Štev. 66. V Ljubljani; dne 2. oktobra 1907. Leto I. GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI. POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV. NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K. V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE. IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 8 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROCBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI. V Sola, zrcalo naroda. Ne mislimo na tem mestu opisavati način pouka, pedagogično razinotrivati slovensko šolsko vprašanje, tudi ni za sedaj naš namen povdarjati potrebo narodne šole, potrebo res slovenske vzgoje v slovenski šoli, to je naloga naših šolskih časopisov,, za danes si hočemo ogledati le našo šolo in naša šolska poslopja. Kdor je bil količkaj po svetu, kdor je prišel vsaj iz slovenskega ozemlja in videl veliko skrb nemških občin za šole, moralo ga je biti nehote sram malih in podrtih šolskih poslopij po deželi, in žal mu je bilo, da tudi naš narod nima velikanskih in mogočnih stavb, kjer bi se vzgajala mladina v svobodno-narodnem duhu. Veliko večji propad med našimi in tujimi šolami kažejo ogromne stavbe češkega in francoskega naroda. Priznati moram in ni me sram Dovedati, da so me mogočne in veličastne šolske stavbe n. pr. v Plznju naravnost razžalostile, videč, kako daleč smo še mi Slovenci, kako malo skrbimo za svoje narodne hrame. Ne mislim pa tu na meščanske, strokovne, obrtne ali višje šole, ne, navadne ljudske šole imam pred očmi, in kdor je kdaj hodil po Češkem mi mora priznati, da se lahko merijo ljudskošol-ska poslopja z vsako palačo v Ljubljani. Saj so to naravnost gradovi. V vasi blizu Plznja sem naletel na šolsko poslopje, katero sem imel najmanj za kak grad čeških plemenitažev. In ko mi je moj češki znanec še pojasnil, da so enaka poslopja skoro po vsem češkem kraljestvu in ker jih tudi sam mnogo poznam, storilo se mi je naravnost milo, in zamrzeli so se mi naši slovenski rodoljubi, katerim je bila šola tako malo na skrbi. V tem trenotku sem šele videl one malenkostne razmere, ki vladajo pri nas. Občina n. pr. potrebuje šolo, ker je stara že tako podrta, da nikakor ne more zadostovati potrebam šole celo po najza-starelejših nazorih ne. Zida torej novo poslopje. In kaj mislite, odgovarja li ta nova baraka higijeni, odgovarja li to malo poslopje svoji nalogi, svojemu namenu, da ima biti vzgojevališče naroda?! Ne! Prvo leto že je poslopje premajhno in občina si mora najemati novih prostorov. In pri vsem tem skopuštvu ni ne telovadnice, ne posebne sobe za knjižnico, razne zbirke ter drugih za šolo neobhodno potrebnih prostorov. Komu tedaj koristi ta štednja, občini? Ne, saj mora najemati prostore in vedno krpati in dozida- LISTEK. Naša zimska sezona. Trst, dne 29. septembra 1907. Lastovke so odletele na jug, letoviščarji so se povrni i v mesto. Prišla je doba resnejšega dela, ampak jesen je prinesla tudi novih užitkov, Kdo bi pa vedno delal, kdo bi si včasih ne privoščil kakega užitka — telesnega in duševnega. Jesen skrbi za oboje. Glej, grozdje je dozorelo, zadovoljni vinogradnik je že pripravil sode in določil dan za trgatev. Bliža se doba novega vina, ko tudi človeku večkrat zavre in zakipi v srcu kakor v nanovo napolnjenem sodu. Veseli vinogradnik seve povsod praznuje ta najlepši čas v letu, ampak severne megle ne puste, da bi prišel mladi sok do vsega objestnega izraza, mrzli vetrovi hlade vroče glave in mire burne prsi. Kaj ti bo filistersko kisli cviček, ki nanj prisega ozkosrčni