ŠTEVILKA 3 LETO XLIII 21. JANUAR 2U11 CENA 1.48 EUR IwILACy QIAZARSKI ßEVCI NAVDUŠILI V Mozirju posodobljena infrastruktura do konca aprila NAROČILA KURILNEGA OLJA BENCINSKI SERVIS 9770351814014 T 4T^Speh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi A l te Itn o v trg 2 Z. 3312 Gotnjl Grad ¥ai [Os asa sa luion ASA 11 m GSM: 041 466 744 C m jil IpBh.tortfl&nloF.ncl. www.tptrh torti .i gm AKTUALNO: IZKORISTITE MOŽNOSTI SUBVENCIONIRANJA TE RMOIZOLACIJSKIH FASAD (IZ STIROPORJA IN KAMENE VOLNE .„> Pogoji za pridobitev subvencij v letu 2011: Toplotna izolacija fasade pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli na podlagi originalnega predračuna izvajalca naložbe za toplotno izolacijo fasade skupaj s podstavkom oziroma coklom, ki mora biti izvedena z najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo A s 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega toplotno izolacijskega materiala (d), da bo razmerje A/d < 0,3 W/m2K. Navedeno razmerje A/d < 0,3 W/m2K mora biti izkazano tudi v primeru vgradnje naravnih toplotno izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (A) naravnega toplotno izolacijskega materiala (lahko je 12 cm grafitni stiropor), V primeru, da je na obstoječi stanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijskim materialom, katerega toplotna prevodnost A £ 0,045 W/mK, lahko vlagatelj izvede konkretno naložbo v razliki do najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala. Predložiti mora fotografije, iz katerih bo razvidna debelina že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala in ustrezna dokazila, ki izkazujejo toplotno prevodnost že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala. Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1.1.2003, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1 1,2003, pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu. Določena je omejitev v višini 25% od naložbe, vendar ne več kot 12 EUR/ m2 za največ 200 m2 toplotne izolacijske fasade. Priznani stroški vključujejo; - postavitev gradbenega odra; - odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali ostalih gradbenih materialov, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu cokla, demontažo starih okenskih polic; - nabavo in vgradnjo toplotno izolacijskega materiala z zaključnim slojem oziroma celotnega fasadnega sistema; - obdelavo š pa let; - nabavo in vgradnjo okenskih polic. Za vse navedene pogoje pokličite Špeh d.o.o. in pripravili vam bomo potrebne dokumente za subvencijo ali ugoden eko kredit. Naš trud za lepoto vašega doma - že 19 let! ■ 'OC.ESMA OP.TIKA BfliilKd:o.o Na trgu Éon: 03 839-49-53 h 03 620-98-64 ¡mO \ÍÍU1 rjk'íjfrl^j^t^^kvirje razifeiil i proizvajal *- soi in u i^jSfcwwiz] tanil ilBaizvajalce® - Ml I H : j joNruvi 1$ ivicc. krpice, etuije konuiRli ('■ i ne za korit, leč : | x) v (\c'.c v;il i^Mjfsi* ki a, daljnoglede ... Bim'i|'ii»tiki vatitii l.VJVVl.:.., Odpii'LiIni ras: pon - petbd 8,00 do in.OO ure sobota od 8.00 do 12.(K) Lire Savinjske novice št. 3,21 .januar 2011 Tretja strah bila prepoved referenduma omejevanje demokracije? IZ VSEBINE: 3 »Če pokojninska reforma ne bo uveljavljena, bodo nastopile protiustavne posledice,« je prepričan ministerza delo, družino in socialnezadeve dr, Ivan Svetilk, stem stališčem pa soglašajo tudi koalicijski poslanci (brez Desusa, ki pokojninski reformi nasprotuje), ki so zaradi zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum na ustavno sodišče naslovili vlogo za presojo, ali bi z odložitvijo uveljavitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Kot posledice, ki naj bi nastale ob morebitni zavrnitvi ali odložitvi uveljavitve zakona, so poslanci med drugim navedli poseg v pravico do socialne varnosti in pravico do pokojnine, ogrozitev zagotavljanja sistema pokojninskega in socialnega zavarovanja ter ogrozitev izvrševanja funkcij socialne države. »Menimo, da bi v primeru, če pokojninski zakon ne bi bil uveljavljen, nastale take težave, da bi jih država v naslednjih letihzelo težko ali pa jih sploh ne bi mogla premostiti,« je izjavil poslanec LDS Anton Anderlič. Na drugi strani nekateri pravni strokovnjaki odločitev državnega zbora za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi komentirajo kot problematično, saj po njihovem mnenju niso podani ustrezni pravni argumenti. Bojan Bugarič s katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani meni, da »iz predstavljenih argumentov ni razvidno, da bi resobstajale podlage za to, da se referendum prepove.« Bugarič ocenjuje, da je »celotna konstrukcija argumentov narejena na dolgoročnih ekonomskih predpostavkah, ki ni nujno, da držijo« in dodaja, da ustavno sodišče navadno odloča o konkretnih pravicah »tukaj in zdaj«, medtem ko gre vtem primeru za vprašanje ekonomske politike. »Če ustavno sodišče lahko prepove referendum vtem primeru, ne vidim razloga, zakaj ga nebi moglo prepovedati tudi v katerem koli drugem primeru. To pa je z vidika ustavne demokracije zelo zaskrbljujoče dejstvo,« opozarja Bugarič. Sindikati so medtem sporočili, da so že do prekinitve zbiranja presegli prag potrebnih 40.000 podpisov. Če torej ustavno sodišče ne bo proti, referendum bo, rezultat pa je glede na nizko podporo vladi mogoče predvideti. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu priča referendumu, na katerem bo na glasovnicah vprašanje: »Ali ste zato, da se vSIoveniji ukinejo vsi davki in prispevki?« Tema tedna: Pobuda za referendum o pokojninski reformi stoji, o malem delu teče naprej.........4 Občinski svet Ljubno: Potrdili program varnosti, ki je osnova za delo redarjev.....................................................7 Srečanje slovenskih županj: Za sodelovanje in večjo enakost v politiki......7 Intervju: Uroš Kotnik, grafični oblikovalec, fotograf, risar...........................................................8 Mednarodno leto gozdov: Gozdovi pomembni za nas in prihodnje generacije.........................................10 Cesta na Golte: Cestišče sanirano, za prevoznost skrbi občina...........................................................11 Gornji Grad: Predavanje klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj...................................15 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 3,21. januar 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Šolar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona odavku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novicešt. 3,21 .januar 2011 Tema tedna POBUDA ZA REFERENDUM 0 POKOJNINSKI REFORMI STOJI, 0 MALEM DELU TEČE NAPREJ Zbiranje podpisov poteka brez zastojev Slovenija je v novo leto stopila v znamenju referendumskih pobud za presojo zakona o malem delu in zakona o pokojninski reformi. Oba zakona sta vjavnosti vzbudila precej nejevolje. Zadnji podatki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kažejo, da je bilo zbiranje podpisov za podporo referendumu proti pokojninski reformi dovolj uspešno že do prekinitve zaradi ustavne presoje. Do srede, 12. januarja zvečer, je svojo podporo namreč oddalo več kot 42.000 državljanov, torej povsem dovolj za razpis referenduma. ZBIRANJE REFERENDUMSKIH POBUD O POKOJNINSKI REFORMI PREKINJENO Nasprotniki zakona o malem delu, predvsem Študentska organizacija Slovenije (ŠOS),sozzbiranjem podpisov za razpis referenduma o ma- Nada Fužir: »Na povečan obseg dela smo se dobro pripravili.« (foto: Tatiana Golob) lem delu pričeli 4, januarja, dva dni kasneje pa seje pričelo še zbiranje podpisov za referendum o pokojninski reformi. Zbiranje podpisov naj bi trajalo 35 dni, a kot je bilo pričakovati, je državni zbor minulo sredo, 12, januarja, ustavnemu sodišču poslal zahtevo za ustavno presojo pobude o pokojninski reformi. Tako je zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma začasno prekinjeno, s tem pa je začasno ustavljen tudi rok, v katerem morajo biti podpisi zbrani, PODPORO REFERENDUMU O POKOJNINAH ODDALO ŽE VEČ KOT DOVOLJ DRŽAVLJANOV Dan kasneje so iz ZSSS sporočili, daje do prekinitve zbiranja svoj podpis v podporo referendumu proti pokojninski reformi oddalo več kot 42 tisoč državljanov. To je dovolj, saj je zakonsko določeno, da mora pobudnik za razpis referenduma zbrati 40 tisoč podpisov volivcev. Kljub temu bodo sindikati, če bo ustavno sodišče dovolilo referendum, z zbiranjem podpisov nadaljevali. Ustavno sodišče ima vsaj 30 dni časa, da sprejme odločitev. Če ugotovi, da neuveljavitev novega pokojninskega zakona ne bo povzročila protiustavnih posledic, referendum bo, v nasprotnem primeru bo novi pokojninski zakon začel veljati najverjetneje 1. julija letos. PODPORA REFERENDUMU O MALEM DELU SE ZBIRA NAPREJ Zaradi ustavne presoje pokojninske reforme lahko na Upravni Naša anketa Bi bil referendum o pokojninski reformi protiustaven? 6. januarja so sindikati pričeli zbirati podpise za razpis referenduma o pokojninski reformi in v enem tednu zbrali več kot 42 tisoč podpisov, nato pa je bilo 13. januarja podpisovanje prekinjeno. Poslanci so namreč na ustavnosodišče podali zahtevo za presojo, ali bi z odložitvijo uveljavitve novega pokojninskega zakona oziroma zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Bo sodišče s svojo presojo preprečilo izvedbo referenduma? Marko Petrin, Varpolje Če državljane sprašujejo že za vsako malenkost, ne vidim razloga, da ne bi imeli referenduma tudi o pokojninski reformi. Sicer pa je to dvorezen meč. Biti do 65. leta v delovnem razmerju je malo težko. Sploh tisti, ki dela na kakšnem gradbišču ali kako drugo težko delo, bo težko delal tako dolgo. No, tudi sodišče referenduma ne bo preprečilo, ker po mojem mnenju ta ni v nasprotju z našo ustavo. Anica Stakne, Gornji Grad Upam, da bo referendum uspel. V šolstvu bi morali začeti delati mladi. Otroci nimajo ravno radi starih učiteljev. Sama že imam izračunano, kdaj bom šla v »penzion«, a če bo zakon sprejet, bo kar kruto. Čeprav bi nesprejetje pokojninske reforme imelo finančne posledice, o tem ne razmišljam, saj vem, da bodo pokojnine majhne. Že sedaj s tako malimi zneski brez podpore družine ni mogoče preživeti. Jani Golob, Robanov Kot Referendumsko odločanje o pokojninski reformi se mi zdi v skladu z ustavo. Ljudje so tisti, ki morajo odločati o svoji prihodnosti. Sicer pa, če bi bilo manj »lopovščine« v naši državi, bi lahko bile tudi pokojnine višje in ne bi potrebovali nobene reforme. Joža Kosmač, Ljubno Upam, da sodišče ne bo preprečilo referenduma o pokojninski reformi in bomo o njej odločali sami. Sem ena izmed mnogih iz generacije, ki jo bo ta reforma najbolj prizadela in nam podaljšala delo. A nesprejetje reform ne bi smelo imeti posledic, saj če bi država znala delati z denarjem, bi ga varčevala kje drugje, ne na upokojencih. Lenart Podkrižnik, Radmirje Zelo slabo spremljam, kaj se dogaja. A če bo razpisan referendum zaradi pokojninske reforme, se ga bom udeležil. Verjamem, da bo sodišče odločilo, da je referendum ustaven in bo tudi izveden. Sicer pa v mojih letih o pokojnini še ne razmišljam. Slavica Delameja, Mozirje Že sedaj imam pogoje za odhod v pokoj, a prav zaradi premajhne penzije to ne bom storila. Zna se zgoditi, da bo sodišče preprečilo referendum, a to ne bi bilo prav. Pustiti bi morali množici, da ta odloči, kaj je za nas najboljše. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem 4 Savinjske novicešt. 3,21. jariuar20n Tema tedna, Aktualno enoti Mozirje od 12, januarja dalje občani oddajo svojo podporo le referendumu o malem delu. Zbiranje podpisov bo trajalo vse do 6. februarja, zainteresirani pa lahko svoj podpis oddajo tudi na vseh krajevnih uradih vZgornji Savinjski dolini ali v elektronski obliki, seveda z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, kije potrebno za tovrstne e-storitve. Podpise je na Upravni enoti Mozirje mogoče oddati v njihovem poslovnem času in ne le v času uradnih ur. NA POVEČAN OBSEG DELA DOBRO PRIPRAVLJENI Podpora volivcev se na mozirski upravni enoti potrjuje v pisarni št. 120, kjer deluje tudi matični urad. Ker mora hkrati nemoteno potekati tudi ostalo delo s strankami, so se na upravni enoti odločili, da za potrjevanje podpisov dodatno usposobijo še nekaj zaposlenih. Kot je povedala Nada Fužir, vodja oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Mozirje, je za zbiranje referendumskih pobud usposobljenih pet delavcev: »Na povečan obseg dela smo se dobro pripravili in po potrebi odpirali dodatne »šalterje« v sosednjih pisarnah. Občasno se jezgodilo, daje prišlo referendumsko podporo izrazit več ljudi naenkrat. Takrat smojih preusmerili na dodatna mesta, zato je vse potekalo brez zastojev.« ŠTEVILO POTRJENIH POBUD DIREKTNO POBUDNIKU Kot je povedala Fužirjeva, upravne enote ne spremljajo števila zbranih podpisov: »Vsak podpis se vnese direktno v poseben računalniški program, ki vsebuje centralno evidenco prebivalstva, zato mi posebne evidence ne vodimo. Sicer je pa tudi usmeritev ministrstva za notranje zadeve takšna, da ministrstvo število potrjenih pobud posreduje pobudniku in izključno ta nato javnosti.