14. poglavje INDEKSIRANJE IN CITIRANJE STROKOVNE LITERATURE David Ožura INDEKSIRANJE STROKOVNE LITERATURE Do šestdesetih let prejšnjega stoletja je bilo kot merilo vrednotenja kakovosti raziskovalne (znanstvene) uspešnosti v veljavi mnenje strokovnjakov (kvalitativna, strokovna ocena ali recenzija), ki je še dandanes nepogrešljiv del vsake presoje znanstvenih dosežkov. V zadnjih desetletjih so se z nastankom novih informacijskih tehnologij, vedno hitrejšim razvojem znanosti, eksponentno rastjo znanstvene produkcije ter potrebo po objektivnem načinu vrednotenja pojavili tudi kvantitativni načini vrednotenja raziskovalne uspešnosti na podlagi bibliografskih in citatnih zbirk. Temelje za indeks znanstvenih citatov (Citation Indeks, pozneje znan kot Science Citation Index) je po naročilu ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje postavil jezikoslovec in knjižničar Eugen Garfield. Citatni indeksi so 125 bili v začetku zasnovani kot pomoč raziskovalcem pri iskanju ustrezne literature na določeno temo - s sledenjem citatom je lahko raziskovalec zbiral (iskal) med seboj vsebinsko povezana gradiva, saj citatne zbirke poleg bibliografskih (meta)podatkov o posamičnih prispevkih (člankih) vsebujejo tudi podatke o navedeni literaturi (citatih). Najbolj znani so citatni indeks znanosti SCI (angl. Science Citation Index), indeks citiranosti družbenih ved SSCI (angl. Social Science Citation Index) in indeks citiranosti umetnosti in humanistike AHCI (angl. Arts & Humanities Citation Index). Ti citatni indeksi se nahajajo tudi v zbirki Web of Science Core Collection na platformi Web of Science (WoS) podjetja Clarivate Analytics iz ZDA. Citatni indeksi se uporabljajo predvsem kot orodje za bibliometrijske analize posamičnega avtorja, raziskovalne skupine, organizacije, analize določenega strokovnega področja ter - najpomembneje - kot orodje za vrednotenje raziskovalnega dela. Po svetu se je uveljavilo ocenjevanje raziskovalnega dela v obliki kombinacije med seboj (tesno) povezanih meril: objektivnih, kvantitativnih meril, med katerimi je najpogostejša bibliometrijska analiza citiranja, ter subjektivnih, kvalitativnih meril, praviloma ocen strokovnjakov (recenzij). Eno najbolj splošno uporabljenih meril za vrednotenje kakovosti raziskovalnega dela je dejavnik vpliva revije IF (angl. Journal Impact Factor). Dejavnik vpliva revije je merilo pogostosti, ki pove, kolikokrat je povprečni članek iz določene revije citiran v določenem letu. Dejavnik vpliva revije v letu 2022 na primer izračunamo tako, da število citatov iz leta 2022 za članke, objavljene v letih 2021 in 2020, delimo s številom vseh člankov, ki so bili v letih 2021 in 2020 v tej reviji objavljeni. št. citatov v Letu x IF (leto x) = vsota objav v zadnjih dveh letih (x - 1, x - 2) Faktografsko zbirko podatkov Poročila o citiranju revij JCR (angl. Journal Citation Reports) vsako leto izda Clarivate Analytics. Vsebuje zapise s podatki o IF za mednarodno pomembnejše serijske publikacije (preko 12.000 revij, tudi odprto dostopnih) iz zbirke Web of Science Core Collection, ki vsebuje preko 250 različnih znanstvenih področij. JCR temelji na indeksih citiranosti SCI, SSCI in AHCI. 126 Indeksiranje in citiranje strokovne literature Za vključitev v zbirko Core Collection mora revija izpolnjevati določene standarde: kontinuiteta izhajanja, upoštevanje mednarodnih založniških standardov (naslov objave, poln naslov vseh avtorjev, izvleček, popolna bibliografska informacija za vse citirane reference). Uporaba angleškega jezika je zelo zaželena, prevod v angleški jezik pa je zahtevan za osnovne bibliografske informacije (naslov, ključne besede in izvleček), uredništvo revije mora prav tako imeti uveljavljen recenzijski postopek. Na področju medicine morajo uredniki slediti priporočilom in standardom, ki jih opredeljujejo: Mednarodna organizacija urednikov medicinskih revij ICMJE (angl. International Committee of Medical Journal Editors), Odbor za etiko objavljanja COPE (angl. Committee on Publication Ethics), Odbor za etiko objavljanja