25. štev.
V Kranju, dne 19. junija 1914,
XV. leto.
GOREN
Političen in gospodarski list
Staue za Kranj z dostavljanjem na do« 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 Tin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Itev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno drultvo v Kranja. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inaerati m računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani SO K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., ee a. tiska enkrat, za večkrat znaten popunt. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljali narcčsina, fvkiav nacue, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu p« dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankJrati. — Rokopisi se ne vračajo.
Sad dozoreva.
Nauki Židov Marksa in Lassalla, očetov ne-verskega socijaliztna, se niso nikogar tako prijeli, kakor polente lačne laške mularije. Ako rečemo, da je bila zadnje dni po Laškem v mestih pre-kucija, še nismo povedali dovolj. Bolj prav je opisano divjanje poživinjene tolpe, ki je ondi požigala cerkve in kvarila tuje imetje, z bese-dami: Lahi so z besneli!
Socijalisti so dolgo vrsto let že sejali seme anarhizma učili ljudstvo, da ni potrebna vera v Boga, da tudi cerkva ni treba in gosposke ne. Učili so nauk: .Država naj pograbi vse premoženje, a ta država je delovno ljudstvo!" Laški delavci so poizkusili oni nauk praktično izvrševati, in sicer najprej s proglasitvijo splošne stavke, potem z bolj ostrimi sredstvi: z dinamitom in bodalL
Da se more izvajati geslo: .Vzemi tam, kjer moreš 1" se socijalistom zdi potrebno najprej odstraniti ovire. Boga, ki greh kaznuje, ni treba, zato se odpravi iz šol nauk o veri v Boga. Cerkve, kjer se ljudem budi vest in oznanjuje sedma božja zapoved in veljavnost zakonske zveze, kot temelj človeške družbe, se morajo podreti. Policaje pa, ki skrbe za javni red in tatove zapirajo, treba pobiti. Ako se taio odstranijo čuvaji morale in pravice, bo dana priložnost za splošno krajo in neomejeno vživanje, dokler bo kje kaj dobiti. V dosego teh .nebes na zemlji" je bila na Laškem zadnji teden predvaja, ki je pokazala .nebesa" v čudni luči.
V Fusignanu so anarhisti vse štiri cerkve napadli in oropali. Klopi in spovednice so izvlekli iz cerkve na trg in se za njimi zabarikadl-rali proti policiji. Sežgali so vse svete podobe in masne knjige. V Alfonsinu je rdeča druhal zažgala cerkev, da je zgorela. V Mezani so tudi zažgali cerkve in vdrli v župnišče, ga oropali in prisilili duhovna, da je slekel taiar, in so duhovniško obleko na mestu zažgali. Sodrga je požgala cerkve tudi v Sinigagli in staro zgodovinsko cerkev Cesenatien in v Imolu. Roparji so oplenili dalje skladišča za žito, razdirali vodovode in železnice in streljali na vlake. Vojaška sila jih je čez nekaj dni ukrotila. Bil je ta izbruh ie poizkus, da so spoznali, kako stoje s tvojimi skrivnimi organizacijami. Za laško vlado taki izbruhi podivjanosti seveda niso prijetni
Deloma je p« tega žalostnega sadu kriva laška vlada sama, ki skrbi za to, da to šole v kraljestvu brezverske, in ki si je 1. 1870. na roparski način prisvojila v Rima oblast, krivice pa še ni poravnala.
Uredba občinskih, vaških in gospodarskih potov.
IV.