« Svojo podporo referendumu so na mozirski upravni enoti izražali tako mladi kot starejši prebivalci naše doline. Opaziti je bilo, daje pobudo za referendum o malem delu izrazila predvsem, ne pa izključno, mlajša generacija, natančnejših ocen pa po besedah Fužirjeve ni mogoče podati. PODVAJANJE PODPISA NI MOGOČE, DO POBUDE LEZ OSEBNIM DOKUMENTOM Podvajanje evidentiranja referendumskih pobud je zaradi varovalnega računalniškega sistema onemogočeno. »Evidentiranje teh pobud se vodi v sistemu registra prebivalstva in ko je za določeno osebo vnesena pobuda, sistem to osebo blokira in kakšna dodatna dejavnost glede iste referendumske pobude ni več mogoča,« je še povedala Nada Fužir. Vsekakor pa morajo biti upravni delavci pri tem delu zelo natančni, da podpis potrdijo pravi osebi. Zaradi natančnosti dela je pri podajanju pobud obvezen osebni dokument, ki ga upravni delavec pazljivo preveri in tako v sistem zagotovo vnese podatek o pravi osebi. Tatlana Golob Na kratko Intervju: Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar je predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in Prostovoljnega gasilskega društva Pobrežje. Skoraj vse svoje življenje je vpet v dogajanje v gasilstvu, za kar je prejel že več priznanj, kot občinski svetnik pa je dejaven tudi v lokalni skupnosti. Zanimiv pogovor, vreden branja. ML Številni zapleti in moški striptiz, kone« pa srečen V mozirskem kulturnem domu je bila v nedeljo, 16. januarja, prva od predstav v okviru gledališkega abonmaja Ljubiteljski odri 2011, ki ga je skupaj z občino in javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravilo Kulturno društvo Lepa Njiva in k sodelovanju povabilo šest amaterskih gledališč. Kot prvi so v goste prišli najbližji sosedje, gledališka skupina kulturnega društva Gorenje. Predstavili so delo Vinka Moderndorferja Na kmetih. ML Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. v_/ JOVI ZAKON 0 UREJANJU TRGA DELA Odslej prijava na zavod za zaposlovali je tudi za (še) zaposlene S 1. januarjem letošnjega leta je začel veljati novi zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki prinaša za brezposelne osebe in za iskalce dela kar nekaj novosti. Poslej se bodo namreč kot iskalci zaposlitve na zavod za zaposlovanje lahko prijavile tudi druge osebe, ne samo brezposelne. Nova je možnost elektronske prijave v register in možnost prijave na katerikoli enoti zavoda v državi. V skladu z novim zakonom se bodo na zavod zaradi pridobivanja informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavili tudi iskalci, ki se ne štejejo za brezposelne osebe. Ta možnost je poslej dana tudi osebam, ki so delovno aktivne ali neaktivne, študentom, ki iščejo zaposlitev, in osebam, ki še delajo, a jim teče odpovedni rok redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Na zavod se bodo lahko prijavili tudi tisti, za katere je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njihovo delo postalo nepotrebno, in osebe, zaposlene za določen čas, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha najkasneje čez tri mesece. Osebam, katerih zaposlitevje ogrožena, Robert Rajšter, direktor velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje: »Iskalci zaposlitve se lahko prijavijo osebno, po pošti ali po elektronski pošti.« (foto: Jože Miklavc) bo zavod namenjal posebno pozornost in jim nudil enake storitve kot brezposelnim. ZUTD prinaša tudi pomembno novost, da seje mogoče prijaviti na kateremkoli uradu za delo zavoda za zaposlovanje v Sloveniji. Prijava po novem ni več vezana na kraj stalnega bivališča ali zadnje zaposlitve. Mogoče seje prijaviti osebno, po pošti ali po elektronski pošti. Kot pravi Robert Rajšter, direktor velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje, želijo številne prednosti elektronske prijave predstaviti preko spletnih strani. Postopek je za uporabnike enostaven, izognejo se čakanju na uradu za delo, prav tako se izognejo ročnemu izpolnjevanju obrazca, vlogo pa lahko oddajo kadarkoli ne glede na uradne ure. Po oddaji vloge dobi iskalec v treh dneh po elektronski pošti odgovor zavoda in termin za svetovalni razgovorter ostale potrebne informacije. Območna služba v sodelovanju s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico v sredo, 2. februarja, na to temo organizira posvet z delodajalci. Marija Lebar Savinjske novicešt. 3,21 .januar 2011 Gospodarstvo, Iz občih GORENJE Letos nameravajo čisti dobiček podvojiti Skupina Gorenje je v lanskem lefu presegla večino načrtovanih kazalnikov na področju obsega poslovnih aktivnosti, v letošnjem letu pa se bo osredotočila na nadaljnjo rast dobičkonosnosti, doseganje pozitivnega prostega denarnega toka, rast tržnih deležev in pokrivanje tudi najvišjih cenovnih segmentovz lastnimi blagovnimi znamkami. Ključni izziv bo nevtralizirale rasti cen surovin in materiala. Skupina Gorenje v letu 2011 načrtuje 1,5 milijarde evrov konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj 14 odstotkov več od ocenjenih prihodkov v letu 2010. Najvišjo, 17,4-odstotno rast prihodkov, naj bi dosegla osrednja divizija aparatov za dom. Aktivnosti za povečanje prodaje vključujejo razširitev distribucijske mreže, zlasti z vstopom v kuhinjske studie, razvoj novih izdelkov in nadaljnjo krepitev lastnih blagovnih znamk. V diviziji ekologije, energetike in storitev načrtujejo 5,5-odstotno rast prihodkov, prihodki divizije notranje opreme pa bodo v primerjavi z lani višji za tri odstotke. Načrtovani čisti dobiček v višini 21,1 milijona evrov bo za 9,4 odstotka višji od ocenjenega v letu 2010, ki, upoštevajoč vplive izrednih dogodkov (prevzem Aska in slabitve terjatev do Merkurja), NAZARJE znaša 19,3 milijona evrov. Brez učinkov omenjenih izrednih dogodkov je lanski dobiček ocenjen na 10,4 milijona evrov, kar je 3,4 odstotka več od načrtovanega. V primerjavi s tem bo Gorenje v letošnjem letu čisti dobiček podvojilo. Za naložbe v osnovna sredstva bo Skupina Gorenje letos namenila 40,4 milijona evrov. Večina sredstev bo namenjenih za tehnološki razvoj proizvodnje in razvoj novih inovativnih, obliko- valsko dovršenih in energetsko učinkovitih izdelkov, ki prinašajo višjo dodano vrednost in s katerimi Gorenje krepi položaj lastnih blagovnih znamk na trgih. Paleti obstoječih znamk seje pridružila še znamka Gorenje+ v višjem cenovnem razredu, ki bo po premierni predstavitvi na mednarodnem sejmu IMM v Kolnu, ki pravkar poteka, postopoma uvedena na izbrane trge. KF Gorenje krepi svoj položaj v višjem cenovnem razredu z Izdelki pod blagovno znamko Gorenje* (foto: fotodokumentacija Gorenja) Občina odkupila del gradu Vrbovec V sredo, 12. januarja, je bila tretja javna dražba premoženja iz stečajne mase Gozdnega gospodarstva Nazarje. Med drugim je bil na prodaj tudi del gradu Vrbovec, za katerega na prvih dveh dražbah ni bilo ustreznih ponudb s strani potencialnih kupcev. Tokrat se je kot kupec za grajske prostore prijavila Občina Nazarje in na dražbi del gradu tudi odkupila. Občinski svet je namreč že v prejšnjem mandatu sprejel sklep o nakupu. Na eni od prejšnjih dražb premoženja GG Nazarje je občina že odkupila vodno črpališče. Občina je odkupila del Vrbovca, v katerem so poročna dvorana, prostori arhiva in območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Kot je povedala županja Majda Podkrižnik, bo sedaj treba pristopiti k ureditvi etažne lastnine in se z ostalimi lastniki dogovoriti glede stroškov vzdrževanja gradu ter njegove okolice. Marija Lebar Občina Nazarje je odkupila del Vrbovca, kjer je poročna dvorana, prostori arhiva In območna enota zavoda za gozdove (foto: Igor Šolar) POPIS NEPREMIČNIN še do torka, 25. januarja Rok za posredovanje pripomb na poskusno izračunano vrednost nepremičnin se izteka. Le še do torka, 25. januarja, je mogoče na pristojno geodetsko upravo vložiti pripombo, ki se tiče prejetega izračuna vrednosti nepremičnine. Geodetska uprava Republike Slovenije je skladno s predlogom vlade rok za posredovanje pripomb podaljšala s 25. novembra na 25. januar, saj se je pokazalo, da je popravkov in sprememb, ki jih želijo lastniki nepremičnin uveljaviti, zelo veliko. Ostaja torej le še nekaj dni do poteka roka, nič pa še ni zamujeno. Geodetska uprava RS je do 10. januarja prejela 656.262 pripomb. Od tega se jih je največ, 31 odstotkov, nanašalo na vrednost nepremičnin, 26 odstotkov na urejanje lastništva, sedem odstotkov na podatke, ki jih je geodetska uprava prevzela iz drugih evidenc (namenska raba zemljišč, pravilo lesa, dejanska raba zemljišč), preostanek pa predstavljajo pripombe na podatke o nepremičninah. TG 6 Savinjske novicešt. 3,21. januar2011 Iz občih OBČINSKI SVET LJUBNO Potrdili program varnosti, ki je osnova za delo Člani ljubenskega občinskega sveta so se v četrtek, 13. januarja, sestali na svoji drugi redni seji. Na dnevnem redu je bil med drugim sprejem proračuna za letošnje leto, sprejem programa varnosti v občini in sprejem sklepa o vrednosti točke za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je povedal župan Franjo Naraločnik, je bil predlog proračuna Občine Ljubno v javni obravnavi, vendar občani nanj niso podali pripomb ali sprememb. Ljubenski občinski proračun je težak skoraj štiri milijone evrov, od tega je po županovih besedah dva milijona naravnanih pretežno razvojno in investicijsko. Dodal je še, da ima občina visok cilj pridobivanja evropskih sredstev. Eden od takih projektov je kanalizacija Radmirje, ki je že v registru programov Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Priloga k proračunu je tudi načrt razvojnih pro- redarjev Dr. Tomaž Čas je pripravil program varnosti V obelili Ljubno (foto: Dnevnik) gramovza naslednja štiri leta, ki prinaša prioritete občine na investicijskem področju. V zvezi z načrtom so imeli svetniki nekaj pripomb in vprašanj. Župan je dejal, da je načrt živ dokument, ki ga je mogoče sproti dopolnjevati glede na potrebe in situacijo. Na proračun bistvenih pripomb ni bilo, saj so ga svetniki obravnavali že pred javno razgrnitvijo in so ga tokrat soglasno potrdili. Dr. Tomaž Čas, kije pripravil predlog programa varnosti v občini Ljubno, je podal povzetek obsežnega dokumenta. Dejal je, da je program osnova, da redarji sploh lahko začnejo izvajati svojo službo. »Program, ki celovito obravnava varnost na območju občine, zavezuje vse subjekte za razvoj koncepta za zagotavljanje varnosti,« je še dejal. Občinski svet je predlog programa potrdil. Glede na težak ekonomski položaj je župan predlagal, da se vrednost točke za določilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini ne poviša. Svetniki so se s predlogom strinjali in tako vrednosttočke ostaja na ravni leta 2010. Marija Lebar Posodobljena infrastruktura do konca aprila Projekt zamenjave dotrajane kanalizacije, vodovodnih cevi, elektro in drugih kablov v Mozirju se je z Novih trat premaknil Na trate in Hofbauerjevo ulico. Delavci gradbenega podjetja AGM Nemec iz Laškega del tudi v najhujšem mrazu niso prekinili, saj morajo biti zaključena do konca aprila. Promet na delu gradbišča je moten, prav tako dostop domačinom do njihovih domov. Potrebna je velika mera strpnosti, ki bo poplačana s posodobljeno infrastrukturo. Do otvoritve ob občinskem prazniku bo položen asfalt, zgrajeni pločniki in postavljena javna razsvetljava. Benjamin Kanjlr Savinjske novicešt. 3,21 .januar 2011 SREČANJE SLOVENSKIH ŽUPANJ V LJUTOMERU Za sodelovanje in večjo enakost v politiki Kotje povedala Podkrižnikova, so županje poleg omenjenega na srečanju izmenjale nekaj zanimivih informacij in si obljubile podporo ter pomoč pri izvajanju različnih projektov v svojih občinah. Že kmalu naj bi se ponovne srečale, tokrat v Črni na Koroškem, kjer jih bo gostila tamkajšnja županja Romana Lesjak. Marija Lebar MOZIRJE Slovenske županje so si v Ljutomeru obljubili (foto: www.pi V četrtek, 13. januarja, so se na pobudo urada za enake možnosti v Ljutomeru srečale slovenske županje. Poleg gostiteljice, ljutomerske županje Olge Karba, seje srečanja udeležilo še šest županj, tri pa so odsotnost opravičile. Na posvetu je bila tudi edina zgornjesavinjska županja Majda Podkrižnik iz Nazarij. Po lanskih volitvah je v 210 slovenskih občinah županske stolčke zasedlo le deset žensk. V uradu za enake možnosti želijo s takimi srečanji spodbuditi uveljavljanje enakosti spolov v politiki tudi na lokalni ravni. Kot eden načinov naj bi bilo neformalno povezovanje županj in vnašanje dobrih praks v občine, ki jih le-te vodijo. Takšna srečanja naj bi bila enkrat do dvakrat na leto, urad podporo In medsebojno pomoč pri projektih ekija-on.net) pa bi ob tem pripravil strokovni del srečanja. Po spoznavnem kosilu je srečanje v Ljutomeru potekalo ob predstavitvi politike, podatkov in izzivov enakosti spolov. Mag. Tanja Salecl, direktorica urada, je spregovorila o položaju žensk v Sloveniji, o smernicah EU na tem področju in o primerih možnega vključevanja vidika enakosti spolov na lokalni ravni. Županje naj bi s svojim delovanjem v občinah pritegnile v politiko več žensk. V debati, ki se je o tem razvila, so se županje strinjale, da ženske kljub deklariranim pravicam še vedno težje najdejo zaposlitev oziroma jim je težje zavzeti določen politični položaj kot moškim. Ženske so v povprečju tudi še vedno manj plačane kot kolegi. Intervju UROŠ KOTNIK, GRAFIČNI OBLIKOVALEC, FOTOGRAF, RISAR ... »Ideja! Dobra ideja te vrže iz povprečja« Uroš Kotnik (foto: MŠ) Uroš Kotnik je že od nekdaj rad risal in barval ter lovil trenutke s fotografskim aparatom. Kot otrok je bral stripe, kot odrasel pa se je poskusil v njihovem ustvarjanju. Danes dela kot grafični oblikovalec v podjetju Savinjske novice, njegove fotografije so si utrle pot po svetu, s karikaturami opozarja na probleme okrog nas. Oblikovalsko noto je dodal že marsikateri knjigi. V veliko pomoč je tudi sodelavcem pri odkrivanju skrivnosti