Mednarodnega združenja urednikov medicinskih revij WAME (angl. World Association of Medical Editors). SNIP (angl. Source Normalized Impact per Paper) je merilo citiranosti, ki vsebuje zapise s podatki o dejavniku vpliva znanstvenih publikacij, ki jih pokriva zbirka podatkov Scopus. SNIP upošteva triletno obdobje citiranja ter razlike med znanstvenimi vedami ter širše pokriva družboslovje in humanistiko. Ostali indeksi v zbirki podatkov Scopus so: CiteScore metrics, SCImago Journal Rank (SJR). Alternative najbolj uveljavljenim meritvam citiranosti revij najdemo tudi v drugih podatkovnih zbirkah z indeksi, kot so: Index Copernicus, Periodicals Index Online (ProQuest), Eigen Factor, Google Učenjak. Poznamo tudi merila, ki merijo odmev posameznika. Najbolj znan je h-indeks. Osnova za merjenje vpliva posameznega znanstvenika je število objavljenih člankov in število citatov, ki so jih ti prejeli. Slovenija je ena redkih držav, ki ima vse vrste knjižnic povezane v enoten nacionalni knjižnični informacijski sistem, imenovan COBISS.SI. V okviru enotnega knjižničnega informacijskega sistema je urejen sistem vodenja bibliografij raziskovalcev - nacionalni informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti (SICRIS) je neposredno povezan z nacionalnim knjižničnim informacijskim sistemom. Nacionalna bibliografija raziskovalcev je hkrati povezana z mednarodnima bibliografskima zbirkama podatkov Web of Science in Scopus. Razvrstitev bibliografskih prispevkov je določena z dokumentom Tipologije dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. Ustreznost razvrstitve bibliografskih enot spremljajo in preverjajo Osrednji 127 specializirani informacijski centri (OSIC) za posamezna predmetna področja. Za področje medicine izvaja dejavnosti osrednjega specializiranega informacijskega centra Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Slovenski nacionalni informacijski sistem je nepogrešljiva informacijska podlaga za vrednotenje raziskovalne uspešnosti raziskovalcev v okviru Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in habilitacijske postopke v visokem šolstvu. Nabor kvantitativnih bibliografskih meril znanstvene in strokovne uspešnosti podrobneje določa Splošni akt o postopkih (sofinanciranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Znanstvena uspešnost (kakovost objav (ocena A1) in njihova odmevnost (število čistih citatov)) se v sistemu SICRIS izražata kvantitativno s točkovanjem znanstvenih del (znanstveni članki, znanstvene monografske publikacije, samostojni znanstveni sestavki, poglavja v monografskih publikacijah ter znanstveni prispevki na konferencah, objavljenih v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov). Strokovna uspešnost se izraža kvantitativno s točkovanjem strokovnih del (strokovni članki in drugi sestavni deli, monografije in druga zaključena dela, izvedena dela in sekundarno avtorstvo). Raziskovalec se lahko namesto za objavo izsledkov svoje raziskave v ugledni mednarodni reviji odloči tudi za objavo v slovenski reviji. V Sloveniji izdana revija je lahko uvrščena v mednarodne zbirke podatkov in v celoti izhaja v tujem/angleškem jeziku (npr. Radiology & Oncology) ali pa so samo naslovi, povzetki in ključne besede prispevkov prevedeni v angleščino (npr. Onkologi-ja, Rehabilitacija). Nekatere revije niso vključene v mednarodne bibliografske zbirke podatkov, a se kljub temu upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij, saj so uvrščene na ARIS seznam revij BIBLIO-B (npr. Revija za zdravstvene vede). Tudi revije, ki izhajajo v slovenskem jeziku, imajo pomembno vlogo, saj bogatijo slovensko (medicinsko) terminologijo ter prispevajo k razvoju stroke. Slovenska nacionalna strategija dodatno določa, da domače znanstvene revije, ki izhajajo s pomočjo javnih sredstev, zagotovijo odprti dostop do svojih vsebin, ter si prizadeva za odprtost znanstvenih monografij, ki se nanašajo na rezultate iz nacionalno financiranih raziskav. Odprta znanost predstavlja del celovitih in obsežnih sprememb znanstvenoraziskovalnega