Kranjec kakor na najsvetejšega Baccha! Ampak če ti razgreje sladka kaplja, ki jo je rodilo južno solnce, sicer morda medlo srce, ah, tedaj pa res začutiš, da je bil južni Bacch najusmilenejši bog osvobojevalec in olajševalec. Zato pa je pri nas ob dobi novega vina vse na nogah, da poroma s svetim hrepenenjem tja, kjer si je ovenčal južni bog čelo z vinsko trto in vabi hripavo hreščeča harmonika ali lahkoživa vati temne čumnate. Je mar v korist zdravju, izobrazbi, narodnemu ponosu in ljubezni do šole? To kar je drugim, velikim in kulturno visoko stoječim sveto, kar jim je najdražje, to je nam malenkostno in le še kak učitelj se potegne, da bi se zidalo vsaj tako, da bi bilo tam mogoče prebivati, mesto, da bi se vsi sloji potegnili za lepo in veliko šolsko stavbo, ki bi vsekakor dičila in krasila celo občino in na katero bi mogla biti tudi ponosna. Morda bo kdo oporekal, samo da imamo šole, in mnogo tudi ni tako slabih. Ne, ni dosti, da imamo šole, ki povprečno pri nas ne odgovarjajo potrebam moderne šole, ni zadosti, da imamo neznatna poslopja, kjer se v ozkih celicah in med tesnimi stenami vzgaja naš narod, ,mi moramo imeti mogočne stavbe, kjer se bodo naši otroci v prostornih svetlih sobanah vzgajali v narodnem duhu, kjer se bodo lahko iznebili one ozkosrčnosti in tesnobe, ki je tako prirojena Slovencu. V narodnih palačah se bodo naši mladeniči in naša dekleta naučili ceniti sv j narod in ga spoštovati, kar bo vsekakor vzbudilo neoma' ,jivo narodno zavest in naroden ponos. Sicer so pa šole narod' va last in ali ne bo torej narod ponosen, ako bo videl veličn oe stavbe, ki se bodo dvigale po celi deželi, ako ’ *'del, da je to njegovo delo, njegovi žulj' ? Ne bo li narod s ponosom pošiljal svoje sinove v te ponosne narodne hrame? Toda čemu dalje. Dajte narodu stavb, ki bodo njega vredne, dajte mu šol, ki bodo že s svoji"1 zunanjem vplivale nanj vabljivo in osvobojevalno, ki bodo vzbujale in dvigale v njem samozavest in pogum za življenski boj! —eko—. Goriški deželni volilni red. Gospodu goriškemu deželnemu poslancu ki sq je oglasil v 64. številki našega lista, nekoliko besed v odgovor. Pišete, da bi liberalci zagnali grozen krik, ako bi Vaša stranka odklonila načrt novega volilnega reda, češ, da ne privoščite nižjim krogom niti mrvice volilne pravice. Tu je treba opomniti, da se v prvi vrsti ni šlo za nižje ali višje kroge, ampak za primerno zastopstvo našega naroda v deželnem zboru. Ako je predložil deželni odbor, v ka- razuzdana mandolina žejnega romarja v živahni hram. In ko začne zahajajoče solnce čarati s svojimi bojami po trepetajočih morskih valovih in se vlega sladkoopojni mrak na jesensko pisane pokrajine, tedaj done povsod: po cestah in stezah, po tramvajskih vozovih in po zibajočih se bro-dovih navdušeni slavospevi darovalcu pozabljenja; ni vselej ubrano to petje, niso navadno čisti ti glasovi, a vselej ti pričajo, daje prišla v deželo jesen svoje sladke darove deleč. V zlati lahkomišljenosti pa, ki jo rodi sladko južno vince, zahrepeni srce, ki je postalo vsaj za nekaj ur šoto-rišče bujno lepih sanj, tudi po višjih, po duševnih vžitkih. To je doba, ko se zopet odpirajo gledališke dvorane, ko prihajajo v naše mesto umetniške družbe, ki so se že zdavnaj prej napovedovale, čez morje sem iz blažene Italije, da tolažijo svoje neodrešene brate in jih v babilonski sužnosti živeče bodre k vztrajnosti, ko jim grade tisti bojni most umetnosti, ki veže tostranske brate z onostranskimi. Da, lepo je, če ima človek tako dobre, tako usmiljene