digitalne fotografije. Pomoči nikoli ne odreče. - Si grafični in likovni opremljevalec številnih knjig, tvoje fotografije krasijo nosilce zvoka tujih ustvarjalcev. Kako se je vse začelo? Si že v mladosti rad risal? Drži, Od kar vemzase, sem rad čečkal in barval. Spomnim se, da sem nekje pri šestih letih za kuhinjskimi vrati narisal par lepih krogov in nekakšnih spiral. Zdelo se mi je zelo umetniško, veliko manj pa moji mami, ko je odkrila mojo umetnijo. Krivdo sem za en dan uspel naprtiti pet let mlajšemu bratu, ki se seveda še ni mogel in znal braniti. Mami je po enem dnevu »kliknilo«, da enoletni otrok pač ne zna risati lepih krogov in spiral, in tako je seje moj prvi poskus ustvarjanja freske bolj klavrno končal. Kot otrok sem zelo rad prebiral stripe, druge zabave, kot so dandanes računalniške igrice in podobno, ni bilo. Nekje v tretjem ali četrtem razredu osnovne šole sem vsak dan, ko sem prišel iz šole domov in naredil domačo nalogo, narisal par sličic stripa za očeta. Obvezno jih je moral prebrati, ko je prišel iz službe. On je bil moj prvi bralec in občudovalec, (smeh) - Po izobrazbi nisi oblikovalec. Kako si zašel v te vode? Po izobrazbi sem elektronlk. Ko sem končal šolanje, je takratna kriza v državi povzročila, da sem opravljal vrsto drugih poklicev. Bil sem elektrikar, skladiščnik, kurjač, posluževalec 8 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 strojev... Poleg redne službe pa sem se vedno ukvarjal z risanjem in oblikovanjem ter se sam izobraževal v tej smeri. Vedno se želim učiti le stvari, ki me zanimajo. Tega ne govorim zato, da bi iskal opravičilo za svojo »slabšo« izobrazbo. Verjetno bi tudi jaz študiral, če bi takrat obstajale šole in smeri, kot jih imamo danes, lep primer je recimo inženir multimedije. Takrat pa ni bilo poklica, ki bi združeval moje sposobnosti in potrebe pa tudi računalništvo je bilo šele v povojih. Tako sem se podal v poklic elektronika, ki pa ga nikoli nisem zares opravljal. To, kar znam in delam danes, sem se učil od drugih, nabiral lastne izkušnje in ideje preizkušal v praksi. Dandanes je internet najboljša učilnica, ki jo lahko najdete. - Omenil si stripe. Svoje si objavljal v Mladini, Stripburgerju... Nekaj malega res, nikoli pa se nisem predal stripu, čeprav jih še danes z užitkom preberem, če le naletim na kakega kvalitetnega. Razloga za to sta najbrž dva. Prvi je ta, da klima za strip v Sloveniji ni bila nikoli kaj prida in se s tem pri nas ne da preživljati, drugi pa je seveda garaško delo, ki ga mora risar stripov iz dneva v dan opravljati. Če boste povprašali likovne strokovnjake, vam bodo zagotovo povedali, da najboljši risarji prihajajo ravno iz vrst striparjev. Zasluga temu je nedvomno ogromna »kilometrina«, ki jo mora risar stripa opraviti, da nariše en album. Za primer, eden najboljših risarjev stripa na svetu Hermann Huppen riše po več kot dvanajst ur na dan razen nedelj. Takrat riše cel dan. Skratka, če se cel ne predaš stripu, potem ne moreš uspeti. Mene pa je zanimalo še vse drugo. - Karikature pa še vedno rišeš. So precej hudomušne in sporočilne. Kje dobiš ideje? Karikature rišem od leta 1992, ko je Slovenija že imela svojo prvo vlado. Spomnim se, da sem za prvo karikaturo narisal Lojzeta Peterleta, takratnega predsednika vlade, kako mu kradejo zemljo izpod nog. Takrat so ravno začeli z denacionalizacijo. Tisto karikaturo sem potem strahoma nesel pokazat Franclju Kotniku, takrat še novinarju Savinjskih novic, saj sem bil mnenja, da so novice imele vse, kar imajo "ta pravi" časopisi, le karikatura je še manjkala. Na moje presenečenje je bil takoj za to, dajo objavimo. Po objavi sem strahoma čakal, kaj se bo zgodilo. Me bo kdo okaral, tožil, zaprl? Zgodilo se ni nič takega in tako sem postal karikaturist. Pravzaprav seje do sedaj samo enkratzgodllo, da seje eden izmed takratnih lokalnih politikov pritoževal glede karikature, pa še takrat sem njegovo ime bolj po pomoti kot namenoma uporabil v eni karikaturi. Od takrat sem, če tako na hitro čez palec preračunam, narisal okrog 800 karikatur samo za Savinjske novice. V tem času sem seveda tudi zorel kot risar in moja risba se je od takrat kar precej spremenila in izboljšala. Če pogledam svoje stare karikature, se kar zgrozim, kako grdo so narisane, (smeh) Dolgo časa sem si karikature izmišljal sam, kasneje, ko se je ekipi na Savinjskih novicah pridružil še Igor Šolarje on prevzel levji delež pri iskanju idej. Šlo je predvsem za to, da se lokalne problematike iz leta v leto ponavljajo in tako človek s časoma pokuri ideje. Lažje je priti do dobre ideje, če se v tako imenovani »braln stor-mlng« vključi več ljudi. Smo se pa na uredništvu že pred leti odločili, da bodo v karikaturah tematike, ki se tičejo tudi ali zgolj naše doline. - Pred leti je izhajal Ris zabavnik, katerega si pomagal spraviti na piano. Kaj vse je lahko v njem bralec našel? Te kdaj zamika, da bi ga ponovno oživel? Ris zabavnik smo začeli izdajati na pobudo Francija Kotnika, kije iskal poleg Savinjskih novic še kakšen izdelek, s katerim bi razširil delovanje podjetja. Skušali smo zapolniti praznino na slovenskem trgu, ki je nastala po osamosvojitvi Slovenije, in bralcem zopet ponuditi strip in zabavno branje. Tako je septembra leta 1996 izšla prva številka Ris zabavnika, ki je bila po vsebini še najbolj podobna nekdanjemu Politikinemu zabavniku. Delali smo ga trije: Franci Kotnik IgorSolarlnjaz. Ime smo izpeljali iz kratice za razvedrilo, informacije in strip, sam pa sem izrisal simpatičnega risa, ki je postal maskota revije. Igorje skrbel za tekste, sam sem narisal večino ilustracij, karikatur in stripov, Franci pa se je ubadal z urejanjem, reklamiranjem in prodajo. Delo je bilo kar naporno, saj smo vse opravljali poleg redne službe in problemov ni manjkalo. Prvi problem je bil prevod nosilnega stripa, ki smo ga objavili na sredini revije. Kupili smo ga od Francozov in pri nas naročili prevod iz francoščine. Šlo je za komični strip Srečni Luka, žal pa je bil prevajalec povsem brez smisla za humor ter prirejanje in je strip zgolj dobesedno prevedel v slovenščino, kar pa ni bilo niti približno uporabno za branje. In tako sva z Igorjem po večerih s pomočjo enakega stripa, kije bil že prej objavljen v srbščini, naredila svojo priredbo, ki se mi zdi še danes kar dobra in duhovita. Črnobele matrice smo tiskali, za tiste čase, na kar dobrem laserskem tiskalniku, ki pa je eno stran stiskal v približno desetih do petnajstih minutah. Si danes lahko to predstavljate? Tako smo celo številko tiskali po cel popoldan oziroma smo si tiskalnik vozili od enega do drugega, daje vsak stiskal tiste strani, za katere je bil zadolžen. Največji problem je bil, kako spraviti revijo do bralcev. Denarja za reklamo je bilo malo, na prodajnih mestih pa se trgovci tudi niso trudili, da bi kaj prida prodali in so revijo zamešali med kupe ostalih revij. Tako smo izdali tri številke revije, s četrto, ki smo jo imeli že pripravljeno, pa smo dokončno obupali, ko seje prebudil eden večjih slovenskih izdajateljev in ugotovil, da mu hodimo v zelje tja, kamor se sam ni spomnil iti. Na našo nesrečo je bil ta izdajatelj tudi naš tiskar in distributer in je imel vse vzvode, da po malem zavira izhajanje revije. Smo se pa veliko naučili. Predvsem je bila najbolj koristna lekcija ta, da moraš za zagon revije imeti za vsaj leto dni izhajanja lastnega kapitala, šele nato lahko računaš na bazo naročnikov, ki ti bo počasi povrnila stroške. Vse skupaj mora biti podprto z dobro in konstantno reklamo. Oživljal te revije ne bi, ker menim, da ne bi imela dovolj bralcev za pokrivanje stroškov. Internet in računalniške igrice so naredile svoje. Raje bi se pridružil kakšni ekipi pri razvoju računalniške igre. ■ Si odličen grafični oblikovalec. Dobil si nagrade za oblikovanje plakata, naslovnice knjige, fotomontaže... Veliko si sodeloval tudi z Edijem Mavričem. Sam zase nikoli ne bi trdil, da sem odličen oblikovalec. V naši dolini poznam vsaj dva, za katera si upam trditi, da sta pa res odlična. Sem pač oblikovalec in v tem delu uživam, kolikor se, v vse hujšem tempu življenja in dela, sploh še da. Redko dobim v delo oblikovanje, za katerega bi si lahko vzel dovolj časa. Vse je običajno hudo tem-pirano z roki in oblikovanje je treba narediti v par dneh. V takem tempu je težko narediti oblikovanje, kot bi si ga sam želel. Da mi kljub temu nekako uspeva, gre pripisati dolgoletnim izkušnjam in pa temu, da si znam sam določene elemente narisati ali pofotografirati. Mogoče imam to prednost, da imam boljši »zicleder« in da lahko zato dlje časa vztrajam na določenem projektu kot drugi. Zato pa toliko bolj uživam, ko najdem čas za kak lasten projekt. »Z internetom je naš planet postal res ena velika globalna vas. Na njem me najdejo različni ljudje, ki jim je moje delo všeč in vidijo možnost, kako ga uporabiti v svojih projektih.« Sodelovanje z Edijem Mavričem mi je bilo v veliko veselje in izziv. Pri njegovih projektih sem vedno imel dovolj časa, da sem lahko pripravil različne variante oblikovanja, potem pa sva izbrala najbolj primerno. Njegova energija za delo je bila prav nalezljiva. Na koncu Edi ni več delal po naročilu, temvečje sam pripravljal projekte in jih potem skušal prodati. Žal mi je, da nisva speljala zadnjega projekta, ki sva ga skupaj načrtovala. To naj bi bil mladinski roman. Edi seje želel preizkusiti v prav vseh zvrsteh pisanja in po slikanici za otroke, ki jo je napisal, jaz pa ilustriral, je želel ugrizniti še v najtrši oreh. S svojim pisanjem navdušiti mlade je verjetno najtežje. Tega se je Edi zavedal in zato mu je bila ideja v velik izziv. Škoda, daje prej obupal nad življenjem. Za masko trdega in neomajnega človeka seje skrivala ranljiva duša. - Na večeru, posvečenemu Ediju Mavriču, sem zasledila, da si ga ravno ti popeljal v svet digitalne fotografije. Si fotograf z ostrim očesom, tvoje fotografije so dovršene. A uspeh, verjamem, ni prišel čez noč. Fotografija je že leta moja strast. Najbrž ni bilo srečnejšega človeka od mene, ko so začeli prodajati prve digitalne fotoaparate. Sanjal sem ta trenutek. Svoje prve fotografije sem delal z očetovim zenitom, vendar je bilo učenje mukotrpno. Razvijanje filmov oziroma fotografij je bilo relativno drago in dokler nisi poslikal celega filma, nisi vedel ali si naredil vse prav in bo fotografija uspela. »Vsakdo lahko postane čez noč fotograf in učenje ni bilo še nikdar lažje in cenejše. Ravno zato se je treba še toliko bolj potruditi, da tvoje fotografije kdo opazi.« Večinoma sem naredil vse narobe. Vseeno sva s prijateljem Igorjem Šolarjem kar dobro osvojila znanje in ustvarjala za tiste čase kar zanimive fotomontaže. Spominjam se, kako je bilafotogra-finja, pri kateri sva potem razvijala fotografije, vedno presenečena, kako nama je to uspelo. To nama je dalo še večji polet. Postati dober fotograf je bilo takrat dano redkim, ki so imeli dovolj financ in živcev za učenje na napakah. Danes je ravno obratno. Vsakdo lahko postane čez noč fotograf in učenje ni bilo še nikdar lažje in cenejše. Ravno zato seje treba še toliko bolj potruditi, da tvoje fotografije kdo opazi. - Tvoji motivi so različni - čipka na obleki manekenke, kapljice vode, igle, žuželke, nebesni pojavi, portreti... Kaj vse je poleg dobrega aparata potrebno, da nastane fotografija, pri kateri gledalcu ob pogledu nanjo zastane dih? Ideja! Dobra ideja te vrže iz povprečja. Velikokrat boste slišali misel, da dobre fotografije ne naredi dober aparat, temveč dober fotograf. Načeloma se s tem strinjam, vendar so stvari šle dandanes tako daleč, da tudi brez prave opreme, pripomočkov in znanja za uporabo računalniških programov nimaš veliko možnosti, da bi postal prepoznaven v fotografskem svetu. Preveč je fotografov. Mislite, da bi danes še kdo poznal Matevža Lenarčiča, ki ga, mimogrede, kot fotografa zelo cenim, če bi fotografiral tako, kot to počnejo ostali? Verjetno je v Sloveniji več sto fotografov, ki imajo podobno znanje kot Matevž, vendar ima Matevž nekaj, kar drugi nimajo. Letalo. Tu tiči ključ, kako danes uspeti vfotografiji. Najti moraš način ali zvrst fotografije, ki ga ni uporabil še nihče ali pa zelo malo ljudi. Glede na to, da imam, kot večina fotografov, omejene finančne vire, je jasno, da sta ideja in znanje moje edino orožje. Pri fotografiranju mi zelo koristi znanje kompozicije, ki sem ga osvojil že pri risanju, in pa dejstvo, da je včasih manj več. Sam običajno najprej pofotografiram objekt, kot bi fotografiral vsak povprečen fotograf. Najprej iz vseh strani kot celoto, potem kak detajl in kose naveličam in mi zmanjka uporabnih perspektiv, začnem iskati kakšne bolj nenavadne kompozicije. In tu se pra- vo ustvarjanje pravzaprav šele začne. Tu je še seveda iskanje zanimive svetlobe ali načina, kako bi svetlobo spravil na določen del fotografije. Sliši se komplicirano, v resnici pa je le stvar občutka, upoštevanje določenih pravil kompozicije in uporabe pripomočkov, ki sem sijih veliko naredil sam. - Nekaj tvojih fotografij je bilo tudi nagrajenih. Drži, vendar te nagrade niso same po sebi nič posebnega. Načeloma fotografiram le ljubiteljsko in pa kakšno fotografijo naredim za komercialno uporabo. Ne pošiljam svojih fotografij na uradne natečaje za pridobitev fotografskih nazivov. Le tu pa tam se udeležim kakega natečaja, če mi predstavlja izziv. Bolj zanimivoje to, da so bile moje fotografije uporabljene že v različnih državah po svetu. Z internetom