dela. Slovenska določila o odprti znanosti so v skladu z določili 128 Indeksiranje in citiranje strokovne literature Evropske komisije, tj. z Evropskim raziskovalnim prostorom (European Research Area - ERA) ter vključujejo predvsem takojšen odprti dostop do rezultatov raziskav, odgovorno vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti in vključevanje zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo (občanska znanost). Upoštevanje načel odprte znanosti je vključeno v 6. poglavje Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) in v Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Izvedbo in vzpostavitev ekosistema odprte znanosti pa podrobneje določata Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti in Akcijski načrt za odprto znanost. Vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela se z odprto znanostjo nekoliko spreminja - bistveni so vsebinski dosežki znanstvenoraziskovalnega dela in ne mesto objave oziroma dejavniki vpliva ali druge metrike revije/založnika (Deklaracija o vrednotenju raziskovalnega dela - DORA, COARA Agreement on Reforming Research Assessment, Leiden Manifesto for Research Metrics). Vrednotenje v odprti znanosti temelji predvsem na celovitem vrednotenju na podlagi vsebine raziskav (vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik, odprti recenzentski postopki), spodbujanju sodelovanja (povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovalni proces) in deljenju vseh rezultatov po načelih FAIR (zgodnje deljenje, odprt dostop, kolikor je mogoče, in zaprt dostop, kolikor je nujno). V okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, mora financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Avtor pri tem obdrži materialne avtorske pravice in je pri objavi publikacije založniku dovoli objavo (angl. licence to publish). Pogoji uporabe publikacije so označeni z licencami, najpogosteje so to Creative Commons licence (CC licence). Večinoma jih določi avtor sam ali pa založnik v svoji založniški politiki. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni po načelih FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporaba). Zahtevana je priprava in redno posodabljanje načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki - NRRP (angl. data management plan - DMP). Raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav morajo biti shranjeni v zaupanja vrednih repozi-torijih in odprto dostopni prek repozitorijev čim prej po nastanku, najpozneje 129 pa ob izteku pogodbe o sofinanciranju. V Sloveniji imamo naslednje OpenA-IRE kompatibilne repozitorije: repozitoriji Univerz v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici, Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DIRROS). Med prednosti odprtega dostopa štejemo lažji dostop in večjo branost objavljenih del, hitrejše širjenje znanstvenih izsledkov, večjo možnost citiranosti. Raziskovalci, ki lahko do objav rezultatov raziskovalnega dela drugih dostopa-jo brez ovir, boda takšna dela prebrali, presodili njihovo kakovost in se odločili za morebitno navedbo v svojih delih. CITIRANJE STROKOVNE LITERATURE V MEDICINI Strokovno besedilo, ki temelji na raziskovalnemu delu, se od drugih besedil loči z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire, npr. na članek v strokovno-znanstveni reviji, na monografijo ali spletno mesto na internetu. Seznam literature na koncu besedila je za strokovni prispevek enako pomemben kot ideja za njegov nastanek in vsebina z vsemi strukturnimi elementi (IMRAD shema: izvleček, uvod, metode, rezultati, razprava). Obstaja več pomembnih razlogov, zakaj je treba vire pravilno citirati in navajati: to je naša moralna odgovornost za priznanje avtorjev virov, ki jih navajamo, s tem pokažemo, kako poglobljeno smo raziskali vire določenega strokovnega področja, jih upoštevali in ovrednotili, hkrati pokažemo lastno izvirnost, omogočimo bralcu, da si ustvari lasten pogled na vrednost virov, ki smo jih v naši raziskavi uporabili, ter da lahko te vire tudi poišče, razlikujemo med svojimi idejami