brate! Slovan pa, dobra pohlevna duša, je vesel, če sme biti včasih priča, tem veselim pobratimijam, četudi mu ni vselej najlože pri srcu, ko vidi proslavljati tuje junake, pri čemer se mu otožnost naseli v srce. Bog ve, zakaj je moralo to tako dolgo biti! Zdaj pa slišimo, da se tudi slovenski Taliji odpira hram tu ob Adriji. Zdi se torej, da smo si tu že toliko izbojevali in izsilili varno stališče za gmotno življenje, da terem sedita poleg italijanskega deželnega glavarja in dveh italijanskih odbornikov tudi dva slovenska odbornika Vaše strauke, tak volilni red, kjer je vnovič potrjena inferiornost slovenskega življa na Goriškem, ni preostajalo Slovencem drugega kot ga enoglasno zavreči, alterum non datur. In ako bi vas raditega napadali liberalni Slovenci, bi bili ti ravnotako v krivdi, kakor imajo sedaj prav, ker Vas napadajo, ko ste dali svojo privolitev za novi volilni red. Sicer bi pa bila že dolžnost vaših deželnih odbornikov, da bi se bili protivili že v odboru italijanskim naklepom. In tudi, ko bi tam ne bili prodrli s svojo zahtevo, preostal bi jima bil vendar še slovesen protest v zbornici sami. Pravite tudi, da je deželni odbor sedež vseh mahinacij. S tem dajete jako slabo izpričevalo slovenskima odbornikoma. Kaj sta tako brez vse moči in brez vsake energije, da ne dosežeta ničesar ? Ako je temu tako, potem naj kar odstopita, kajti na takih mestih potrebujemo celih mož, in ne mlačnežev in bojazljivcev. Pravite tudi, da se Italijani najmanj vesele sankcije novega volilnega reda. Povejte nam vendar še, kdo drug pa naj se ga veseli kot Italijan! Italijanom je sedaj go- tovih najmanj trinajst poslancev, če preide trgovska in obrtna zbornica v slovenske roke. Vse drugo pa ohranijo za vedno. Po starem volilnem redu bi pa izgubili Italijani, če bi prišla Gorica v slovenske roke, ne dva, impak štiri mandate, kajti Slovenci bi pridobili tudi oba poslanca go-riškega mesta. Potem bi bilo razmerje, kar se tiče narodnosti, pravo; bilo bi namreč 14 Slovencev proti 7 Italijanom, po novem pa samo 16 Slovencev proti 13 Italijanom. Trditev, da obstoji velikanska krivica raditega, ker se je mesto Gorica priklopilo Furlaniji, tedaj ni fraza. Kje so tedaj one različne ugodnosti, ki jih nudi novi volilni red. Da imajo nekateri volilci bližje volišče, kot poprej, da je dobilo tudi delavstvo nekako zastopstvo, ki je pa jako krivično, kar se tiče narodnega momenta in tudi števila z ozirom na ostale kurije, vse to ne odtehta velike krivice, ki se je zadala slovenskemu življu na Goriškem. Tudi v Istri je sedaj nova volilna reforma na dnevnem redu. Tudi tam bi dobilo delavstvo po novem volilnem redu zastopstvo, Slovani bi tam imeli 5 poslancev več, kot doslej, Italijani samo 3, medtem ko je na Goriškem povišanje števila mandatov pri obeh narodnostih isto, t. j. 4, — vendar se protivijo in se bodo protivili istrski Slovani z vso silo novemu volilnemu redu, in nihče jih ne bo .raditega napadal. Istrski poslanci imajo toliko narod- čutimo že potrebo po finejši, po duševni hrani. Važnosti hipa se gotovo zaveda odbor „Dram. društva v Trstu", ki je prevzel težavno nalogo, čutijo jo igralci, slutijo pa jo tudi slovenski ljudje našega mesta in morda ves slovenski narod, zato ni dvoma, da se mora to veliko podjetje — posrečiti! Odbor imenovanega društva mora pri sestavi reper-toirea uvaževati posebne tržaške razmere, kajti slovensko gledališče v Trstu se bo moralo opirati zlasti na širše sloje; raditega pa bo moral ta zavod izpolnjevati važno nalogo ne-le ljudskega zabavišča, ampak