je naš planet postal res ena velika globalna vas. Na njem me najdejo različni ljudje, ki jim je moje delo všeč in vidijo možnost, kako ga uporabiti v svojih projektih. Tako so se moje fotografije na primer znašle na ovitkih CD-jev v Nemčiji, na stavkovnih plakatih vTurčiji, v reviji v Franciji, trenutno pa nastaja publikacija v Maleziji, v kateri bo tudi nekaj mojih fotografij. Moram pa poudariti, da gre pri teh objavah zgolj za prestiž in da nisem s tem praktično ničesar zaslužil. - Kaj pa fotoknjiga? Zasledila sem podatek, da za spletno storitvijo www.fotoknjiga.net stojiš ravno ti. Priznam, kriv sem. (smeh) Ideja za ustvarjanje fotoknjige na spletu se mi je porodila iz potrebe, da bi v našem podjetju izkoristili kapacitete novega digitalnega tiskarskega stroja, ki smo ga kupili. Ker sam nisem programer, smo k sodelovanju povabili podjetje Prosplet iz Velenja in tako sva s programerjem Romanom Avscem naredila spletno aplikacijo, s pomočjo katere si lahko vzelo hitrem času, brez znanja oblikovanja, izdelate lepo oblikovano fotoknjigo. Ljudje so prvo tovrstno storitev v Sloveniji zelo lepo sprejeli in naročila dobivamo praktično iz vsakega kotička naše dežele. Največ fotoknjig, kijih izdelamo, je otroških, pa takih s kakšnih popotovanj in pa tistih, ki so namenjene raznim obletnicam, abrahamom ... Zgornjesavinjčani so bolj redki uporabniki te storitve, kar seveda nekako razumem. Smo le časopisno podjetje in ljudje se bojijo, da bi se njihove privatne fotografije pojavile v časopisu. Ta strah je seveda odveč, kajti storitev je povsem ločena od časopisnega dela, večino poslanih fotografij pa vidim lejaz, ki fotoknjigo tudi izdelam. Zavedam se dejstva, da če bi se enkrat zlorabilo zaupanje ljudi in njihova zasebnost, bi lahko na posel s fotoknjigo kar pozabili. Kot zanimivost lahko povem, da so med uporabniki naše fotoknjige tudi znani ljudje z naše estrade in javnega življenja. - In za konec, na kaj si najbolj ponosen med vsemi tvojimi dejavnostmi? Hehe, najbrž bo zvenelo zguljeno in kičasto, ampak ne morem mimo tega. Moj največji ponos je gotovo moja hčerka Veronika. Ona je moje najboljše oblikovanje do sedaj, (smeh) Marija Šukalo a Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Organizacije SEJEM ALPE-ADRIA: TURIZEM IN PROSTI ČAS V LJUBLJANI »Ko mali stopijo skupaj in postanejo veliki« Od 27, do 30. januarja si bomo na sejemski prireditvi Alpe-Adria: Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zopet lahko ogledali turistično ponudbo Slovenije in regije Alpe Jadran s konkretnimi možnostmi za preživljanje prostega časa. Kot že vrsto let bo na sejmu sodelovalo tudi Turistično društvo Mozirje, tokrat skupaj s sekcijo zeliščarjev pri Društvu upokojencev Mozirje. Organizatorji so letos pripravili prenovljen koncept najbolj znanega turističnega sejma v Sloveniji s ciljem, da bi v prihodnjih letih sejemska prireditev pod imenom Alpe-Adria: Turizem in prosti čas postala osrednja turistična prireditev v regiji Alpe-Jadran. Sejem bo potekal pod sloganom »Ko mali stopijo skupaj in postanejo veliki«, kar pomeni, da imajo vsi mali turistični ponudniki, katerih destinacijska organizacija oziroma interesno združenje se že predstavlja na sejmu, do 20 odstotkov popusta na ponujene pakete. Turistično društvo Mozirje bo pod okriljem Turistične zveze Slovenije predstavljalo turistično ponudbo Mozirja in Zgornje Savinjske doline v kristalni dvorani, kjer se bo predstavljalo še 90 drugih društev iz vse Slovenije. Glede na letošnjo tematiko kulinarike so k sodelovanju povabili sekcijo zeliščarjev pri Društvu upokojencev Mozirje. Kot je povedal predsednik TD Mozirje Andrej Klemenak, bodo obiskovalci na dveh stojnicah lahko pokušali zeliščne čaje in ekološko pecivo, člani turističnega društva pa jim bodo predstavili lepote Mozirja in okolice ter jih povabili v našo dolino. Obiskovalcem bodo delili manjše vrečke zeliščnih čajev. Sejemski program bo sicer pester in namenjen tako strokovni kot splošni javnosti. V četrtek na dan otvoritve, bodo na svoj račun prišli poslovneži, v petek pa bo na prvem mestu kulinarika. Potekala bo predstavitev kulinaričnih dobrot iz regije Alpe-Jadran in širše, dogajanje bo popestril večerni dogodek »I feel Alpe-Adria«, poleg tega pa bo potekala še podelitev mednarodne nagrade za turistično kakovost in odličnost. V soboto in nedeljo bo sejem namenjen predstavitvi turistične ponudbe širši javnosti, sočasno pa bo potekal še 7. salon manjših športnih in turističnih plovil. KF MEDNARODNO LETO GOZDOV Gozdovi pomembni za nas in prihodnje generacije Organizacija združenih narodov je lefo 2011 razglasila za mednarodno lefo gozdov. Skrb za gozdove svefa se prepleta s skrbjo za biofsko raznovrstnost, ki so ji Združeni narodi namenili posebno pozornost v preteklem letu. Ob mednarodnem letu gozdovse moramo zavedati, da je gozd za človeka zelo pomembna, vendar pogosto podcenjena dobrina. TRETJI V EVROPI PO GOZDNATOSTI Slovenija je zelo gozdnata dežele, po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije pokriva gozd kar 59 odstotkov naše dežele. V Evropi se lahko z večjo gozdatostjo pohvalita le Švedska in Finska. Pri gospodarjenju s slovenskimi gozdovi se upoštevajo tri temeljna načela, trajnost, sonarav-nost in večnamenskost. Glede na to, daje kar 74 odstotkov slovenskih gozdovvzasebni lasti, je za strokovnjake gospodarjenje na te tri načine včasih oteženo. LETO PROMOCIJE GOZDOV Vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Anton Breznik je povedal, da gozdarji ob mednarodnem letu gozdov načrtujejo številne aktivnosti. Le-te bodo potekale skozi vse leto, prve bodo vključene v aktivnosti ob dnevu zemlje in tednu gozdov. Promocija gozdov in dela gozdarjev, naravovarstvene aktivnosti in še mnogo drugega bodo gozdarji približali ljudem ob tej priložnosti. V nazarski enoti so že pripravili kratekfilm o gozdovih, z VTV načrtujejo posebno oddajo na to temo, skratka to leto bodo poskušali dobro izkoristiti za promocijo gozdov. MOČNA GOZDARSKA TRADICIJA V nazarski območni enoti zavoda za gozdove, ki obsega območje od Solčave do Šoštanja, je poraščenost z gozdovi kar 70-odstotna, kar je precej nad slovenskim povprečjem. Tradicija gozdarstva v dolini je močna, saj so ljudje na tem območju že od nekdaj živeli od gozdov. Ob tem Anton Breznik poudarja, da je velika škoda propad lesne industrije v dolini, saj večina s trudom vzgojenega lesa konča nekje drugje, brez dodane vrednosti, ne da bi ga oplemenitili Gozd je v Sloveniji Izjemno pomembna, a podcenjena dobrina. Anton Breznik: »Ob mednarodnem letu gozdov bodo skozi vse leto potekale številne aktivnosti.« (foto: Štefka Sem) doma. Lesna industrija, ki seje razvijala skupaj z gozdarstvom, je na žalost »podlegla« že pred leti, ostali so le manjši zasebni lesnopredelovalni obrati. Po besedah Breznika so lastniki gozdov v dolini povečini dobri gospodarji in z vsemi dobro sodelujejo. SKRBIMO ZA GOZD Letošnje leto je namenjeno posebni skrbi za vse gozdove našega planeta, sami lahko k temu največ prispevamo s čim boljšim odnosom do našega, slovenskega gozda. Namenjeno je dvigu zavesti o pomenu gozdov za naš obstoj in preživetje prihodnjih generacij človeštva. Mačehovski odnos do gozda je lahko usoden za človeka in zavedati se moramo, da smo del globalnega gozdnega ekosistema, s katerim smo evolucijsko in organsko neločljivo povezani. Štefka Sem 16 Savinjske novicešt. 3,21. januar2011 Organizacije, Kotiček za voznike Smučišče kljub pomanjkanju snega dobro pripravljeno CESTA NA GOLT Cestišče sanirano, za prevoznost skrbi občina nim izvajalcem podpisala pogodbo. Ob smučišču je s prostovoljnim delom zrasel tudi ličen objekt, kijev lasti Smučarskega tekaškega kluba Luče. Konec lanskega leta je smučišče dobilo obratovalno dovoljenje, čez novoletne praznike pa je bilo že mogoče smučati. Takoj so pripravili smučarski tečaj za otroke in kot so ti pokazali v nedeljo, so se na tečaju naučili osnovnih smučarskih veščin. Tečajniki so bili tako majhni, da je nekdo izmed obiskovalcev hudomušno komentiral:»... jih je samo čelada in smuči, vmes pa ni nič videti ...«A bo zagotovo v prihodnosti kateri izmed njih nadaljeval tradicijo in lepe uspehe lučkih smučarjev, predvsem sester Robnik. Da bi nedeljski dogodek še popestrili, so k sodelovanju povabili Nej-ca Slapnika iz Solčave, ki je s svojo vedrino privabil smeh na usta obiskovalcev. Uradno otvoritev smučišča v Lučah načrtujejo za konec tega meseca, več informacij pa je na razpolago na spletni strani http://www.smucisce-luce.si/. Marija Lebar podjetjem pripravil podlago in položil asfalt, je tekom lanskega leta izrezal poškodovane dele cestišča, utrdil podlago in zakrpal luknje. Celotno cestišče je bilo nato še enkrat preplasteno. Vmes seje nad domačijo Povh sprožil plaz, za sanacijo katerega je poskrbelo podjetje GP Pire, ki je za opravljena dela zagotovilo desetletno garancijo. Za dokončno ureditev ceste na Golte manjkajo samo še zaščitne ograje, ki bodo postavljene v spomladanskih mesecih. Že danes je cesta popolnoma prevozna vse do parkirišč pri novem hotelu in Alpskem vrtu. Za vsakodnevno prevoznost skrbi občina s komunalnimi službami. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 3,21 .januar 2011 Vnedeljo, 16.januarja,sona novem smučišču v Dolu v Raduhi izvedli zaključno dejanje smučarskega tečaja za najmlajše. Vsak izmed sedemdesetih tečajnikov je prejel diplomo in medaljo. Našteli so okoli tristo obiskovalcev. Ob tem so izvedli tudi priložnostni program, udeležence pa je pozdravil župan Ciril Rose, ki je med drugim dejal, da se je zopet izkazalo, da je v slogi moč. Daje bilo smučišče kljub pomanjkanju snega, pomladnim temperaturam in zeleni Raduhi v ozadju dobro pripravljeno, so se potrudili člani smučarskega tekaškega kluba v sodelovanju s Smučarskim društvom Luče, na pomoč pa so priskočili tudi drugi občani. Ideja o smučišču je bila v Lučah živa že nekaj časa, saj kljub znani privrženosti smučanju v kraju ni bilo pravega smučišča že četrt stoletja. V začetku leta 2009 so se lotili dela in pričeli s pridobivanjem potrebne dokumentacije ter najemom zemljišča. Občinski svet je v lanskem rebalansu proračuna potrdil nakup potrebnih osnovnih sredstev, občina pa je z na javnem razpisu izbra- Uradno otvoritev smučišča v Lučah napovedujejo za konec tega meseca (foto: Marija Lebar) Lani ob tem času je bila nova cesta na Golte v obupnem stanju, polna poškodb in grbin. Po jesenski sanaciji je sedaj cestišče gladko in brez poškodb, prevoznost pa zagotovljena. Strokovnjaki iz Zavoda za raziskave materiala in konstrukcij Ljubljana so ugotovili, da je za nastale poškodbe kriva podlaga oziroma neprimeren čas polaganja asfalta. Plast asfalta so namreč položili v izredno slabih vremenskih razmerah, na mokro in blatno podlago. Ob temperaturah pod lediščem je voda zmrznila, se razširila in na številnih mestih dvignila cestišče. Emil Grobelnik, ki je s svojim Cesta na Golte je v celoti prevozna vse do parkirišč pri novem hotelu (foto: Benjamin Kanjir) za 7. in 2. rojstni dan že imo veliko sreče in veselja! Vsi, ki vaju imamo radi Organizacije Dobro obiskana kuharska delavnica v Lepi Njivi Zimski dnevi so velikokratturobni, Mozirje sta 14, januarja obiskali megleni in temačni, otroci pa male nadebudneže v mozirskem vseeno veliko časa preživijo na vrtcu in jim izročili 25 telovnikov, ki svežem zraku. Na številnih spre- jih sedaj nosijo na sprehodih, hodih po bližnji in daljni okolici so Otroci in njihove vzgojiteljice so se udeleženci v prometu in srečujejo darila zelo razveselili in takoj tudi motorna vozila, katerih vozniki preizkusili njegovo uporabnost, vedno ne spoštujejo omejitev. Kot Odsevne telovnike je NLB Vita priča statistika, so pešci še posebno podarila tudi otrokom v vrtcih na ranljiva kategorija udeležencev v Rečici ob Savinji, v Gornjem Gradu prometu, najbolj ogroženi in najbolj in na Ljubnem ob Savinji. »Prepričani izpostavljeni raznim nesrečam. smo, da s tovrstnimi družbeno Vživljenjski zavarovalnici NLB Vita odgovornimi aktivnostmi lahko so se zato odločili, pa prispevajo k prispevamo delček v mozaiku, ki večji varnosti udeležencev v pro- zagotavlja dodatno varnost metu, predvsem otrok, z donacijo najmlajšim in njihovim družinam,« je 4.700 odsevnih telovnikov sto- ob donaciji povedala vodja NLB dvajsetim vrtcem širom Slovenije, poslovalnice Mozirje Boža Cajner. Predstavnici NLB poslovalnice Benjamin Kanjir Leponjlvske gospodinje so se seznanile s hitro pripravo jedi (foto: Marija Lebar) Društvo zgornjesavinjskih kmetic pravo hrane dostikrat premalo čaje v sodelovanju z mozirsko izpo- sa, zato znanje, kako pripraviti hitre, stavo Kmetijsko gozdarskega vendar zdrave jedi, pride še kako zavoda Celje tudi letos za svoje prav. Več kot deset udeleženk je članice pripravilo zimska izobraže- pod mentorstvom Bernarde Klanč-vanja. Posamezni krajevni odbori so nik s Srednje gostinske šole Slovenj iz ponujenih tečajev izbrali zase Gradec spoznalo, kako je mogoče zanimive teme. Leponjivske člani- za pripravo okusnih in tudi za oko ce so se tako v soboto, 15.januarja, prijaznih jedi uporabiti nekatere udeležile kuharske delavnice hitre zamrznjene in vnaprej pripravljene priprave hrane. izdelke ali polizdelke prehrambene Tudi kmečke gospodinje imajo v industrije, sodobnem tempu življenja za pri- Marija Lebar Bo tamburica znova zapela? Za večjo varnost otrok v prometu Malčki, ki obiskujejo mozirski vrtec in v njem preživljajo