in mnenji ter idejami in mnenji drugih bodisi da prikažemo stališče nekoga, ki mu želimo oporekati, bodisi da pokažemo vire, ki smo jih uporabljali, da bi spodbudili ali podprli naše ideje, poudarimo pomembne trditve s citiranjem, parafraziranjem ali povzemanjem izvirnega besedila, 130 Indeksiranje in citiranje strokovne literature s citiranjem se izognemo plagiatorstvu (kraji intelektualne lastnine), sporno je citiranje z namenom samopromocije avtorja (avtocitati), urednika ali recenzenta, izogibati se je treba navajanju prispevkov v spornih revijah (predatorskih ali plenilskih revijah). Citati in bibliografske navedbe se med seboj razlikujejo glede na: vrsto informacijskega vira, ki ga citiramo; način citiranja, ki ga zahtevajo akademske ustanove, organizacije in združenja, založniki ali uredništva znanstvenih monografij in revij, posamezno strokovno področje. Vrste informacijskih virov: monografije, serijske publikacije (revije), posamično poglavje iz monografije ali zbornika, prispevek iz revije, zvočni in video posnetki, elektronski viri itd. Obstaja več različnih načinov citiranja (stilov citiranja). Med njimi so najbolj znani harvardski citatni stil (Harvard University), čikaški stil (The University of Chicago), APA (American Psychological Association), ACS (American Chemical Society), IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers), MLA (Modern Language Association), AMA (American Medical Association) in vancouvrski način citiranja, ki si ga bomo v našem prispevku natančneje pogledali, saj se pogosto uporablja v medicini in sorodnih vedah. Mednarodni standard ISO 690 nam podaja smernice (splošna pravila) za pripravo bibliografskih navedb (ISO 690 za klasične in ISO 690-2 za elektronske vire). Kljub raznolikim stilom citiranja se ti med seboj običajno razlikujejo le po vrstnem redu posamičnih bibliografskih elementov in uporabi ločil (narekovaji ali poševni tisk, velike ali male črke, pike ali vejice, uporaba oklepajev, dvopičij itd.), vsem stilom pa je skupno to, da navajajo vse osnovne bibliografske elemente, ki omogočajo prepoznavanje uporabljenega gradiva: Kdo je napisal, uredil ali prevedel besedilo? Z drugimi besedami: kdo ga je ustvaril? Kateri podatki identificirajo besedilo (naslov in podnaslov dela, številka zvezka, številka izdaje ali druge identifikacijske informacije, številke strani)? Kdo ga je objavil (ime založnika, naslov revije ali časopisa, naslov zbirke ali serije, v kateri se delo pojavlja)? 131 Kdaj je bilo besedilo objavljeno (leto objave, mesec ali določen dan)? Kje se ga da najti (spletni vir (v obliki URL-ja) ali ime zbirke podatkov)? Poznamo neposredno (dobesedno) in posredno citiranje (navajanje besed nekoga ali delov besedila) v samem besedilu (angl. citation in text): Neposredno citiranje vira Neposredno citiramo, ko izvirno besedilo navedemo dobesedno. Citati naj bodo čim krajši, smiselno vključeni v besedilo in se morajo povsem ujemati z izvirnikom. Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oklepaju [...]. Posredno citiranje vira Izvirno besedilo lahko parafraziramo (z lastnimi besedami razložimo že znano tematiko) ali ga povzamemo (izvirno besedilo strnemo v povzetku, kjer na kratko povzamemo glavno misel). V seznam literature in virov vključimo le bibliografske opise citiranih virov. Na morebitne druge relevantne vire, ki jih je avtor odkril, ni pa jih uporabil (citiral), lahko opozorimo v sprotnih opombah. Vsaka akademska ustanova od svojih študentov zahteva, da se pri svojem pisnem raziskovalnem delu sklicujejo, in vaši mentorji bodo od vas pričakovali, da to storite natančno, jasno in jedrnato. Akademske ustanove v ta namen običajno izdajo navodila za citiranje virov v besedilu ter njihove navedbe v seznamu citiranih virov. V pričujočem prispevku kot primer citiranja podrobneje predstavljamo van-couvrski način citiranja. Ta slog sklicevanja se pogosto uporablja v medicini in znanstvenih revijah, pa tudi v nekaterih humanističnih vedah. Pravila stila je določil Mednarodni odbor urednikov medicinskih revij (lnternational Committee of Medical Journal Editors) in jih povzel v ICMJE priporočilih Recommendations for the conduct, reporting, editing and publication of scholarly work in medical journals (prej poznanih pod imenom Uniform requirements for manuscripts submitted to biomedical journals). Vancouvrski stil je podrobno opisan v elektronski knjigi Citing medicine: The NLM style guide for authors. Vancouvrski način citiranja, z nekaj malenkostnimi spremembami, uporablja priznana revija The British medical journal - BMJ (založnik Springer Nature), v Sloveniji tudi revija Onkologija, ki jo izdaja Onkološki inštitut Ljubljana. 132 Indeksiranje in citiranje strokovne literature Primer vancouvrskega načina citiranja v besedilu in v seznamu literature in virov: V besedilu kot oštevilčene (numerične) reference Since its introduction by Morton in 1992, sentinel lymph node biopsy (SLNB) is now becoming a standard of care for staging of patients with clinical stage I and II cutaneous melanoma or breast cancer.(1-3) Sentinel lymph node (SLN) predicts the status of regional nodal basin and its surgical recovery nears 100%.(4) The standard of treatment for positive SLN is completion lymph node dissection (CLND).(5) Specifically, in the inguinal region the extent of CLND is not yet clearly defined. Both inguinal and inguino-iliac/ obturator lymph node dissection are being performed. ter v seznamu literature in virov, ki je urejen po numeričnem vrstnem redu, kot si sledijo reference, citirane v besedilu. Numerični vrsti red je značilen stil navajanja v recenziranih medicinskih znanstvenih revijah. References: 1. Morton DL, Wen DR, Wong JH, Economou JS, Cagle LA, Storm FK, et al. Technical details of intraoperative lymphatic mappingfor early stage melanoma. Arch Surg. 1992;127:392-9. 2. Momennezhad M, Zakavi SR, Kakhki VRD, Jangjoo A, Ghavamnasi-ri MR, Sadeghi R. Scatterogram: a method for outlining the body during lymphoscintigraphy without using external flood source. Radiol Oncol. 2011;45:184-8. 3. Polom K, Murawa D, Michalak M, Murawa P. Sentinel node biopsy in breast cancer using infrared laser system first experience with PDE camera. Rep Pract Oncol Radiother. 2011;16:82-6. 4. Cochran AJ, Balda BR, Starz H, Bachter D, KragDN, Cruse CW, et al. The Augsburg Consensus. Techniques of lymphatic mapping, sentinel lympha-denectomy, and completion lymphadenectomy in cutaneous malignancies. Cancer. 2000;89:236-41. 5. Pilko G, Zgajnar J, Music M, Hocevar M. Lower tumour burden and better overall survival in melanoma patients with regional lymph node metastases and negative preoperative ultrasound. Radiol Oncol. 2012;46(1):60-8. Pravila vancouvrskega citiranja literature določajo, da naslove revij krajšamo. Kratice najdemo v katalogu National Library of Medicine (MEDLINE zbirki): www.ncbi.nlm.nih.gov/nlmcatalog/journals. 133 Najpogostejši primeri navajanja osnovnih bibliografskih podatkov vancouvrskega načina citiranja v seznamu literature in virov: Sestavni deli (članki) avtorji naslov članka Ratoša I, But Hadžic J. Vpliv visokodozne in nizkodozne izpostavljenosti srčnih struktur na srčno-žilne posledice obsevanja raka dojke in raka pljuč. Onkologija. 2023;25(1):32-40. strani naslov revije Leto izida številka zvezka številka Letnika Članek v reviji z enim avtorjem Priimek avtorja, začetnica imena. Naslov članka: podnaslov. (Skrajšani) naslov revije. Leto izida ali objave; številka letnika(številka zvezka): strani prispevka. - Škof E. Experience with olaparib in the treatment of recurrent ovarian epithelial cancer with mutations in the BRCA 1 and BRCA 2 genes. Onkologija. 2021;25(1):12-16. - Smole A. Cancer immunotherapy with CAR T cells: well-trodden paths and journey along lesser-known routes. Radiol Oncol. 2022;56(4):409-419. Članek v reviji z dvema ali več avtorji Priimek avtorja, začetnica imena. Naslov članka: podnaslov. (Skrajšani) naslov revije. Leto izida ali objave; številka letnika(številka zvezka): strani prispevka. - Barry HC, Hickner J, Ebell MH, Ettenhofer T. A randomized controlled trial of telephone management of suspected urinary tract infections in women. J Fam Pract. 