tudi nalogo nekakega ljudskega vseučilišča. Pred vsem pa bo treba nekatere kroge še-le privabiti v gledališče, zato pa intendenca v začetku ne bo smela nuditi pretežke in preenolične hrane. Kakor kaže ravnokar objavljeni repertoire „Dram. društva v Trstu“ se je odbor potrudil, da uvažuje te okol-ščine, zato je sestavil sicer lažji, vendar precej raznoličen igralski program. V njem so zastopani slovenski in neslovenski komadi in sicer: A. slovenske igre: A. Aškerc — Bed sv. Jurja; A. Medved — Za pravdo in srce; J. Vojnovič — Ekvinokcij; G. Prejac — Kdo je mrtev ?; S. Tučid — Povratek; L. Tolstoj — Moč teme; J. Turgenjev — Tuji kruh; N. Gogol — Revizor; A. Oehov — Medved; Ženitbena ponudba; J. Vrchlicky — Diogen v sodu. — B. neslovanske: Rosegger — Na sodni dan ; Costa — Brat Martin; Morre — Pater Jakob; Birch-Pfeiffer — nega ponosa in čuta, da ne bodo sami dokumentirali s privolitvijo takega volilnega reda inferiornost in manjvrednost Slovanov, kakor so to storili Vaši tovariši, gospod deželni poslanec goriški. Politični pregled. Prestolonaslednik proti Ogrom. Znano je, da je naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand odločno proti vsaki popustljivosti napram ogrskim zahtevam, ker je prepričan, da je nemogoče vladati z ogrsko vlado, ki se naslanja na stranko, ki popolnoma zanika vso skupnost z Avstrijo. To je prestolonaslednik tudi cesarju nasproti že večkrat poudarjal in zato seje zgodilo, da je isti tudi z grofom Andrassyjem povodom nagodbenih pogajanj konferiral. Slednji ni mogel pomislekov, ki jih ima nadvojvoda posebno proti premembi takozvauih ustavnih garancij, pobiti, ker je nadvojvoda mnenja, da bi se 8 to koncesijo kraljeva oblast na Ogrskem utesnila. Zaradi-tega je naravno, da je cesar hotel slišati tudi mnenje svojega naslednika, ker noče, da bi se pravice krone na Ogrskem samo z njegovim privoljenjem preinenile, posebno ker so hoteli Ogri premenitev ustavnih pravic kot koncesijo za zvišanje kvote. Nadvojvoda seveda ni mogel dati dovoljenja za ustavne garancije v tej obliki, kakor jih je podal grof Andrassy in iz tega vzroka jih je tudi cesar zavrnil. Grof Andra«sy bo te predloge predelal in jih vladarju vnovič predložil. če bodo odobrene, je vprašanje; na vsak način je veselo znamenje, ki nas more navdajati le z veseljem, da se je tudi na dvoru samem nehala potrpežljivost z večnimi ogrskimi zahtevami po različnih koncesijah in kompenzacijah za vsako trohico koristi, ki jih Avstrija po pravici zahteva. Avstrijska vojna mornarica. Kakor se čuje, zahtevala bo vlada z ozirom na dovoljeno in deloma že začeto zgradbo novih bojnih ladij in s tem zvezano pomnožitev moštva za leto 1908. znatno višje proračunske postavke. Dočim je za leto 1907. celotni kredit za vojno mornarico znašal 6^/2 milijonov kron, se bo isti iz zgoraj navedenih vzrokov za leto 1908. zvišal za 5—(5 milijonov kron, torej skupno nekaj čez 70 milijonov kron. Da se bodo ti zneski brez velikih razprav dovolili, to je gotovo; naše vojno brodovje je v primeri z onim drugih velesil takorekoč še v povojih in se z angleškim ali francoskim niti daleko ne da primerjati. Toda ti dve državi sploh ne prideta v eventualnem konfliktu v poštev; država, s katero imamo resno računati, je edino-le naša slavna „zaveznica“ Italija. Ta pa ima že sedaj več ko dvakrat močnejše brodovje kakor je avstrijsko in z nameravanimi in tekom par let že dograjenimi bojnimi ladijami bo iste štelo trikrat toliko ladij ko naše. In ker ne moremo pričakovati, da se bo čudež pri Visu še enkrat