brezskrbne urice v času odsotnosti njihovih staršev, so pretekli petek prejeli petin- dvajset odsevnih telovnikov. Z donacijo NLB Vite, življenjske zavarovalnice, seje povečala njihova vidnost in varnost na sprehodih. Predstavnici NLB sta malčkom v mozirskem vrtcu Izročili 25 odsevnih telovnikov (foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 3,21 .januar 2011 Anton Petek (desno) vabi k sodelovanju vse, ki Imajo željo Igrati na tamburlco (foto: Benjamin Kanjir) V Mozirju nameravajo obuditi tradicijo tamburaštva, ki je bilo vtem kraju živo zlasti v začetku 20. stoletja. V pevski sobi mozirskega kulturnega doma je bil 13. januarja ustanovni sestanek tamburaškega ansambla, ki ga bo vodil orglar, zborovodja in skladatelj Anton Petek. Anton Petek v Mozirju skrbi za ubrano petje in igranje, je cerkveni orglar in vodja večih zborov, piše pa tudi skladbe za tamburaške ansamble, ki jih izvajajo tudi večje zasedbe na Hrvaškem in v Vojvodini. Z željo, da tradicija tamburaštva znova oživi, je sklical ustanovni sestanek ansambla, v katerega so vabljeni vsi, ki imajo željo igrati - od popolnih začetnikov do tistih, ki že imajo osnovno znanje igranja kitare. Na sestanku je Petek predstavil predvideni način dela, vadbeni zvezek in možnosti nabave inštrumentov. Vzpostavil je kontakt z varaždinsko delavnico glasbil in udeležence seznanil s cenami le-teh. Najpogostejši inštrument, bisernica, stane okrog 150 evrov. S postopnimi koraki in vztrajnostjo naj bi ansambel počasi zaživel in začel z delovanjem. Dodatne informacije so na voljo na svetovnem spletu, če v brskalnik odtipkate Anton Petek. Slednji vabi vse zainteresirane, da se pridružijo, saj bo ansambel dodobra popestril in obogatil kulturno življenje Mozirja. Benjamin Kanjir Zgodovina in narodopisje _y Zgodbe in pripouedfee iz naših ferajeu (6) Piše: Aleksander Vldečnlk COPRNICA S KLOBUKOM Izpod Rogačkega vrha se je nekdo podal k cerkvi v Šentlenartu. Okoli nje je prav tedaj letala coprnica. Opazil je, da ima huda ženska obleko vso raztrgano, na glavi pa ogromen klobuk. Prepoznal jo je, saj je bila sovaščanka. Zagrozila mu je, da bo, če jo bo izdal, doživel nekaj, kar bo pomnil vse življenje, če bo sploh preživel... Fantje vzel grožnjo zares in ni nikjer govoril o dogodku. ŽENA COPRNICA Spet seje dogodilo, daje mož z grozo ugotovil, da je žena coprnica. Prosil jo je, naj ga nauči coprati. Velela mu je stopiti v klet, kjer je na sredo prostora postavila lonec in dejala: »Verjamem v ta pisker in ne v Boga!« Takoj za tem je sfrčala. Mož pa ni bil enakih misli in je dejal: »Verjamem v Boga in se podelam na ta lonec!« Tako z njegovo coprnijo ni bilo nič, toda žene ni več maral... Baje seje to zgodilo nekje v okolici Florjana. PASTIRJA Kmet Prodnik iz okolice Solčave je imel velik trop ovc, zatojezanj potreboval kardva pastirja. Eden je pasel ovce in mrkače, drugi pa jagnjeta. Včasihje tako, da si ljudje med seboj niso naklonjeni. Pastirja sta se namreč mrzila kot redko kdo. Pastirjagnjet pa je znal čarati, to so vsi vedeli. Zacopral je ovce in veliko jih je poginilo. Nesrečni pastir ovc je šel po nasvet k župniku, da bi uspel od sebe odvrniti nesrečo. Moder mož mu je povedal, da bo izgubil le še eno ovco, potem pa nič več. Kmalu je na paši zdivjal oven vodnik in ušel v planino. Tam gaje lovil volk, to pa je bil sam vrag. Tako sta se lovila, da se je okoli Olševe vse treslo, toda oven je srečno ušel. COPRASTI PAVEL Pred davnimi leti so na veliko lovili krivolovci. Nekoč so se zaradi delitve plena hudo sprli in pričeli drug na drugega streljati. Najpametnejši med njimi je bil »coprasti« Pavel. Narezal sije prste in v lastni krvi lovil krogle. S krvjo jih je zacopral, da so letele nazaj na tistega, ki jih je izstrelil. ŽENA IN MOŽ Še tretjič podobna zgodba o coprnici na metli. Žena nekega znanega kmeta je bila coprnica. To so vedeli vsi, tudi mož. Ta jo je nekoč skrivoma opazoval, ko se je pripravljala za polet skozi dimnik. Najprej seje namazala z nekim mazilom, nato je zajahala metlo in rekla: »Smuk čez grmovje, čez tršovje v Beligrad!« In že jo je odneslo tja pod oblake. Mož ni maral storiti česa podobnega, ker je bil prepričan, daje to hud greh. KNEBOVŠKA COPRNICA Blizu cerkve sv. Lenarta nad Gornjim Gradom je bila Knebovška kmetija. Okoličani so imeli gospodinjo za coprnico. Nekoč je prišel k hiši berač in prosil vbogaime. Videl je, da je imela gospodinja na ognjišču hostijo. Vanjo jezabadala iglo, tako daje od hostije kapljala kri. Berač seje prestrašil in zbežal k sosedu Ugovšku. Potožil mu je, da so pri sosedu doma hudobni ljudje, sicer pa so ljudje videvali nad Ugovskimi pečmi pogosto letati gorečo baklo. ČAROVNIŠKI KMET Le malo je znana pripoved o čarovniškem kmetu Lampretu. Tam, kjerje Perkova pušča, je bila nekoč Pušnikova kmetija. Pred mnogimi leti je na njej živel kmetz imenom Lampret. Bilje čarovnik. Divjačinoje lovil karna svojem dvorišču. Hodiljetudizdrugimi lovci v gozd na lov. Ljudje so o njem govorili, da je dober lovec, toda slab kmet, sajje kmetijo zanemaril. LAMPRET IN NJEGOV BRAT Nekoč je Lampret obiskal brata Perka. Na njegovi kmetiji je služil hlapec, kije bil tudi čarovnik. Mislil si je, da zna bolje čarati od Lampreta, kar mu je tudi povedal. Lampret mu smeje reče: »Pa se poskusiva. Nekaj ti bom naredil, pa bova videla, če se boš znal izmotati. Potlej se bo izkazalo, kdo je boljši čarovnik.« Lampret vzame nož, ga nese pod kap hiše in ga tamzasadi vzemljo. Nenadoma je hlapcu tekla kri iz nosu. Lampret mu pravi, naj si pomaga, če je pametnejši od njega. Kar koli je hlapec poskusil, je bilo zaman. Zato je prosil Lampreta, naj neha, saj bo sicer umrl. Lampret je izdrl nož izzemlje in hlapcu seje kri ustavila. Potem je hlapec rade volje priznal poraz... KAMNIČANI IN LAMPRET Kamničani so vedeli za Lampretove čarovniške sposobnosti. Tudi njim je bilo do tega, da ga v tem prekosijo. Nekoga izmed svoje sredine so dali študirat, da bi bil kos Lampretu. Izzvali so ga na srečanje, da bi ugotovili, kdo je sposobnejši čarovnik. Lampretjeza kraj srečanja določil Robanov kot. Tja so torej prišli Kamničani s svojim čarovnikom. Lampret je predlagal, da postavijo na konec Robanovega travnika sekiro in skozi njeno uho streljajo proti skalam onkraj travnika. »Kdo bo večkrat zadel, bo zmagal,« je dejal Lampret. Kamničani so se s predlogom strinjali. Prvi je streljal Lampret, zadel je torišče in skozi njega uho sekire. Nato je streljal študent. Toda ko je sprožil puško, je krogla zaplesala okoli skupine in se tam blizu zarila v zemljo. Lampret pa pravi mlademu tekmecu: »Toliko si slabši od mene, kolikor je železo slabše od jekla.« Kranjceje hudo jezilo, da Lampretu niso bili kos. Povabili so ga na Kamniško sedlo na skupni lov na gamse. Lampret se ni dal prositi; prišel je s puško na rami. Toda to je začaral, da ni bila vidna. Ko je vstopil v lovsko kočo, kjer so se domenili za srečanje, so se mu Kamničani zahvalili, da je prišel. Šlo je za pretvezo, saj so videli, da nima puške, in že so ga hoteli napasti. Lampret pa smeje sname puško in jo pokaže presenečenim Kamničanom. Hudomušno še doda: »Prinesel sem še smodnika za pokaditi in svinca za poškropiti.« To je zahrbtne Kranjce prestrašilo do te mere, da so zbežali. O Lampretu je še več zgodb. Nekatere bomo objavili v prihodnji številki našega časopisa. Na sliki so gospe, verjetno Iz Gornjega Grada. Prva z leve je Vilma Kocbek, soproga Frana Kocbeka. Slika je Izpred leta 1900, hrani jo muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novicešt. 3,21 .januar 2011 13 Sščemo siare iofoaraiije Nasveti, Oglasi Finančne spodbude Eko sklada v letu 2011 ANTON JURSNIK, energetski svetovalec Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je letos že takoj na začetku leta objavil javne pozive za nepovratne finančne spodbude občanom. Spodbude so, tako kot lani, namenjene investicijam v učinkovito rabo energije, v obnov-Ijive vire in v ogrevalne sisteme na lesno biomaso. Tudi posamezni razpisi so zelo podobni lanskim, zato je to le osnovna informacija o vrsti razpisov in osnovnih pogojih za pridobitev subvencije. T. Razpis 6SUB-0B11 je namenjen občanom za pomoč pri investicijah v obnovljive vire energije in za večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Subvencije so razpisane za naslednje namene: A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema; B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso (drva, sekance ali pelete, kamini). Izkoristek pri nazivni moči mora biti vsaj 90 % in emisije v dovoljenih mejah. C - vgradnja toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode in (ali) za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Za razpise A, B in C se pridobi pravica do subvencije na podlagi izpolnjene vloge in originalnega predračuna. Tehnične značilnosti morajo biti navedene na predračunu in za pozitivno rešitev vloge morajo karakteristike ustrezati pogojem navedenim v razpisni dokumentaciji. D - vgradnja prvega sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje z obnovljivim virom energije. Letos KULTURNO DRUŠTVO GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE VAB[ NA LETNI KONCERT UMETNIŠKI VODJA: TOMAŽ GUČEK ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE SOBOTA, 29. JANUAR 2011, OB 19. URI PREDPRODAJA VSTOPNIC: KNJIŽNICA MOZIRJE (5 €) NA DAN KONCERTA (8€) PRI BLAGAJNI ŠPORTNE DVORANE MOZIRJE OTROCI DO 12. LETA STAROSTI PROST VSTOP je subvencija možna le, če gre za vgradnjo prvega sistema. E-vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe: Subvencije so samo za ustrezna okna z lesenim okvirjem. Za okna s plastičnim okvirjem subvencij ni. Toplotna prehodnost okna kot celote mora biti U ?1,2 W/m2K in vgradnja po smernicah RAL. Finančna spodbuda je 100 EUR/ m2. sticije v večjo energijsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije in sicer za: A - toplotno izolacijo fasade: Tehnične zahteve so enake kot pri namenu F v razpisu 6SUB-OB11. B - toplotno izolacijo strehe: Pogoji za debelino in kvaliteto toplotne izolacije so enaki kot pri namenu G v razpisu 6SUB-OB11. C - vgradnjo naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije: V primeru ogrevanja na Največ težav, dvomov in nejasnosti imajo lastniki etažnih stanovanj pri vgradnji delilnikov in izvedbi hidravličnega uravnovešenja. F - toplotna izolacija fasade pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe: Debelina toplotne izolacije mora biti vsaj 15 cm ali razmerje ?/ d ? 0,3 W/m2K, torej je debelina izolacije odvisna tudi od njene toplotne prevodnosti ?. G - toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe: Debelina izolacije je vsaj 25 cm ali izpolnjen pogoj ?/d ?0,18 W/m2K. Tudi pri strehi je debelina izolacije odvisna od njene kvalitete. Osnovni pogoj za razpise D, E, F, in G je, daje bilo gradbeno dovoljenje izdano pred letom 2003 in da je vlogi priložen originalni predračun. Tudi pri teh investicijah se pošlje Vloga za subvencijo pred začetkom izvedbe. H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi: Vlogo je potrebno poslati pred začetkom izvedbe investicije. Subvencija za namene od A do H je okrog 25 % priznanih stroškov. I - gradnja ali nakup nizko energijske ali pasivne stanovanjske stavbe: Začetni energijski razred rabe energije za ogrevanje, ki pride v poštev za subvencijo je 35 kWh/ m2a ali manj. J - nakup stanovanja v več stanovanjski zgradbi, zgrajeni ali obnovljeni v pasivnem energijskem razredu. 2. Razpis 7SUB-0BTT je namenjen lastnikom stanovanj v več stanovanjskih stavbah za inve- lesno biomaso mora biti izkoristek vsaj 90 %, emisije pa v predpisanih mejah. D - vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov, E - sistem delitve stroškov za toploto: Upoštevati je potrebno Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov. Subvencija ni možna, če ni predhodno izveden ukrep D. Razpis velja za stavbe z gradbenim dovoljenjem izdanim pred letom 2003. Tudi za investicije po tem razpisu je potrebno Vlogo za subvencijo poslati na Ekološki sklad že pred začetkom del. Priložen mora biti originalen, veljaven Predračun in zahtevane priloge. Višina finančne spodbude je 25 % od priznanih stroškov. Višji del, do 100 % njihovega deleža, je namenjen socialno šibkim občanom. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani www.ekosklad.si. Lahko jo dobite tudi po pošti, če pokličete 01 241 48 61/72/28 ali 68 med 8. in 12. uro. Največ težav, dvomov in nejasnosti imajo lastniki etažnih stanovanj pri vgradnji delilnikov in izvedbi hidravličnega uravnovešenja. Zaradi nerazumevanja problemov prihaja tudi do napačnih zaključkov in odločitev. To je nepotrebno, sajjeta problematika tudi področje energetskega svetovanja. Pisarna je še vedno v Velenju na Šaleški 19 a. Pred obiskom seje potrebno najaviti. 14 Savinjske novicešt. 