2001;50:589-594. - Hellman S, Weichselbaum RR. Oligometastases. J Clin Oncol. 1995;13(1):8-10. - Zadravec Zaletel L, Homar V. Celostna rehabilitacija po raku dojke : kaj vse bo dostopno vašim pacientkam. Družinska medicina. 2020;18(36):30-31. 134 Indeksiranje in citiranje strokovne literature Članek v reviji z več kot šestimi avtorji Navedemo imena vseh avtorjev. Če je avtorjev več kot šest, navedemo prvih šest avtorjev in dodamo et al. - Willmann J, Vlaskou Badra E, Adilovic S, Ahmadsei M, Christ SM, van Timmeren JE, et al. Evaluation of the prognostic value of the ESTRO EORTC classification of oligometastatic disease in patients treated with stereotactic body radiotherapy: A retrospective single center study. Ra-diother Oncol. 2022;168:256-264. - Chicas-Sett R, Zafra J, Rodriguez-Abreu D, Castilla-Martinez J, Be-nitez G, Salas B, et al. Combination of SABR with anti-PD-1 in oligoprogressive non-small cell lung cancer and melanoma: Results of a prospective multicenter observational study. Int J Radiat Oncol Biol Phys. 2022;114(4):655-665. - Rotovnik-Kozjek N, Božič T, Kogovšek K, Štabuc B, Petrica L, Berlec K, et al. Slovenska priporočila za obravnavo odraslih bolnikov s kronično odpovedjo prebavil. Onkologija. 2021;25(1):86-93. Članek iz revije, katerega avtor ni znan - Anon. Early drinking said to increase alcoholism risk. Globe. 1998;2: 8-10. Članek iz revije, katerega avtor je organizacija - Women's Concerns Study Group. Raising concerns about family history of breast cancer in primary care consultations: prospective, population based study. Br Med J. 2001;322:27-8. Članek iz suplementa revije z volumnom in številko - Shen HM, Zhang QF. Risk assessment of nickel carcinogenicity and occupational lung cancer. Environ Health Perspect. 1994;102(Suppl 2):275-82. - Payne DK, Sullivan MD, Massie MJ. Women's psychological reactions to breast cancer. Semin Oncol. 1996;23(Suppl 2):89-97. Članek, objavljen v elektronski obliki pred njegovo tiskano različico (angl. epub ahead of print) - Panjan M, Boltezar L, Novakovic S, Kokovic I, Jezersek Novakovic B. Correlation of t(14;18) translocation breakpoint site with clinical characteristics in follicular lymphoma. Radiol Oncol. 2023 Jul 13. doi: 10.2478/ raon-2023-0030. Epub ahead of print. 135 - Cen M, Li X, Guo B, Jonnagaddala J, Zhang H, Xu XS. DPSeq: A novel and efficient digital pathology classifier for predicting cancer biomarkers using sequencer architecture. Am J Pathol. 2023 Sep 27. doi: 10.1016/j. ajpath.2023.09.006. Epub ahead of print. Članek v tisku / v pripravi (angl. in press / forthcoming). Sklicevanje na prispevke, sprejete (recenzirane), vendar še neobjavljene, mora biti označeno kot »v tisku / v pripravi« V kolikor je že znano navedemo tudi: številka letnika(številka zvezka): strani prispevka. - Savinainen KJ, Helenius MA, Lehtonen HJ, Visakorpi T. Overexpression of EIF3S3 promotes cancer cell growth. Prostate. V tisku 2006. Monografije avtorji naslov podnaslov Glaser M. Hematološka nujna stanja: učbenik za študente medicine in zdravnike. Maribor: Univerzitetna založba; 2020. kraj izdaje založnik Leto izida Knjiga z enim avtorjem Priimek avtorja, začetnica imena. Naslov: podnaslov. Izdaja, če ni prva. Kraj izdaje: založnik; leto izida ali objave. - Premik M. Uvod v epidemiologijo. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 1998. - Mahy BWJ. A dictionary of virology. 2nd ed. San Diego: Academic Press; 1997. Knjiga z dvema avtorjema Priimek avtorja, začetnica imena in priimek avtorja, začetnica imena. Naslov: podnaslov. Izdaja, če ni prva. Kraj izdaje: založnik; leto izida ali objave. - Foster MJ, Jewell ST, ur. Assembling the pieces of a systematic review: guide for librarians. Lanham: Rowman & Littlefield; 2017. Če je avtorjev več kot šest, navedemo prvih šest avtorjev in dodamo et al. 136 Indeksiranje in citiranje strokovne literature Knjiga z enim ali več uredniki Priimek avtorja, začetnica imena ur. Naslov: podnaslov. Izdaja, če ni prva. Kraj izdaje: založnik; leto izida ali objave. - Eden J, ur. Finding what works in health care : standards for systematic reviews. Washington: The National Academies Press; 2011. - Foster MJ, Jewell ST, ur. Assembling the pieces of a systematic review: guide for librarians. Lanham: Rowman &Littlefield; 2017. - Boland A, Cherry MG, Dickson R, ur. Doing a systematic review : a student's guide. 