y Stajarskili Slovencev pisanka. Odkar sedi nemški liberalizem za zeleno mizo naše države, dela pridno na to, da odpravi vse krščanske naprave iz javnega življenja^ ter postavi katoliško cerkev v kot, češ, da za-njo ni mesta pri niizi. Vsaka postava, katero skuje ta gospoda, vzame ji skorej kako pravico, nalaga pa ji dolžnostij, kar jih največ more. V eni reči pa še sledi ona vse eno katoliški cerkvi — v praznikih. Ne da jih ona praznuje, kakor zahoteva eerkev, tega ne, ampak porablja jih za svoj počitek ter pretrga o njih ali sklene pred njimi posvetovanje v raznib zborib, najbolj v državnem in letos tudi v deželnih zborib. Zadnji teden so le-ti dognali brž vsi svoje delo ter so gg. poslanei že torej razšli vsak v svojo doinovino, veselit se praznikov velike noči. Tako je sklenil tudi naš deželni zbor štajarski že zadnji petek svoje posvetovanje. Ne moremo reči, da bi gg. poslanci ne bili »pridno sedeli«, kajti imeli so 27 sej in le-teb so bile nekatere prav dolge. Večino tega, kar so sklenili v njih, smo že našim bralcem na drugem mestu naznanili, ali pa še bomo, vsaj te reči, katere se tičejo bolj naših krajev. V obče radi priznamo, da se trudijo v našem deželnem zboru, naj se vzboljša splošnje blagostanje prebivalstva, da-si ne vidimo radi, če si daje gospoda sama in tako pogosto pohvalo, n. pr. če se poročilo o zavodu za gluboneine vzame »na posebno zadovoljno znanje«, ali poročilo o delovanji dež. odbora v zadevab trsne ušice »na prav zadovoljno vedenje« in še večkrat enako. Ali to jim. še bodi, nikakor pa jim ne moremo priznati, da ho nain, slov. Ijudstvu poskrbeli za pisanko, ki sino je labko veseli. V soboto, dne 2. aprila je bilo na vrsti poročilo o Ijudskili šolali. V tem se pravi, da ljiulska šola napreduje lepo ali obžaljuje se, da se poučnje na mešanih in slovenskib Solah premalo nemčšina ter tako »zapira slov. otrokom pot do viSje oinike«. Z ozirom na to predlaga šolski odsek: 1. Poročilo dež odbora o uspehib ljudskih šol naj se vzame na zadovoljno znanje; 2. podpora, ki se priporoča za otroški vrtec M. Berdajs v Mariboru, naj se dovoli; 3. dež. šolskemu nadzorniku A. Rožeku naj se o njegovem vpokojenji izreče zahvala za odlične zasluge, ki si jih je pridobil glede na ljudske šole; 4. dež. odboru se naroči, da dela iz nova pri c. kr. vladi na to, naj skrbi več za poučevanje neinškega jezika na mešanib in na slovenskih Ijudskih šolah ter se naj pospeSuje z vsemi sredstvi, kar-jih dovoli postava, izlasti Se tako, da deli nagrade učiteljein, zaslužnim pri poučevanji nemščine, na stroške dež. Solske blagajniee. Da pa se to doseže, stavi se naj primeren znesek v proračunu za prihodnje leto; naj se nadalje naprosi c. kr. vlada, da naroui temeljito nadzorovanje glede na tako poučevanje na mešanih in na slovenskih šolah, dotično poročilo pa naj predloži dež. zboru. Človek si labko misli, da je ta predlog, razžaljiv za slov. ljudstvo in ob enem tudi za slov. učitelje, nemilo zadel naše gg. poslance. Oni so pa torej vsi ugovarjali zoper njega in glede na štrto toeko tudi neinSki konservativci. Dr. Lipold je rekel, da je na Ijudskib Solab marsikaj vredno graje, najbolj način poueevanja, najinanj pa premalo poučevanje v nemškem jeziku. Dr. Sernec pravi, da tiči v štrti točki predloga podkupovanje ueiteljev in da je zoper člen XIX. osnovnib postav. Grof Stiirgkb odgovori, da se predlog ne dotika člen XIX., nemSčina pa odpira otrokora vrata do višje omike, in splob na Štajarji ni skupaj slov. ozemlja. Njeinu posveti, kakor zasluži, dr. Dečko ter že pove grofu v lice, da pač ne pozna naše dežele, čc ludi zastopa veleposestva. Dež. odbornik dr. Schreiner se ldini, kakor niu je to v navadi ter pomežikaje pravi, ,da dež. odbor ljubi obe naiodnosti (nemško in slovensko) po enakem in Se več enacib rečij, ali kdo mu jib .;e veruje! Prof. R o b i č brani slov. učitelje, ki store, kar jim je mogoče ali ne bode njim kaj do grošev, katere tako ponuja dež. odbor. Ges. nameslnik, baron Kiibeck trdi, da bi ne pustil veljati, če bi kedaj dež. šolski svet sklenil, kar bi bilo zoper postave. Da je liberalna večina vsprejela predlog, tega ni treba, da še pristaviino, saj se zna, »kako nas ljubi«. 0 tej Ijubezni piše prav dobro »tetka« v Gradei: »Ako se slov. ljudslvo nauči neniškega jezika, potem je to na korist Nemcem, kajti tako jiin je mogoče med Slovenei živeti, ne da bi jim bilo treba, da so učijo še slov. jezika. Ta splob ne teče Nemcu nikoli gladko.« Mi sicer ne verjamemo »tetki« radi, toda tokrat je njena beseda resnična in nam lepo odkrije v resnici blago srce naših nemških liberaleev. Pač se ne braniino nemščine, mi tudi ne čisto v ljudskih šolah, ali kjer je njeno ueenje more biti na korist Nemcem, nam pa na škodo, tain je ne maramo, zato pa tudi nemško liberalno gospodo zahvalimo za njih letošnjo pisanko: ona je preveč »ljubeznjiva«.