3,21. januar2011 Organizacije, Kotiček za voznike PREDAVANJE DR. LUČKE KAJFEŽ BOGATAJ V GORNJEM GRADU Za reševanje zemlje se bo treba potruditi Odsek za varstvo narave pri Planinskem društvu Gornji Grad je v goste povabil kiimatoioginjo dr. Lučko Kajfež Bogataj, redno profesorico na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, predstojnico Katedre za agrometeorologijo in članico Medvladnega foruma za spremembe podnebja (IPCC) v Ženevi, V Sloveniji velja za eno izmed pionirk pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb. O tem je spregovorila tudi poslušalcem v dvorani gor-njegrajskega kulturnega doma. Klimatske spremembe so pojav spreminjanja podnebja na zemlji. Najbolj občutimo segrevanje ozračja, vremenske ujme, poplave, suše, dvigovanje morske gladine in izumiranje posameznih živalskih ter rastlinskih vrst. V zadnjih desetletjih klimatologi opazujejo spremembe, ki so verjetno posledica človeških dejavnosti, zlasti izgorevanja fosilnih goriv, zaradi česar se povečuje koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju. Ta plin povzroča učinek tople grede. Kajfež-Bogatajeva je dejala, da ima zemlja le eno napako: ne raste in je omejena s količino zraka, vode in kopnega. Podnebne spremembe so po njenih ugotovitvah zelo zapleten sistem. Zaradi Lučka Kajfež Bogataj: »V lanskem letu se je v svetu zgodilo 980 dogodkov naravnih katastrof, od tega je bilo 600 klimatskih, v katerih so življenja Izgubili številni ljudje.« (foto: Štefka Sem) spremembe tal in zmanjševanja gozdnih površin seje na zemlji marsikaj spremenilo. Vzadnjih 150 letih se je zelo povečala raba energije, za pridelavo le-te pa so se najbolj izkoriščala fosilna goriva. Z večjo uporabo obnovljivih virov energije bi lahko naredili veliko spremembo. In kaj lahko storimo za zemljo, da bodo tudi naši zanamci imeli primerne življenjske pogoje? Po mnenju Kajfež Bogatajeve je potrebno, da ljudje spremenimo življenjski slog, da postanemo do zemlje bolj prijazni in energetsko učinkoviti. Za to potrebujemo znanje, voljo in moč prav vsi, od posameznika do države. Povprečen Slovenec porabi 125 kilovatnih ur energije na dan, povprečen Američan enkrat več. V tem izračunu je zajeto veliko stvari, katerih porabo bi po besedah dr. Lučke Kajfež Bogataj z lahkoto zmanjšali za dvajset odstotkov in tako zemljo dolgoročno obvarovali pred klimatskimi spremembami. Po predavanju se je v razpravo vključilo veliko poslušalcev, predavateljici pa se je za obisk v Gornjem Gradu v imenu organizatorjev zahvalil Lojze Gluk. Štefka Sem 15 \_/ NOVOSTI NA EVROPSKEM AVTOMOBILSKEM TRGU V LETU 2011 Novi modeli avtomobilov so gibalo prodaje V letu 2011 se bo na evropskem avtomobilskem trgu veliko dogajalo. Pa poglejmo, kaj bo novega. Pri Audiji bodo predstavili Q3, ki bo konkurenca BMWXI. Za poslovneže prihaja novi audi A6, za hitrosti željne voznike pa RS3 s 340 konjskimi močmi. BMW odgovarja z modelom coupe M v seriji 1, prihaja pa tudi super športnik M5 s 550 KM. Za mlade voznike BMW pripravlja novo serijo 1 s petimi vrati, za poslovneže pa novo serijo 6 coupe. Pri Citroénu napovedujejo novi DS5, ki bo tako kot DS3 navduševal s svojo ekstravagantno obliko. Fiat na trg pošilja nov model crossover, kije plod sodelovanja s Chryslerjem, Ford že predstavlja novega focusa, pri Hondi paje na vrsti novi civic. Hyundai ponuja novi Í40 v kombijevski izvedbi in (končno) novi coupe z imenom genesis. Kia bo pripeljala na trg novega picanta in optimo, ki s 4,85 metra dolžine vstopa v razred limuzin višjega razreda. Land Rover predstavlja novega športnega terenca evoque. Mercedes v prenovljeni seriji Savinjske novice št. 3,21 .januar 2011 Hyundai v letu 2011 predstavlja novi coupe z Imenom genesis. C obljublja nižjo porabo goriva, M razred bo še ostrejši kot doslej, B razred pa večji in prostornejši. Mini se hvali z novim kupejem in s konceptom paceman napoveduje prihodnost. Nissan je prenovil model GT R, za konec leta 2011 pa obljublja električni avtomobil z oznako leaf. Pri Oplu prenavljajo antaro in tudi corsa se bo pomladila. Zafira bo popolnoma nova. Saab oživlja model 95 in ga ponuja v elegantni šport combi izvedbi. Tudi pri Subaruju bo pestro. Prihaja prenovljeni forester, poleg njega pa tudi malček z imenom terezia. Glede na ime bi lahko sklepali, da bo namenjen predvsem ženskam. Peugeot napoveduje novo limuzino, ki bo navduševala predvsem družine. Pri Renaultu vtem letu prenavljajo laguno in pospešujejo prodajo latituda. Škoda bo konec leta poslala na trg novega malčka na osnovi Volkswagnovega modela up, ki bo pravtako novost leta 2011. VW prenavlja tiguana, na trg pa končno prihaja tudi nova jetta. Pri kabrioletih sta za pomladitev na vrsti golf in evos. Toyota bo v tem letu predstavila novega yarisa in versa. Seveda ne bodo spali niti pri Ferariju niti pri Maseratiju. Pa še kdo bo presenetil. Ker so novi modeli gibalo prodaje, ne preseneča, da jih je vsako leto več. Leto 2011 ponuja zares pestro paleto novosti, ki sejih ljubitelji jeklenih konjičkov že veselimo. Še bolj pa se veselimo testnih voženj z novimi modeli. Igor Pečnlk Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde. ^_0. Feuillety Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Julija na pot po deželi neverjetnih kontrastov KAMNIŠKO-SAVINJSKO LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMOČJE Načrt odstrela divjih prašičev znatno presežen Na seji mozirske območne izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je bila prejšnji mesec, so prisotni predstavniki kmetov opozorili na problem škode po divjadi. V jesenskih mesecih je bilo opaziti veliko škod na kmetijskih zemljiščih, ki so jih povzročili divji prašiči. Kmetje so predlagali, da bi v začetku letošnjega leta sklicali sejo območne izpostave, na katero bi povabili predstavnike lovcev in območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki pripravljajo lovsko upravljavski načrt. Menili so še, da je o večjih škodah, ki jih povzroči divjad, treba sproti opozarjati odsek za gozdne živali pri zavodu za gozdove. Škode po divjadi, zlasti divjih prašičih, pa ne povzročajo težav samo lastnikom zemljišč oziroma kmetovalcem, zato smo o tej problematiki povprašali tudi lovce. DIVJIH PRAŠIČI IMAJO VELIK TERITORIJ Milan Cajner, starešina Lovske družine Dreta Nazarje: »Škode po divjih prašičih so tudi za lovce vse večji in vedno težje obvladljiv problem. Divji prašičje namreč vrsta, ki se izredno učinkovito prilagaja na razmere v okolju in ima zelo velik reprodukcijski potencial. Zato praktično ni mogoče vnaprej napoveda- ko Pokljuke, Mežakle v Škofjeloško hribovje. Svinja Erika je bila 18. decembra 2009 odstreljena pri Škofji loki. Skupaj je v dveh mesecih prehodila blizu tisoč kilometrov dolgo pot ali povprečno več kot petnajst kilometrov poti na noč. Če torej vsaj malo poznamo in upoštevamo takšne, tudi za lovce presenetljive navade divjih prašičev, je lažje razumeti, zakaj posa- njihovo število kar naenkrat povečalo. Seveda so se posledično v teh okoljih začele pojavljati tudi večje škode, še zlasti na koruznih njivah in kasneje na travinju. Milan Cajner. »Ker je bilo to jesen sila neugodno vreme, z obilico deževnih dni in meglo, smo imeli lovci še toliko več težav pri lovu divjih prašičev. Kljub temu se nam je trud proti koncu leta precej obrestoval, Dlvjl prašiči se vsako noč lahko selijo za hrano do deset kilometrov daleč (foto: arhiv M. Cajner) mezne lovske družine, kljub neneh- saj smo uspeli zelo povečati odstrel nemu prizadevanju za obvladovanje številčnosti divjega prašiča in posledično škod na kmetijskih površinah, ne morejo biti vedno dovolj uspešne.« ŠKODE V MINULI JESENI Tudi letošnjo jesen so bili lovci priča, da seje očitno zaradi migracij divjih prašičev v nekaterih okoljih divjih prašičev. Tako smo že konca meseca novembra v celoti realizirali letni načrt odstrela na območju lovišč Kamniško-Savinj-skega lovsko upravljavskega območja.« Lovci so uspeli letni načrt odstrela 300 divjih prašičev preseči za 20 odstotkov, saj je bilo odstre-Ijenih 362 teh živali. Marija Lebar MIlan Cajner, starešina LD Dreta Nazarje (foto: arhiv SN) ti niti okvirnega letnega prirastka v populaciji, niti predvideti vpliva migracij v prostoru. Zadnje raziskave iz našega okolja kažejo, da se dnevno, to je vsako noč, divji prašiči lahko selijo za hrano do deset kilometrov daleč in tudi več. Posebej poučen primer je trop divje svinje, ki smo jo preteklo leto odlovili v lovišču Braslovče in jo opremili s telemetrijsko ovratnico, s pomočjo katere smo nato spremljali njeno aktivnost in migriranje v prostoru. Svinja, ki smo jo poimenovali Erika, je s svojim tropom v jeseni leta 2009, v času od 10. oktobra do 4. decembra, prehodila pot z Dobro-velj preko Menine planine in pod Karavankami vse do Kranjske gore in naprej v Avstrijo ter se vrnila pre- Planinsko društvo Nazarje je 12. januarja ponovno pričelo s planinskimi večeri. Že šesto leto se januarja in februarja srečujejo člani društva in ostali ljubitelji gora in prisluhnejo različnim predavateljem. Tokratni gost večera je bil Renato Ribič iz Maribora, ki je predstavil devetdnevni treking po Črni gori. Tja naj bi se nazarski planinci odpravili julija letos. Kaj vse jim turistična agencija v tem času ponuja, so lahko videli na diapozitivih, ki so nastali na preteklih popotovanjih po tej balkanski državi. »Črna gora je dežela neverjetnih kontrastov, kjer se na malem pro- storu »dotikajo« planinski vrhovi in morska prostranstva, snežni obronki in peščene plaže, mirna gorska jezera in hitre planinske reke... Raznolikost je ponos te majhne države, pol manjše kot je Slovenija. Narava Renato Ribič je povedal, da Črna gora premore »bisere«, zaradi katerih zastaja dih (foto: Marija Šukalo) 16 Savinjske novicešt. 3,21. januar2011 jez veliko domišljije in smisla za lepoto Črno goro obdarila z »biseri«, zaradi katerih zastaja dih,« razlaga Ribič. Kako bodo Črno goro doživljali nazarski pohodniki, ki se bodo med drugim povzpeli na Lovčen, si ogledali Njegošev mavzolej, obiskali Cetinje in znamenitosti omenjenega mesta, se odpravili na krožni pohod po gorskem masivu Bjelasi-ca, osvojili najvišji črnogorski vrh Babin kuk, se okopali v Biograd-skem jezeru in se s kajaki spustili po Tari, bomo izvedeli sredi julija, ko se bodo vrnili s popotovanja. Marija Šukalo Ljudje in dogodki, Čestitke K row _ ■ b- > ® o a ra g .2. ® ■K "C" ~ ra DOM SV. LENARTA V LENARTU V SLOVENSKIH GORICAH Na ogled ikonopisje in akvareli Irene TS&\ Na dan, ko kristjani praznujejo praznik Gospodovega razgiašenja, so v Domu sv, Lenarta v Lenartu v Slovenskih Goricah odprli osmo likovno razstavo. Tokrat sta jo pripravili amaterski likovnici Irena Remic, ki razstavlja ikone, in Blanka Ikone Irene Remlc so Izdelane na star način v tehniki jajčne tempere (foto: Polona Šporin) Božič, ki je na ogled postavila svoje akvarele. S seboj sta iz Zgornje Savinjske doline prinesli, a le za čas prireditve, tudi nekaj kiparskih skulptur, ki nastajajo pod njunimi spretnimi prsti. Irena Remic izdeluje ikone na star način, na grundirano leseno podlago v tehniki jajčne tempere. Mati božja je njen najbolj priljubljen in najpogostejši motiv, sicer pa izbira motive iz grškega, ruskega, ukrajinskega in balkanskega področja. Blanka Božič je večji del svoje ustvarjalnosti posvetila akvarelom. Posveča se tihožitju, od nežno podanih bilk v vazah do bogatih šopkov. Večino svojih motivov črpa iz narave, predvsem vode. Likovne ali fotografske razstave so zelo prijetna vizualna in tudi družabna popestritev prostora in življenja v domu za starejše. Stanovalci in obiskovalci se radi ustavijo, ogledujejo in občudujejo slike. Tako se jim ponudi še več priložnosti za klepet, srečanja, spoznavanja... Polona Šporin CO £ E LJUBNO OB SAVINJ I ó ± > co o -h -o c: O O > o £ «o 03 >N O C ® o £ Koledniki obiskali ljubenske domačije i i i i V božično novoletnem času so v župniji Ljubno ob Savinji tudi letos organizirali trikraljevsko akcijo, v kateri je sodelovalo sedem skupin veroukarjev in mladinska skupina. Obiskovali so domove v kraju in prinašali blagoslov ter zaželeli ljudem srečo in zdravja v novem letu, obenem pa zbirali denarna sredstva za pomoči potrebnim po svetu. Na njihovih poteh do tudi najbolj oddaljenih domov so jim pomagali odrasli na »kamelah s štirimi zimskimi pnevmatikami«. Povsod so bili toplo sprejeti. Domačini so tudi letos prispe- vali karzajetno vsoto, ki sojo mladi koledniki na praznik svetih treh kraljev prinesli v župnijsko cerkev, kjer so na kratko predstavili potek koledovanja po posameznih zaselkih. Vsi sodelujoči v letošnji koledniški akciji se bodo zbrali še na škofijskem srečanju, ki bo letos potekalo v novi župniji blaženega Antona Martina Slomška v Celju. Tam se bodo zbrale vse koledniške skupine iz župnij celjske škofije, ki so sodelovale pri letošnjem koledovanju. Franjo Atelšek O o E .o:_ "D tO 03 CO — CO C C 03 S CO 03 JD (O 082 OS 0¿ £0 Ljubenski koledniki pri jaslicah v tamkajšnji cerkvi (foto: FA) 18 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 PONOVOLETNI KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OS NAZARJ FELIKS UGOVŠEK IZ GORNJEGA GRADA Ljudje in dogodki, Čestitke Navdušili s črnskimi duhovnimi, božičnimi in domovinskimi pesmimi Najstarejši še aktivni organist v Sloveniji Glasbena pot Feliksa Ugovška iz Gornjega Grada se je začela leta 1935, pri njegovih šestnajstih letih. Takrat se je vpisal na triletno orglarsko šolo v Celju, kjer se je učil igranja klavirja, orgel in liturgičnega petja. Celoten program šolanja je dokončal v dveh letih, prakso organista pa je opravljal v Gornjem Gradu. Istega leta je napisal svojo prvo skladbo za mešani zbor, posvečeno Mariji; tej so sledile še mnoge. Številne Marijine pesmi so bile leta 2002 objavljene v zbirki Pojmo v maju. Tri leta prej je bilo v zbirki Zveličar prihaja objavljenih 38 adventnih in božičnih pesmi, 18 pesmi in spevov za postni in velikonočni čas je izšlo v letu 2001. Najobširnejša objavljena zbirka Ugovškovih del je bila izdana lansko leto ob njegovi 90-letnici. V njej je zbranih 60 