Nemščina v slovenskili šolali na spodnjem Štajerju. Valed onih razprav, ki 80 ae v minole zasedaaju v deželaem zboru v Gradca godjjn^ se je aadejati, da bode deželai šolaki avet ^ aliaal vae okrajne ia more biti tudi krajn-e šolske 8vete po aašik krajih ter od njili zaafceval poročila, koliko da bi ti želeli, aaj bi 3«^ po slovenakih šolah nemščiaa ačila. Kako pa bi ti na taka vprašanja odgovorili, to bilo bi za blagor sloveaske aarodnoeti in smemo še pridejati za ves blagor slovenskega ljudatva neizmerao važao ia lebko bi to celo našo prihodnjost odlooilo. Vocigled tega pa opozarjamo vse rodoljube, da se aa taka vpraaaaja pripravijo ia o pravem čaau ukreaejo to, kar zahteva korfat naaega ljadatva. Iz kroga naših poalaacev priael nam je v tej zadevi imeaitea dopis ia Bii podamo v Baaledajih vratah. aaaim (¦astitiin bralcem glavaiše misli iz njega a tem večjim veseljem. ker meBimo, da bi se taki odgovori, vsi v biatveaih rečeh eaaki, na dotiČBem meata javaliae dostojao avažali. Priporoča se v tem oziru, piše rodoljabni g. poslanec, da 8klea6 krajai aolaki sveti, kar 0 postavi smejo, ia odgovorijo aa vprašaaje, 1 bi ae jim poatavilo, tako-le: 1. Nemški jezik naj ae podačaje v alovenskih šolab. kot poaebai predmet, kakor a. pr. kršč. aaak ali račuaaaje, to pa od 4. ali 5. šolskega leta aaprej. Za ta poduk aaj ae priatavijo poaebne are povrh onim, ki ao po aedaajem ačaem aačrtu že vpeljane. Ne amejo torej te ure aobeaema predmetu, ki ae ga otroci uč6 že po doaedaajem načrtu, odvzeti čaaa. Starišem pa ia oskrbaikom otrok daje ae na prosto voljo, otroke vpiaati ali pa tadi izbrisati iz nemškega poduka, ko bi aamreč to izpozaali za potrebno. 0 Kedar pa in dokler ao otrdci vpiaani za to podučevaaje, dotlej se morajo v dotične ure "ijjati ia ae kazajaje oatro zaneiaarjaBJe tega :ttka. ,2. Podačni jezik ostaae po vaeh aloveaakih šoraK' ia pri vaeh oatalih predmetih skoz in skoz ediao aloveaaki tje do koaca šolanja, ker je feoriati le aa tak načia upati od poduka. •C Vj Samo za podučevaaje v Bemškem jeziku ~r"!3rei ae v poaledajih letih lehko tudi nemški jezik za podučni. 3. Razven podačevaBja v nemščini mora se torej po sloveaakih aolali mladina v vseh oaih predmetih podučevati in vaacega toliko ur v tjednu aloveaski, kolikor ae jih učijo nemaki otroci v nemakih aolah aemški. To bili bi tako glavni nazori, po katerih bi ae naj aklepi v krajaih aolakih avetih godili, kedar bi deželai šolaki avet do njih enako vprašanje atavil. Zakaj pa da povdarjamo ravno to in zakaj da se držimo teli nazorov, ni težko umeti. Kolikor podučevaaja namreč poatava in ačni načrti, ki so aedaj v veljavi, terjajo za aemško mladino v aemških šolah, toliko ga je tudi potreba aloveaakim otrokom v aloveaakih šolah. Naai, aloveaski otroci Be amejo zaoatati za otroci Nemcev. Kar se ačijo neraški otroci nemaki, vse to aaj se nčž alovenaki otroci sloveaaki. Dragače dela ae jim krivica. Leto, v katerem se aaj zača<5 aloveaski otroci ačiti aemškega jezika, ali že v 4. ali pa še le v 5. ali more biti že poprej, tisto določijo krajae razmere.