ponavljal, je gotovo, da naša mornarica nima nobenega upa na zmago. Nasprotovala torej, kakor rečeno ne bo nobena stranka tej vladni predlogi; najmanj še mi Jugoslovani, kateri bi v slučaju laške invazije največ trpeli; vendar pa moramo zahtevati v interesu države same, iz strategičnih ozirov in z ozirom na moštvo, katerega je 90% hrvatskega pokolenja, da se italijanščina iz vojne mornarice popolnoma izloči in podeli hrvatskemu jeziku tiste pravice, katere mora zahtevati. Moštvo je hrvatsko, kraji, kjer se bodo vršili eventualni boji, hrvatski, kaj se šopiri torej tu italijanščina? Ako so se določili milijoni v svrho gospodarske povzdige Dalmacije, naj se še hrvatskemu jeziku pri vojni mornarici podeli zasluženo mesto in Avstrija bo imela popolnoma C vrček: Anzengruber — Podkriževalci; četrta božja zapoved; Langmann-Jeruej — Turazer: Karlweis — Ob lastnem kruhu: Eovetta — Nepošteni; Verne in Ennery— Na pustem otoku; Molier — Namišljeni bolnik; Schonthan inKadelburg — Dva srečna dneva; Neidharht — Prvi; Gorner — Snegulčica; Fournier — Igra pike; Nestroy — Raztrganci. Pri slovanskem delu so zastopana vsa slovanska plemena, razen Bolgarov in Poljakov, ali društvu so na razpolago tudi nekateri na novo iz poljščine prevedeni komadi, izmed katerih se bo ta ali oni tudi še vporabil. Isto velja o slovenskih novinkah, ki se šele obetajo tako od Cankarja in Finžgarja. Sezona se otvori s hrvatsko burko: Kdo je mrtev ? dne 6. oktobra, t. j. prvo nedeljo v tem mesecu, kajti igralo se bo praviloma ob nedeljah in praznikih, včasih tudi kako soboto. Ker pa je „ Dramatično društvo v Trstu" sklenilo pogodbo tudi z goriško „Prosveto“, da priredi v tej sezoni vsaj desetero predstav v Gorici, zato kaže, da bo društveno delovanje v tem letu precej intenzivno. Da bo s tem pridobila tudi slovenska dramatična umetnost sploh, to se samo po sebi razume, radi tega je želeti našemu društvu vsestranske podpore in vsestranskega uvaževanja. Ta sezona obeta še drugo, prav veselo presenečenje slovenskemu občinstvu v Trstu in okolici. Sprožila se je namreč misel, da bi se to jesen priredila slovenska umetniška razstava, ki naj bi podala Tržačanom pregled se- zanesljivo moštvo in častništvo brez razdirajočih iredentovskih elementov. Nagodba. Odkar so se prekinila nagodbena pogajanja na Dunaju in so se vrnili ogrski ministri v Budapešto, je cela zadeva počivala. Vendar je pa sedaj skoraj popolnoma gotovo, da se bodo pogajanja v prvih dneh oktobra zopet začela, in sicer v Budapešti. Ali bo ogrska vlada storila prvi korak, ali bo avstrijska svoje želje Ogrski naznanila, tega danes še ne vemo in je tudi popolnoma brezpomembno, čuje se pa, da se bodo že ta teden glede nagodbe storili odločilni dogovori. Ogrska vlada je sicer že prav glasno oznanjevala vsemu svetu, da je dogotovila že vse priprave za slučaj, da se nagodba ne sklene. To je pa seveda samoumevno, in naša vlada je gotovo za ta slučaj ravnotako dobro pripravljena kakor Ogrska. Iz tega seveda še ni sklepati, da se nagodba sploh ne sklene, ker za sedaj so pogajanja samo prekinjena. 