cerkvenih in narodno priložnostnih pesmi. Največ skladb je napisal za mešani zbor, saj imajo 18 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Številne skladbe so le delček opusa del Feliksa Ugovška; njegovo delo ceni tudi celjski škof dr. Stanislav Llpovšek (foto: JB) le-ti najširši vokalni razpon. »V takšnih kompozicijah so največje možnosti glasbene govorice in izražanja,« je prepričan Ugovšek, Kot osemnajstletnik je opravljal svojo prvo službo v Hinjah. Takrat je bil najmlajši organist, poleg tega je bil tudi kapelnik godbe na pihala. Po 75 letih dela je sedaj, pri 91 letih, najstarejši še aktivni organist v Sloveniji. Kljubtemu,daje medvojno izgubil roko, ga to ni oviralo niti pri igranju na orgle, niti pri njegovem poklicu fotografa. Njegov doprinos k cerkveni glasbi je neizmeren in zato je Feliks Ugovšek prejel številna priznanja in odlikovanja, zadnje pred kratkim iz rok celjskega škofa, dr. Stanislava Lipovška. Štefka Sem pesmi, se spomnili božičnih in novoletnih praznikov ter navdušili s črnskimi duhovnimi. Pri tem jih je na klavirju spremljala Klara Praznik, citre so zvenele pod prsti Urške Bider, na bobnih in flavti sta muzi-cirala Nejc Tevž in Anja Turk, kot solistko pa je bilo slišati Lauro Presečnik. Zapel je tudi l-zborček v novi sestavi, kateremu je zaradi bolezni ene od članic tokrat na pomoč priskočila zborovodkinja Katja Gruber. V celoto sta druženje pevcev in instrumentalistov povezala mode-ratorja Špela KramerŠtiglic in David Urtelj. Pri tem sta nanizala nekaj misli o minulih praznikih, domovini in načrtih zbora za prihodnje obdobje. Pevce namreč čaka še veliko skupnih priprav za različne nastope, med katerimi bo najbolj imeniten tisti v Strasbourgu. Marija Šukalo V cerkvi Marijinega oznanjenja v Nazarjah so tretjo soboto vjanuarju prepevali nazarski osnovnošolci. Na ponovoletnem koncertu so se občinstvu predstavili pevci in pevke mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Katje Gruber. Kljub okrnjeni sestavi, saj je zaradi bolezni manjkala kar tretjina pevcev, so navdušili številno občinstvo. Pevski zbor pridno vadi že od začetka šolskega leta in v novem- bru so uspešno ubranili naslov najboljšega slovenskega mladinskega zbora. Nastopali so tudi na drugih prireditvah. Občinstvu v nazarski cerkvi so predstavili nekaj domovinskih Mladi nazarski pevci In pevke bodo letos prepevali tudi v Strasbourgu (foto: Marija Šukalo) Dediju Francu in mami Tonki Britovšek želimo za 60 skupnih let in razumevanja! Marko s Klavdijo in Ajdo; Meta, Mojca Šport, Objave J SMUČARSKI SKOKI ZA CELINSKI POKAL NA LJUBNEM OB SAVINJI Med štiridesetimi tekmovalkami tudi deset Slovenk V ponedeljek sta v BTC v Ljubljani Smučarska zveza Slovenije in Smučarski skakalni klub Ljubno BTC pripravila novinarsko konferenco o poteku fekem celinskega pokala za ženske na Ljubnem ob Savinji, predstavila pa se je fudi državna ženska reprezentanca. »Ne dvomim, da bomo čez vikend na Ljubnem priča zanimivemu dogajanju,« je dejal predstavnik družbe BTC d. d. Andrej Repina in dodal, da vidi BTC v športu, ki se še razvija in kjer tekmujejo korajžna dekleta, dobro promocijo. Vsem tekmovalkam je zaželel veliko uspeha in predvsem varne skoke. Generalni sekretarSSK Ljubno BTC Rajko Pintar je poudaril, da bo to že šesta tekma celinskega pokala na ljubenski skakalnici. »Pričakujemo okrog 40 tekmovalk. Veseli nas, da se kar nekaj slovenskih tekmovalk uvršča med prvih deset na svetu. Prepričan sem, da ima zasluge za to tudi Ljubno s tradicijo prirejanja smučarskih skokov. Največ navijačev pričakujemo v soboto na večerni tekmi, ki bo pravi spektakel.« Pričakujejo tudi predstavnike navijaških klubov, vstopnine za tekme pa ne bo. Glede vremenskih pogojev so optimistični, saj so napovedane ohladitve. Po mnenju športnega direktorja za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo dr. Francija Petka so Slovenke v tekmovanju za celinski pokal konkurenčne, saj je Eva Logar vtej sezoni že stala na stopničkah, pettekmovalk pa je osvojilo točke. O pričakovanjih pred tekmovanjem je spregovoril glavni trener ženske reprezentance v smučarskih skokih Matjaž Triplat: »Pričakovanja so visoka, saj imamo kvaliteto, ki pa ne pomeni veliko, če nismo vedno skoncentrirani na svoje nalo- ge.« Tekmovalke so mnenja, daje še posebej lepo nastopati pred domačim občinstvom. Uradni trening na ljubenski skakalnici bo že danes, prva tekma jutri, v soboto, s pričetkom ob 18. uri, nedeljska preizkušnja za točke celinskega pokala pa se bo začela ob 14. uri. Marija Lebar Članice slovenske reprezentance v smučarskih skokih se veselijo tekme na Ljubnem ob Savinji (foto: arhiv Smučarske zveze Slovenije) / .. 19 \_/ a Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Izjemna obramba za visoko zmago V soboto so Nazarčani ponovno igrali v domači dvorani. Tokrat so gostili moštvo Ježice, ki letos v prvenstvu meri visoko. Kljub visokim ciljem so bili v Nazarjah trdo »prizemljeni«. Že v prejšnjem krogu je bilo čutiti novo energijo v domačem moštvu, vendar se mu je zmaga izmuznila. Gostujoči košarkarji so prišli po lahko zmago, saj so v 1. krogu prvenstva visoko premagali tokratne gostitelje. Namesto težjega treninga so naleteli na granitno obrambo domačih, ki jim ni pustila »dihati« in zato skozi celotno tekmo niso prihajali do odprtih metov. Nekajkrat so tudi prekoračili dovoljeni čas za napad. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Posledično je domačim igralcem steklo v napadu. Zadevali so odprte mete in zelo dobro igrali na centre. Razlika ob polčasu je bila 20 točk, vendar nihče ni pričakoval, da bodo nazarski košarkarji »povozili« gostujoče in tretjo četrtino zaključili z 38 točkami naskoka. Nemoč gostov je dosegla vrhunec z izključitvijo njihovega stratega, ki je vzrok za slabo igro svojih varovancev iskal v sodniški dvojici. Zadnja četrtina je bila zgolj formalnost in gostje so nekoliko omilili poraz, vzadnji minuti in pol pa sojim nasproti stali košarkarji z nazarske klopi. Uspeh na svoji drugi tekmi kot strateg Nazarij je trener Franci Rupreht pospremil s pohvalo svojim varovancem za fantastično igro v prvem polčasu. Na tej tekmi so želeli popraviti napake iz prejšnjih tekem in pokazati dobro delo s treningov, kar jim je skoraj v celoti uspelo. Prvo priložnost za potrditev dobre forme bodo Nazarčani imeli jutri v Murski Soboti proti tamkajšnji Radenski Creativ. Roman Mežnar Nazarčani so zmago tlakovali z granitno obrambo (foto: Roman Mežnar) Nazarje : Jezica 92:65 (27:18, 24:13, 31:13, 10:21) Strelci (Nazarje): Potočnik, Gostečnik 15 (1-2), Rednak 2, Zadravec 13 (IT,4-6), Krivec 20 (2T,6-8), Vodončnik 11 (3T), L. Blatnik, F. Blatnik 10 (2-5), P. Polčnik 2, Plaskan, Hostnikar 4, Valenčak 15 (1-1). Rezultati 2.SKL vzhod: 12. krog: Fenomeni: Terme Olimia Podčetrtek 64:89, Lastovka: Calcit Mavrica 105:77, Posavje Krško : Vrani Vransko 71:57, Nazarje: Ježica 92:65, Union Olimpija mladi - Radenska Creativ 20.01.2011, Bistrica : RODD 02.02.2011. Lestvica po 12. krogu: 1. Terme Olimia Podčetrtek 22, 2. Radenska Creativ (-1) 22,3. RODD (-1) 19, 4. Bistrica (-1) 19, 5. Ježica 19, 6. Posavje Krško 18, 7. Calcit Mavrica 17,8. Lastovka 17, 9. Vrani Vransko 17,10. Fenomeni 15,11. Nazarje 14,12. Union Olimpija mladi (-1) 11. KMN NAZARJE GLIN Tesna vendar zaslužena zmaga proti Zavrhu v Slovenskih Goricah Zadnja tekma zadnjega kroga jesenskega dela prvenstva je »graščakom« na gostovanju pri Zavrhu v Slovenskih Goricah prinesla vse tri točke, ki bodo še kako pomembne v boju za sam vrh in v nadaljevanju za končnico. Trenutno kljub počitku v tem krogu še vedno vodi Kebelj Mibus prevozi iz Oplotnice, sledi ljubljanski Viktorbit eBlagajna, tretje mesto pa si Nazarčani delijo z Benediktom. Tekma v osrčju Slovenskih Goric je bila izredno zanimiva, saj se gostitelji niti za trenutek niso ustrašili veliko bolj izkušene in favorizirane savinjske ekipe. Nasprotno, z agresivno postavitvijo so zadeli že v 40. sekundi in poskrbeli za hladen tuš varovancev trenerja Peziča, ki tokrat zaradi poškodbe ni mogel računati na kapetana in najboljšega strelca Matulja. Toda večja kvaliteta in izkušnje nazarske ekipe so v nadaljevanju stvari kmalu postavile na svoje mesto in po številu priložnosti bi moralo biti srečanje odločeno že v prvem delu. Le izvrstne obrambe domačega vratarja so držale napetost vse do konca in šele zadnji sodnikovžvižg je odločil zmagovalca. Naslednjo tekmo »graščaki« ponovno gostujejo, in sicer jih v ormoškem Hardeku pričakuje »prebujeni« Tomaž, ki je svojo prvo zmago dosegel prav v tem krogu. Franjo Pukart KMN Zavrh Selce Masind : KMN Nazarje Glin 3:4 (1:2) Strelci: 1:0 Čuček(l), 1:1 V.Kugler(3), 1:2 Hren (7) - 6 m, 2:2 Grajfoner (25), 2:3 Banovšek (35), 2:4 Oblak (37), 3:4 Makari (38). KMN Nazarje Glin: Supin, Letojne, Oblak, Korošec, Urtelj, V. Kugler, D. Kugler, Golob, Banovšek, Hren, Cigljar, Mekiš. Rumeni karton: V. Kugler, D. Kugler(Nazarje Glin), Kokol, Pernat, Čuček, Golob (Zavrh Selce Masind). Rdeči karton: Vaško Kugler (Nazarje Glin). Rezultati 11. kroga: Zavrh Selce Masind : Nazarje Glin 3:4, Tomaž : Kix Ajdovščina 5:1, Viktorbit eBlagajna: Velike Lašče 5:4, Maribor Branik: Slovenske Gorice 1:6, Benedikt: Weber - neodigrano, Kebelj - prosta ekipa. Lestvica po 11. krogih: 1. Kebelj 22,2. Viktorbit eBlagajna 21,3. Nazarje Glin 18,4. Benedikt 18, 5. Slovenske Gorice 15,6. Velike Lašče 14,7. Kix Ajdovščina 13,8. Maribor Branik 9,9. Zavrh Masind 9,10. Weber 8,11. Tomaž 6. a Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Šport, Objave, Črna kronika Zlata lisička na Arehu je bila za Zgornjesavlnjskl smučarski klub Iz Mozirja zelo uspešna (foto: Mateja Verbuč) ZGORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Štiri prva mesta na zlati lisički V nedeljo. 9. januarja se je na Arehu odvijalo tekmovanje za zlato lisičko. Organizirala ga je smučarska šola Pohorje, udeležilo pa se ga je okrog sto otrok iz vseh krajev Slovenije. Tekmovalci zgornjesa-vinjskega smučarskega kluba so bili na tekmovanju zelo uspešni, saj so osvojili kar štiri prva mesta. Med nekategoriziranimi tekmovalci so zmagali Maja Sedovnik in Patrik Fabjan, oba Ietnik04 in mlajši, ter Nuša Bider in Grega Verbuč, letnik 02 in 03. Tretje mesto je osvojil Mark Fabjan, šesto pa Anže Finkšt, oba med letniki 02 in 03. Prav tako šesta je bila Sara Burgermed letniki 00 in 01. Vodja trenerjev tretje selekcije v mozirskem klubu je Janja Mlakar, pomočnika pa sta Peter Virant in David Paulič. Štefka Sem STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Ostaja še boj za preostali kolajni V 6. krogu strelske lige so se stvari v ekipni konkurenci ponovno vrnile v stare tirnice, sajje zmaga pripadla SD Gornji Grad 1 pred SD Mozirje 1. Tak je tudi trenutni vrstni red ekip v vodstvu. V posamični konkurenci je vodilni strelec Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad dobil dostojnega tekmeca v Acu Tu rku iz SD Rečica, oba sta zadela 175 krogov od 200 možnih. Kljub temu je gornjegrajski strelec praktično že zmagovalec lige. Boj za preostali kolajni pa postaja vse bolj zanimiv, saj je v igri še šest strelcev. Do konca lige so še trije krogi, v katerih se lahko še marsikaj spremeni. Roman Mežnar Matična kronika za december 2010 ROJSTVA: Rodili so se štirje dečki in deset deklic. POROKE: Robert Čofati in Anica Petran iz Črne na Koroškem. SMRTI: Alojz Selišnik iz Podveže, Stanislav Jerina iz Spodnjih Kraš, Martin Berglez iz Tera, Anton Venek iz Spodnje Rečice, Katarina Grudnik iz Nazarij, Jožef Zupančič iz Radmirja, Monika Robnik s Prihove. ČRNA KRONIKA • NASILJE V DRUŽINI Rečica ob Savinji: 10. januarja je oškodovanka z Rečice ob Savinji obvestila dežurnega policista, da se njen bivši partner do nje vede nasilno, ji grozi in jo pretepa. Zoper omenjeno osebo je v preteklosti že bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, zato mu je bila odvzeta prostost, nato pa je bil s kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja odpeljan k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper osumljenega odredil pripor. • POŠTENA NAJDITELJICA Nazarje: 12. januarja je občanka na policijsko postajo v Mozirju prinesla bankovec, ki gaje našla v reži bančnega avtomata v Nazarjah. Policisti še iščejo osebo, ki je pozabila bankovec. • VEČLETNI NASILNEŽ V PRIPORU Ljubno ob Savinji: 13. januarja so policisti prejeli sporočilo o nasilju v družini na Ljubnem ob Savinji: Nasilje naj bi trajalo že več let, vendar policije o tem, do tega dne, niso obveščali. Ugotovljeno je bilo, da sin izvaja nasilje nad mamo, grozil pa je tudi ostalim domačim, zaradi česar mu je bilo odrejeno pridržanje. S kazensko ovadbo je bil nato osumljenec priveden k preiskovalnemu sodniku, kije zoper osumljenega odredil pripor. • Golte: 14. januarja so policisti na Golteh obravnavali vlom v komandno postajo žičnice, iz katere storilec ni odnesel ničesar, povzročil pa je večjo materialno škodo. • Nazarje: 14. januarja so neznani vandali na fasado kozolca v Nazarjah, kjer poteka kmečka tržnica, napisali grafit z neprimerno vsebino. Policisti še zbirajo obvestila o storilcih. • Mozirje: 15. januarja je občan prijavil policiji, da so mu neznanci iz Indonezije preko spleta vdrli v računalnik, kjer so pridobili podatke o njegovi bančni kartici in izvršili tatvino denarja. Policisti še zbirajo obvestila. • Zgornje Pobrežje: 15. januarja proti večeru je občan iz Zgornjih Pobrežij obvestil policiste, da je ravnokar presenetil vlomilca v stanovanjski hiši, kateremu pa seje uspelo izmuzniti in zbežati. • Gornji Grad: 16. januarja je mlajši občan prijavil, da gaje v gostinskem lokalu v Gornjem Gradu z glavo v predel obraza udarila mlajša ženska. Policisti še zbirajo podrobnejša obvestila. • Ljubija: 16. januarja je patrulja PP Mozirje v Ljubiji izvajala postopek z voznikom osebnega avtomobila. Pri postopku sta se voznikin sopotnik v vozilu uprla policistoma, zaradi česar sta policista zoper oba uporabila prisilna sredstva, in sicerfizično silo, palico, plinska sredstva in sredstva za vklepanje ter vezanje. Policista sta oba kršitelja uspela obvladati, pri tem pa je bil en policist lažje telesno poškodovan. Vozniku je bilo odrejeno pridržanje, zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja pa sledi kazenska ovadba. • V preteklem tednu so mozirski policisti odredili pridržanje do streznitve zaradi vožnje pod vplivom alkohola zoper tri osebe. Savinjske novicešt. 