom. Za vse ladje razen ene, je Koper le vmesno pristanišče. V poletnih mesecih vzdržujejo številne zveze z obalnimi naselji manjše motorne ladje. Tudi tovorni promet se vedno bolj uveljavlja. Opravljajo ga z manjšimi ladjami, ker za pristajanje večjih plovnih objektov naša pristanišča niso primerna. V razpravi o varnosti morskega prometa je tov. Kovač med drugim poudaril tudi, da so v sezoni ladje velikokrat prenapolnjene. Pristojni organi bodo zato morali predvideti za bližnjo sezono več prevoznih sredstev. ŽELEZNIŠKI PROMET V okraju imamo komaj 127 km železniških prog. Objekti železnice so še v dokaj zadovoljivem stanju in ne ogražajo varnosti prometa. Sicer so nekatere pomanjkljivosti, ki pa bodo odpravljene. Bolj pereče je vprašanje pragov na stranskih postajnih tirih in pa vprašanje kretnic na postajah Postojna, Divača, Pivka in Sežana. Na teh postajah bo treba sistematično izmenjavati kretnice, ali vsaj tiste dele, ki so najbolj izrabljeni. Zaradi neizpravno-sti kretnic, smo imeli večkrat iztir-jenje vlakov. Tudi vzdrževanje kontaktnega omrežja na elektrificiranih progah, je postalo precej problematično; primanjkujejo nam nadomestni deli. Glede na varnostne in signalne naprave, je pripomniti, da so povsod v dobrem stanju, toda zaradi svoje zastarelosti niso več primerne sodobnemu železniškemu prometu. V nadaljevanju je tov. Kovač razpravljal o vprašanju voznega parka na železnici in načel tudi vprašanje tovornega prometa v sosednje države. Za vožnjo v inozemstvo so določeni posebni vagoni, katerih tehnično stanje ustreza mednarodnim pravilom. Kljub temu se velikokrat dogodi, da pridejo na obmejno železniško postajo natovorjeni vagoni, ki niso primerni za mednarodni promet in je zato treba na teh postajah preložiti tovor na druge vagone. To je velika ovira za promet in tudi gospodarska škoda. UKREPI IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE PROMETA IN ZA ZAGOTOVITEV VARNOSTI Za zagotovitev prometne varnosti je važna močna kontrola cestnega prometa. Motorizirana LM ima nekaj motornih koles, katerih število je za obstoječe potrebe premajhno. Ostala preventivna služba je omejena v glavnem na propagando in vzgojno delo državljanov, zlasti mladine in voznikov motornih vozil. Skrb za vzgojo poklicnega vozniškega kadra je tudi naloga društev šoferjev in avtomehanikov, vendar so ta društva neaktivna in Št. 10 — 13. januarja 1056 je tudi veliko šoferjev nevčlanjenih. Vsak poklicni šofer bi moral biti član društva, le to pa naj bi imelo pri sprejemanju voznikov v službo vlogo posredovalca. Ce bi društvo -te naloge pravilno izpolnjevalo, bi bila problematičnim voznikom zaposlitev v šoferskem poklicu kmalu onemogočena. Stroga in pravilna kaznovalna politika je tudi eden važnih pripomočkom, s katerim je možno vplivati na varnost prometa. Skoraj v nobenem primeru ni sodišče izreklo tudi stranskih kazni, zato bo potrebno predlagati pristojnim sodnim organom, da zavzamejo strožji kriterij pri kaznovanju prometno-varnost-nih prekrškov. Z določenimi opozrili o slabem stanju posameznih cest, mostov in drugih cestnih objektov, je vplivati na pristojne organe, da kar najhitreje uredijo ta vprašanja. Zlasti je nujno čim prej dograditi cesto Črnik kal—Senožeče, obnoviti lesene mostove — provizorije, zainteresirati pristojne organe, za ureditev kolesarskih poti, pločnikov in pešpoti. Zlasti je nujno urediti Titov trg in kolesarsko in pešpot na cesti Semedela—Izola. Komisija za pregled cest, naj zahteva odstranitev objektov, ki so za promet nevarni. Pri tem je upoštevati tudi vprašanje napajališč. Na občinske ljudske odbore je vplivati, naj posvetijo nekaj več pozornosti oskrbovanju občinskih cest. Ceste je treba opremiti z ustrezno signalizacijo in kažipoti. Razen tega je potrebno pristopiti k gradnji primernih avtobusnih postajališč v Kopru, Postojni in drugod. Treba je zboljšati tudi cestno službo. Pri rednih tehničnih pregledih motornih vozil je izločiti iz javnega prometa tista vozila, ki zaradi izrabljenosti ne ustrezajo javnemu prometu. Zaradi pomanjkanja šoferjev je pri pristojnih organih treba izposlovati ustanovitev šole za poklicne voznike, razen tega je treba okrepiti delo društev šoferjev in avtomehanikov. Pristojne organe je tudi opozoriti, naj delodajalci zaostrijo svoj odnos do voznikov, ki so zakrivili prometne nesreče in zavzamejo strožje kriterije pri sprejemanju voznikov v službo. Za splošno varnost na cestah, je razširiti propagandno delo. Pri tem naj bi pristojni prosvetni organi bolj sodelovali. V osnovnih in srednjih šolah je uvesti obvezna predavanja o prometnih predpisih. Pristojnim sodnim organom je treba predlagati, naj poostrijo kaznovanje za prekrške v javnem prometu, zlasti je treba pristopiti k doslednemu izrekanju odvzema vojzniških dovoljenj pri prekrških, pri kateruih je za odvzem podana zakonita osnova. Izdaja časopisno podjetje -Slovenski Jadran« — Tiska tiskarna «Jadran«« — Ureja uredniški odbor OLO Koper — Odgovorni urednik Jože Ropotar