10. oktobra pa, ko se snideta oba državna zbora, se bo pokazalo, ali je kaj upanja za nagodbo, ki je v našem parlamentu vzprejemljiva in kakšne so ogrske zahteve, če se do tega termina nagodba ne dožene, potem je jako dvomljivo, če se bodo pogajanja sploh še nadaljevala. * Na Ogrski je sedaj, da dovoli v zvišanje kvote pod pogoji, katere bo naš državni zbor odobril, in mogoče je, da bodo Ogli prisiljeni tako nagodbo odobriti, prisiljeni namreč od finanncijalnega stanja, katero je sedaj na Ogrskem precej neugodno in katero bo'nagodba gotovo zboljšala. Iz tega se sklepa, da se bodo pogajanja, katera se brez odloga že eno leto vrše, vendar zaključila s sporazumlje-njem glede nagodbe. Justiena reforma v Maeedoniji. Macedonsko vprašanje postaja v zadnjem času vedno bolj pereče, ne toliko radi neznosnih razmer v Maeedoniji, kjer so poboji Bolgarov in Srbov na dnevnem redu, saj ti so samo Slovani, ampak ker utegne Balkan postati preporno jabolko med velevlastmi, katere imajo ali hočejo imeti interese na Balkanu, namreč med Eusijo, Avstro-Ogrsko in Italijo. Slednja je sicer nekaj časa sem s svojo propagando v Albaniji ponehala; če za vedno, bo to učila prihodnjost. Ostaneti še Avstrija in Busija. Avstrija bi rada dobila prosto pot do Soluna, Rusija Carigrad, to vsakdo ve, vendar ja seveda niti ena niti druga noče teh naklepov priznati, marveč hočete ohraniti status quo toliko časa. da se eni ali drugi ponudi ugodna prilika za kako »posredovanje11, seveda z oboroženo silo. Do tedaj pa se mora ohraniti dosedanje stanje in če se prebivalci med seboj pokoljejo, saj to je že nekaj tako navadnega tam doli, da bi se cel svet čudil, če ne bi začeli vsako spomlad običajni nemiri. Izdelale so se že različne reforme, izmed katerih je največ obljubljal znani murzsteški dogovor med Avstrijo in Rusijo ; ostalo je seveda vse na papirju. Mednarodno orožništvo je veliko prepičlo in preveč ovirano v svojem delovanju od turških oblasti, da bi moglo biti kos svoji nalogi. Zato se hoče letos poskusiti z novo reformo, in sicer na justičnem polju. Dotični predlogi so že izdelani in poslanikom različnih velevlastij tudi že predloženi, gre samo za to, če jih bo hotela Turčija sprejeti. In iz tega vzroka, da se v tej točki doseže edinost in se vse eventualnosti že v naprej prerešetajo, je prišel te dni ruski vnanji minister Isvolsky na Dunaj. Kakor se zatrjuje, se hoče pa v ma-cedonskem vprašanju še en korak naprej storiti in preprečiti v prihodnje krvave boje med različnimi macedon-skimi narodnostmi. To vprašanje pa je silno kočljivo, ker v prvi vrsti so škofje raznih veroizpovedanj tisti, ki netijo upor, ker hoče na eni strani bolgarski eksarhat, na drugi danje slovenske obrazujoče umetnosti. Ker je odbor „Slo-venske čitalnice v Trstu“ odstranil prvo težavo s tem, da je blagohotno in brezplačno dal v ta namen na razpolago svojo prostorno, in za tako priredbo jako pripravno dvorano, se je odbor petih članov, sestavljen v ta namen, nemudoma lotil svojega posla. Ker so nekateri najboljši slovenski umetniki, pismeno povabljeni na udeležbo, že pristali na povabilo in je upati, da se tudi drugi priglasijo, zato je smatrati „1. slovensko umetniško razstavo v Trstu“ za zagotovljeno. Da bo tako podjetje na korist slovenskemu imenu v Trstu in tudi v prospeh umetnosti same, to je gotovo. Zlasti pa se bo gledalo na to, da imajo umetniki, ki bodo razstavili, poleg moralne in umetniške tudi gmotno korist. V ta namen se je določilo, da se porabi ves čisti dohodek razstave za nabavo takih umetnin, ki bi ne bile že prej dobile kupca. Te slike se potem prepusti „Družbi sv. Cirila in Metoda", da jih ona med domačini spravi v denar na način, ki se ji bo zdel najpri-kladnejši. Tako se bo vsaj deloma poskrbelo, da pridejo ti umotvori v slovenske roke, sicer pa bo imela svojo korist od tega tudi naša šolska družba. Potemtakem treba priznati, da so se začeli Slovenci v Trstu res tudi kulturno gibati, kar priča posredno, da je njihovo gmotno stališče