3,21 .januar 2011 / \ 21 V_/ Pisma bralcev, Zahvale, Informacije, Oglasi Navijam V1, številki SN je bil najavljen intervju s prometnim ministrom dr, Patrickom Vlačičem, zato sem naslednjo številko nestrpno pričakoval. Predvsem me je zanimalo, kakšne načrte ima državna oblast z gornjegrajsko t.i. obvoznico, ki bi bila pravzaprav bližnjica. Več kot pol mojega življenja je že preteklo, odkar so 22.10.1977 zaključili z meritvami za ta zares kratek odsek ceste. Spominjam se, da smo bili krajani, razen nekaj izjem, tega veseli, vendar so nas »potolažili«, da bo treba nanjo počakati še 15 - 20 let. Ne pišem samo po spominu, ampak sem si že od nekdaj vse važnejše dogodke v kraju tudi zapisoval. Dvajset let je torej že minilo, ker pa se iz vedno novih izkušenj kaj naučim, se bojim, da obvoznice niti v še enkrat daljšem obdobju (2017) ne bo. za čudež Dobri dve leti nazaj so namreč spet brskali (v pravem pomenu besede) na trasi predvidene ceste. Takratje bilo občinarjem obljubljeno, da se bo ta odsek zgradil v letih 2011 in 2012. In zdaj, kot pravi minister, še niso gotovi niti papirji. Azakaj niso? Kerse pač niti najmanj ne mudi. Kaj pa naj s »fertik« papirji, če denarja za gradnjo ni. Jasno je (vsej meni), da ga še dolgo ne bo. Vzadnjem letu smose namreč zadolžili kot prej v tridesetih. V Ljubljani se to sicer ne bo poznalo (ker pač nismo bili za pokrajine), tostran Črnivca pa brez dvoma. Če bo gornjegrajska bližnjica ob 40-letnici prvih meritev vendarle gotova, bo to vsekakor prej, kot je realno pričakovati. Ne bo le mejilo na čudež, ampak bo res čudež. Janez Mavric Attemsov trg 8, Gornji Grad KNJIŽNICA MOZIRJE Novitete v januarju 2011 ODRASLI: Johnson, Denis: Angeli, Vrhovec, Iztok: Prelita kri, Vogrinec, Silvester: Gladiator, Carter, Chris: Morilec s križem, Bushnell, Candace: Dnevniki Carrie Bradshaw, Cabré, Jaume: Šumenje Pamana, Faletti, Giorgio: Jaz sem bog, Meyer, Stephenie: Kratko drugo življenje Bree Tanner: Mrkova novela, Makarovič, Svetlana: Saga o Hallgerd, Pennac, Daniel: Šolske bridkosti, Erickson, Carolly: Skriti dnevnik Marije Antoanete, Dodd, Christina: Skoraj zaljubljen. STROKOVNA LITERATURA: Brewer, Sarah: Premagovanje visokega krvnega tlaka, Benton, Mehtab: Gong joga : zdravljenje in razsvetljevanje s pomočjo zvoka, Ensler, Eve: Čustveno bitje sem: skrivno življenje deklet po vsem svetu, Domar, Alice D.: Bodite srečni, čeprav niste popolni, Troha, Tadej: Niti čudež niti čudež. MLADINA: Bihar, Damjana: Keltska pravljica, Mitrovič, Urška: Karseješ, tožanješ, Webster, Sheryl: Pika plete, Butler, M. Christina: Nasmejani sneženi mož, Langreuter, Jutta: Kapitan Volkec in pustolovščina v skalni votlini, Morgan, Matthew: Pok! - In trola ni več. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.sI 22 Savinjske novicešt. 3,21. jariuar20n Mar prav zares odšel je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo m i še lu? Nosili moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makaro vič) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, atija in starega ata Feliksa ŽMAVCA a Bočne 11.4.1950 - 9-1-2011 Zahvaljujemo se zdravnici dr. Podbregarjevi in patronažni sestri Staši za obiske na domu. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili nesebično pomoč, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala velja tudi župniku g. Petru Marčunu za opravljen obred in obiske na domu, vsem gasilskim društvom, pevcem, praporščakom, govornikom za izrečene besede slovesa, pogrebni službi Morana in gospodu Ferdu Remicu. Posebna zahvala pa velja družinama Jakop in Čretnik. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala, da ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Ženajana, sin Bojan z družino inhčerka Tanja zjernejem Umrl je dolgoletni član in predsednik PGD Bočna Feliks ŽMAVC 1950 - 2011 Za vse, kar si storil v gasilskem društvu, IIVALA TI! PGD Bočna Zahvale Lep, mrzel zimski dan, a tragično zaznamovan je bil, ko utihnilje tvoj glas, in si za vedno odšel od nas. Jok, solze, žalostni vzdihljaj ne vrnejo le nam nazaj. Le nemo nam pogled sir mi v le t voje blage, ugasle oči. Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca. Le malo sreče si iižil, za svojo smrt premlad si bil! Adijo, mož, očka, dedi in pradedi ljubljeni, ljubezen naša li sledi! Naj bosta mir in Bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj! ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prerano je v Bogu zaspal naš ljubi mož, oče, brat, dedi in pradedi Franc ZAJC p. d. Jezernikov Franc a Tera pri Ljubnem 5.11.1942 - 6.1.2011 Z globoko bolečino v srcu se iskreno zahvalj ujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, lovcem in sestram klarisam, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami molili in nam pomagali. II vala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane svete maše. Ilvala dežurni zdravnici dr. Kramerjevi in reševalni ekipi, gospodu dekanu Martinu Pušenjaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, organistki Korpnikovi, ministrantom, praporščakom, pogrebcem, Darku Ermencu za poslovilne besede in pogrebni službi Morana. Globoka zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti in ste ga imeli radi. Žalujoči vsi domači Spomini so kol iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažari jo. (J. W. Goethe) V SPOMIN Apoloni)a PESTATOR 4.2.1921 - 23.1.1996 Ilvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsinjeni Več koraka t vojega ni v naši hiši. Nihče več t voje ha rmonike ne sliši. Za tabo ostala je tišina, v naših srcih pa praznina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in atija Darka STRMŠNIKA p. d. Zg. Potočkega Dareta 17.12.1967 - 7.1.2011 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom zaselka Rovt, znancem; za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in materialno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, gasilcem, podjetju BSII, OŠ Nazarje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Se liho, za vedno korak je tvoj ustavil, za vedno glas tvoj o nemel. Solze po licu liho polzijo, v prsih pekoče skeli, a v mislih ti naših ostajaš, v naših srcih vse do konca naših dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta Janeza KOPUŠARJA 2 Ljubnega ob Savinji 24.7.1933 - 8.1.2011 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani inmu kakorkoli pomagali lajšati in premagovati njegove tegobe v težkih dneh njegove bolezni. Še posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, M ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Ilvala vsem, M ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Ilvala za tolažilne besede in izražena sožalja. Domači Savinjske novicešt. 3,21 .januar 2011 / \ 23 V_/ Za razvedrilo 24 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Križanka, Oglasi N za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN naroc. st. ..... Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 iS Napovednik, Oglasi, Mali oglasi, Objave ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Pika plete Petek, ob 17.00. Strelišče v Mozirju 7. krog strelske lige z zračno puško 21. januar ob 18.00. Smučarsko skakalni center Ljubno Trening v smučarskih skokih (ž) ob 19.00. Gasilski dom Luče ob Savinji Gledališka komedija Oblast Sobota, ob 18,00, Smučarsko skakalni center Ljubno Tekma v smučarskih skokih (ž) 22. januar ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka predstava Pridi gola na večerjo Nedelja, ob 8.00. Mostni graben v Potoku (pri Motorčku) Start 6. pohoda na Tolsti vrh 23. januar ob 14.00. Smučarsko skakalni center Ljubno Tekma v smučarskih skokih (ž) Sreda, ob 17.00. Jedilnica OŠ Nazarje Igrica za predšolske otroke Škraiek Prehlade« 26, januar ob 19.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Islandija (Boštjan Zagožen) Četrtek, 27 januar ob 10 00. Kulturni dom Mozirje Predavanje o uporabi zdravilnih rastlin Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah In nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni žlvlnozdravnlkje dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil In Izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski hlglenlk (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure In od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba Izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ŽIVALI - KUPIM kg; gsm 031/855-186. Kupim en teden staro teličko - mesni tip; gsm 031/214-997. Prodam teiico sivko, brejo 8 mesecev in teličko sivko staro 10 dni; gsm 041/528-097. ŽIVALI - PRODAM Prašiče mesnate pasme za dopitanje ali zakol prodamo; gsm 041/619-372. Prodam bikca, težkega 140 kg; gsm 031/ 765-605. Odojke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam, Prodam bikcasivca,starega 1 teden;tel.583-11-20. možna dostava; gsm 051/335-751. DRUGO - PRODAM Prodam bikca,čb,starega 1 teden;gsm041/ 942-169. Prodam bluetooth slušalko s poinicem. Cena 15 evrov; gsm 041/785-337. Prodam bikca, sr in teličko limuzin, težka 130 Prodam elektronske digitalne tehtnice: 30 Í26] Savinjskenovlcešt.3,21 ,januar2011 MORDA STE ISKALI PRAV TO PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo pokličite 040431 -591. Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. PESKOKOP HABER Gradnja cest in gozdnih vlakpo ugodniceniterpesekrazličnih frakcij. Gsm 041 /783-629 ali 041 /217-525. Pančur Jožef s.p., Krnica 23,3334 Luče. STE ŽE PREKLOPILI NA DIGITALNO? Prodajamo in montiramo vse, karrabiteza preklop na digitalno Iv, DVB-T. Montiramo tudi TotaITV. Antene Cerar k.d., Podvolovljek 29, 3334 Luče, gsm 041/208-968. ZIMA NAŠA Z VIRUSI NE PRIZANAŠA! A virusom se ne damo, zato solne terapije imamo. Gsm 031 /788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brleč Franc 041/606-376. GP Pire d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemovza sprejem POPTV in KANALA - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041 /688-094. Prašnikar Miros.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posrednišlvoza Ficher. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril vtermopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051 /396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. kg, 100 kg, novo, ugodno; gsm 031/202859. Prodam televizor gorenje evelux, ekran 63 (25 eur), monitor LG702 B (20 eur); tel. 03/ 584-14-95 - po 18. uri. Ugodno prodam novo ležišče dormeo 90x200, latoflex; podarim posteljo; tel. 03/ 839-50-14. Prodam suha bukova drva (klaftre); gsm 041/262-137. Prodam board čevlje, št. 43 - 44 in št. 45 - 45,5 (1 par 40 eur) ter hišni kino phiiips, 60 eur; gsm 041/684-403. Prodam domačo ovčjo volno, belo (3 niti), 1 kg/25 eur; gsm 031/243-598. Prodam suhe kocke sena in balo; gsm 031/ 520-220. Prodam cviček letnik 2011, cena 1 eur/l, Nazarje; gsm 040/745-350. Prodam rotacijsko kosilnico, malo rabljeno, sip 165 ter tračni obračalnik sip 220 -brezhiben; gsm 031/738-148. Prodam večjo količino hlevskega gnoja, možnost prevoza; gsm 041/804-793, Prodam vitel tajfun 5 t, ahk, hidravlični, I. 2008, z daijincem ali brez; gsm 031/649902. VOZILA-PRODAM Prodam avto daewoo matiz, letnik 1998, rdeče barve, ugodno; gsm 041/783-448. Prodam citroen saxo, I. 1997, 65500 km, odličen; gsm 041/576-974. NEPREMIČNINE Oddam v najem enosobno stanovanje, 48 m2, v Gornjem Gradu; gsm 041/619-148. Oglasi Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir Vabimo Vas, da se predstavite na tradicionalni prireditvi Pokaži kaj znaš, ki bo na Rečici ob Savinji, 13. februarja ob 15. uri v kulturnem domu. Pridite tako mlajši, kot tudi starejši pevci, ansambli, instrumentalisti, plesalci in humoristi. Prijavite se lahko Mariji Sukalo na tel št. 031-770-431 ali na e naslov marija.sukalo@siol.net Gospodarska zbornica JB+ Slovenije ■■■ ♦SSGZ 5AV1KJ5KO -iALE^KA GOSPODARSKA ZBORNIC J Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Savinjsko-šaieška gospodarska zbornica (SSGZ) nadaljujeta s projektom podelitve priznanj in diplom inovacijam v SASA regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. S tem namenom objavljamo RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 2010 Pravico do prijave na razpis imajo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji aii druge organizacijske oblike z območja občin Gornji Grad, Ljubno,^ Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje. Celoten razpis in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani SŠGZ http://www.ssqz.si/aktualno/novice?id=34. Savinjske novicešt. 3,21 ,januar2011