2nd ed. London: Sage; 2017. Knjiga, katere avtor je organizacija Ime organizacije. Naslov: podnaslov. Izdaja, če ni prva. Kraj izdaje: založnik; leto izida ali objave. - World Health Organization, Regional Office for Europe. Air quality guidelines for Europe. 3rd ed. Copenhagen: World Health Organization, Regional Office for Europe; 2005. Prispevek ali poglavje v knjigi Priimek avtorja poglavja, začetnica imena. Naslov prispevka ali poglavja. V: priimek avtorja (urednika), začetnica imena. ur. Naslov knjige: podnaslov. Kraj izdaje: založnik; leto izida ali objave. Strani prispevka ali številka poglavja (pogl.). - Goldberg BW. Population-based health care. V: Taylor RB, ur. Family medicine. 5th ed. New York: Springer; 1999. Str. 32-36. - Novakovic S. Molekularnobiološke značilnosti ginekoloških rakov in raka dojk. V: Takač, I, Arko, D, ur. Ginekološka onkologija. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru; 2020. Str. 49-56. Prispevek iz zbornika Priimek avtorja prispevka, začetnica imena. Naslov prispevka. V: priimek urednika, začetnica imena ur. Naslov zbornika. Kraj izdaje ali objave: založnik; leto izida ali objave. Strani prispevka. - Kloboves-Prevodnik V. Aspiracijska biopsija s tanko iglo v diagnostiki raka dojk. V: Novakovic S, ur. 34 onkološki vikend: ob 25-letnici Združenja za senologijo SZD. Ljubljana: Kancerološko združenje Slovenskega zdravniškega društva; Onkološki inštitut; 2022. Str. 32-6. - Primic-Žakelj M, Ivanuš U, Pogačnik A, Florjančič M. Preventiva raka materničnega vratu v Sloveniji: rezultati in uspehi. V: Primic-Žakelj M, Ivanuš U, ur. Zbornik predavanj. Ljubljana: Onkološki inštitut; 2017. Str. 7-11. 137 Konferenčni zbornik - Harnden P, Joffe JK, Jones WG, ur. Germ cell tumours V. Proceedings of the 5th Germ Cell Tumour Conference; 2001 Sep 13-15; Leeds, UK. New York: Springer; 2002. - Kramar P, Miklavčič D, Mir LM, ur. Electroporation-based technologies and treatments: proceedings of the international scientific workshop and postgraduate course, November 11-17, 2018, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Založba FE; 2018. - Tuš M, ur. Sodobni izzivi onkološke farmacije 2021: strokovni posvet: zbornik prispevkov. Ljubljana 2021: Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije; 2021. Objavljeni znanstveni ali strokovni prispevek na konferenci Priimek avtorja prispevka, začetnica imena. Naslov prispevka. V: priimek urednika, začetnica imena ur. Naslov zbornika. Kraj izdaje ali objave: založnik; leto izida ali objave. Strani prispevka. - Sugden K, Kirk R, Barry HC, Hickner J, Ebell MH, Ettenhofer T et al. Suicides and non-suicidal deaths in Slovenia: molecular genetic investigation. V: 9th European Symposium on Suicide and Suicidal Behaviour. Warwick: University of Oxford; 2002. Str. 76. - Christensen S, Oppacher F. An analysis of Koza's computational effort statistic for genetic programming. V: Foster JA, Lutton E, Miller J, Ryan C, Tettamanzi AG, ur. Genetic programming. EuroGP 2002: Proceedings of the 5th European Conference on Genetic Programming; 2002 Apr 3-5; Kinsdale, Ireland. Berlin: Springer; 2002. Str. 182-91. Diplomsko ali magistrsko delo ali doktorska disertacija Priimek avtorja, začetnica imena. Naslov: podnaslov. Diplomsko delo/Magistrsko delo/Disertacija. Kraj izdaje: univerza, fakulteta; leto izida ali objave. - Krajc M. Genetika v javnem zdravju: primer epidemiološkega pristopa k dednemu raku dojk v Sloveniji: diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta; 2009. - Serša G. Tumorski nekrozni faktor v radioterapiji eksperimentalnih malignih tumorjev: disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta; 1988. 