kolikortoli že zasigurano. Seveda — življenje ne pozna miru, ampak nasprotno: čim živejši bo boj, tem sigurnejša in tem lepša zmaga! In hoc signo vinces ! pa grški patriarh dobiti premoč v Maeedoniji, Rusija pa noče in ne more sorodnim cerkvam nasproti s silo postopati. Najbližja prihodnjost bo pokazala, če bodo imele te reforme kak uspeh, saj Turčija tudi v slučaju, če jih sprejme, še vedno ni zavezana, tudi izpeljati jih. Maroko. Položaj v Maroku se sicer stalno boljša, vendar pa ni še tako kmalu pričakovati popolnega miru. Dočim se namreč z ene straui poroča, da so se štirje odlični rodovi generalu Drudeju popolnoma podvrgli in vse njegove pogoje sprejeli, javljajo druga poročila, da vstrajajo drugi rodovi še vedno v trdnem odporu proti vsakemu evropskemu vmešavanju. Nove težkoče se pojavljajo tudi v krajih, kjer je bil dosedaj mir, s tem, da vladne Čete ne dobe redne plače, se potem kratkomalo razidejo ali pa celo v nasprotni tabor prestopajo. Tako se je vršil zadnje dni pri malem marokauskera mestu Metila v bližini alžirske meje hud boj med uporniki in sultanovimi četami, v katerem so bile slednje poražene. Sultan Abdul Azis je baje tudi že pripravljen za slučaj, da podleže, odpovedati se prestolu in se preseliti v Evropo. Potrjena ta vest še ni, vendar pa je precej verjetna in mogoče najkrajša rešitev tega že tako zamotanega vprašanja. Francozi sami pa se tudi dobro pripravljajo za vsak slučaj in so okolico Kasablanke že močno utrdili. Dnevne vesti domače. — Prihodnji shod „Slov. Gospodarske Stranke11 se bo vršil v nedeljo, dne 13. oktobra ob 4. popoldne v Dolenji vasi na vrtu gospoda župana Ignaca Mrharja. Na shodu prišla bodo na razgovor važna domača gospodarska vprašanja in pa prihodnje deželnozborske volitve. S te_m shodom bo završen ciklus shodov „S. G. S.“ v ribniškem sodnem okraju in prihodnji shod vršil se bo potem izven tega okraja. „Slov. Gospodarska Stranka" si je v kratkem času svojega obstoja pridobila toliko zaupanja in toliko trdnih tal, da neustrašeno in z, najboljšimi upi lahko zre v bodočnost. Pošteno, nestrastuo, a resno delo mora priti do veljave, četudi ne v najkrajšem času. Razni napadi prodiranja naše stranke ne bodo ustavili. Na shod vabimo tudi nasprotnike, da jim ne bo treba kje v kakem oddaljenem, pozabljenem kraju prirejati posebnih shodov in napadati naših pripadnikov iz daljave, kamor ni mogoče odgovarjati. — „Slovenec“ in „Domoljub“ nas po zadujem shodu prav pridno priporočata med ljudstvom. Državni poslanec Jaklič potrudil se je celo na Goro in se tam v sredi par možakov pečal z nami. Jako bi nas veselilo, če bi g. drž. in dež. poslanec Jaklič hotel sklicati enkrat v središču volilnega okraja v Ribnici javen shod. Prav lepo priliko bi imel ožigosati tam naše stremljenje. Naši prišli bodo gotovo na njegov shod in ljudstvo naj potem sodi. Poslanec Jaklič se naših shodov izogiblje, njegovih se mi ne bomo. — Več meščanskih šol. Važnost meščanskih šol se pri nas še vedno premalo ceni. Dočim se v drugih deželah ustanavljajo vedno novi zavodi te vrste, imamo Slovenci eno samo slovensko deško meščansko šolo v Postojni. Dočim so namenjene srednje šole znanstvenemu študiju in pripravljajo za obiskovanje vseučilišča, je namen meščanskih šol, podati bodočim obrtnikom in trgovcem ono predizobrazbo, ki jim omogočuje, da se bolj praktično, kot v srednjih šolah, pripravljajo na svoj bodoči poklic. Skrajni čas je, da se naši tozadevni krogi malo pobrigajo za to zanemarjeno panogo našega šolstva. Našo šolsko mizerijo smo na p