138 Indeksiranje in citiranje strokovne literature Slovarj - Likar M. Medicinski slovar: slovensko-angleški, angleško-slovenski. Radovljica: Didakta; 2009. - Albert DM, ur. Dorland's illustrated medical dictionary. 33nd ed. Philadelphia: Elsevier Saunders; 2020. Uradni dokumenti (zakoni, predpisi, pravilniki) Naslov (kratica zakona ali predpisa). Kraj izdaje: izdajatelj/glasilo in številka; leto izida ali objave. - Statut Slovenskega zdravniškega društva Ljubljana. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo; 1977. Informacijski viri na internetu vrsta vira avtorji naslov Hočevar M, Strojan P, ur. Onkologija: učbenik za študente medicine [e-knjiga]. 1. izd. Ljubljana: Onkološki inštitut; 2018 [pridobljeno 15. 10. 2022]. Dostopno na: https://www.onko-i.si/ucbenik-onkologija. kraj izdaje založnik Leto izida datum dostopa nasLov spLetne strani Spletne strani Avtorstvo ali vir, leto izida ali objave. Naslov spletne strani ali spletnega dokumenta. [spletna stran na internetu] Kraj izdaje ali objave: založnik; leto izida ali objave [datum posodobitve, če je na voljo] [Datum dostopa]. Dostopno na: spletni naslov ali URL. - Univerzitetni klinični center Ljubljana [spletna stran na internetu]. Ljubljana: Univerzitetni klinični center; 2000-2023 [pridobljeno 13. 9. 2023]. Dostopno na: https://www.kclj.si/. - Nacionalni inštitut za javno zdravje [spletna stran na internetu]. Ljubljana: Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS; 2022 [pridobljeno 13. 9. 2023]. Dostopno na: https://nijz.si/. 139 - AMA: helping doctors help patients [spletna stran na internetu]. Chicago: American Medical Association; 1995-2007 [pridobljeno 13. 8. 2012]. Dostopno na: http://www.ama-assn.org/. Članek, objavljen v elektronski obliki (e-članek) Priimek avtorja, začetnica imena. Naslov članka: podnaslov. [e-članek] (Skrajšani) naslov revije. Leto izida ali objave; številka letnika(številka zvezka): strani prispevka [Datum dostopa]. Dostopno na: DOI oz. URL. - Vrankar M, Boc N, Kern I, Rozman A, Stanič K, Štupnik T, et al. [e-čla-nek] Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Onkologija. 2023;27(1),30-88 [pridobljeno 3. 3. 2023]. Dostopno na: https://doi. org/10.25670/oi2023-005on. Knjiga, objavljena v elektronski obliki (e-knjiga) Priimek avtorja, začetnica imena. Naslov. [e-knjiga] Izdaja, če ni prva. Kraj izdaje: založnik; leto izida ali objave. Če je e-knjiga dostopna na spletu (online), se na koncu zapišejo podatki: [Datum dostopa] Dostopno na: naslov spletne strani ali vira in spletni naslov ali URL. - Varon J. Handbook of critical and intensive care medicine [e-knjiga]. 2nd ed. New York: Springer; 2010 [pridobljeno 15.1.2023]. Dostopno na: doi:10.1007/978-0-387-92851-7. - Hočevar M, Strojan P, ur. Onkologija: učbenik za študente medicine [e-knjiga]. 1. izd. Ljubljana: Onkološki inštitut; 2018 [pridobljeno 15.10.2022]. Dostopno na: https://www.onko-i.si/ucbenik-onkologija. Viri 1. Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS [spletna stran na internetu]. Maribor: Institut informacijskih znanost (IZUM); 2023 [pridobljeno 27. 3. 2023]. Dostopno na: https://home.izum.si/cobiss/bibliografije/tipologija_slv.pdf. 2. Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS) [spletna stran na internetu]. Maribor: Institut informacijskih znanost (IZUM); 2022 [pridobljeno 27. 1. 2023]. Dostopno na: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl. 140 Indeksiranje in citiranje strokovne literature 3. Splošni akt o postopkih (sofinanciranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti [spletna stran na internetu]. Ljubljana: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost; 2022 [pridobljeno 27. 1. 2023]. Dostopno na: https://www.arrs.si/sl/akti/23/prav-sof-ocen-sprem-razisk-dej-jan23.asp. 4. Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020 [spletna stran na internetu]. Ljubljana: Vlade Republike Slovenije; 2015 [pridobljeno 27. 1. 2023]. Dostopno na: https://www.gov.si/ assets/ministrstva/MIZS/Dol