Kaj naj se stori glede vzdrževanja občinskih potov? Na to vprašanje nismo zadnjič mogli dati nobenega določnega odgovora, ker ga ni mogoče dati, kajti raznere v dveh občinah niso jednake. Zakon sam je pustil odprto široko vrzel; navodila deželnega odbora se ne spuščajo v podrobnosti — tako da preostaja občinskim odborom nelahka naloga, izluščiti jedro is tega vprašanja ter ustvariti krajevnim razmeram primerne odredbe. Ker je treba vpoštevati toliko okolnosti: zadostiti postavi, varovati občinsko blagajno, storiti res nekaj za zboljšanje potov, da ne bo na zadnje samo prerekanje in drugega
nič, in pri vsem tem ob jednem še treba gledati na to, da ne bodo jednakomerno po občini razdeljena samo bremena, ampak tudi koristi, sicer se bodo duhovi vznemirjali in so navskrižja v občini neizogibna — ker je na toliko reči treba se ozirati, je umljivo, da določitev ni lahka. To potrjuje tudi dejstvo, da prihaja na deželni odbor množina vprašanj v tej zadevi.
Prvo je, da se naredi seznam cest in potov, in sicer po novi okrožnici deželnega odbora do 1. julija t. 1., torej v najkrajšem času. Kar se tega tiče, se nam dozdeva, da si nekatera županstva mislijo stvar težavnejšo, kakor je. Brez map se bo lahko izhajalo, saj občani dobro vedo, katera so javna pota; če je kje kakšna zasebna pot, jo gospodar gotovo tako varuje, da lahko drugi vedo, da se ne sme po nji voziti. Tudi stroškov si s tem seznamom ni treba nalagati. Čemu pa so občinski odborniki? Ob nedeljah popoldne lahko dotičniki za kratek čas izmerijo pota, vsak v svojem obllžju. Če bi kdo za kako neznatno delo še zahteval plačilo, potem ni vreden, da je občinski »mož*. Občinska pota je treba po doposlanih blanketih zmeriti natanko na metre, pri drugih zadostuje samo približna daljava, recimo tudi v korakih. Sicer tega ne odobravamo — zakaj ne. bomo pojasnili pozneje, boljše oi bilo, da se tudi »tika in gospodarska pota izmerijo prav natanko.
Sicer pa, kakor smo že prej povdarjall, ostane nazadnje najbolj važno, pa tudi najbolj težavno vprašanje to, katera občila se bodo postavila v vrsto občinskih potov. To je najbolj važno, ker bo to vplivalo na poznejše vzdrževanje ceste, zato se bo marsikje zgodilo, da bodo ljudje hoteli imeti samo .vaška", ne pa .občinska" pota, ker bo s tem zamotan vozelj hitro presekan. Najbolj težavno pa je tudi zato, ker bodo morali sami občinski odborniki presojati, ali ima kakšna pot postavne znake občinske poti ali ne. Tu se bodo slišala gotovo različna mnenja.
Ko 92 bc razao!riv?.«o. katere ceste naj se nvrste med občinske ceste, bo pač umestno, da se ob jednem pretresa, kako se bodo ceste vzdrževale in skuša naj se prevdariti, kakšne denarne nasledke bodo občinske ceste imele za občinsko blagajno.
Če je takih potov malo in je davčna moč občine precejšnja, potem ne bo težko šlo, Vzemimo pa, da imate 7—8 kilometrov občinskih potov, pri katerih bi bilo morda treba delati tndi škarpe, mostove, narastejo lahko iz tega za občino občutna in trajna bremena. Recimo, d« bi znašala občinska cestna naklada 15—20%, in to zmiraj, bi bil to za davkoplačevalce neljub povišek, pa tudi za občine, ki Imajo Že sedaj visoke naklade, bc to zadržujoča coklja. da se marsikatera druga prav potrebna reč ne bo mogla izvršiti.
Tu se pokaže, da ima dotedanje popravlja« nje po vdeležencUt na tlaki ali po delih tndi dobro stran. Ob kakem deževnem dnevu, po zimi, ko ni dragega dela tako veliko, je gospodar popravil cesto, da skoro ni vedel kdaj. Sedaj bodo ti morda res nekaj nt dobičku, pa znatno ne, ker delo bo moral nadomestiti z denarjema in ta denar mora prej še dobiti, in dobi ga večkrat težko.
Morda bi se dala ta stvar tako narediti, da bi navažanje gramoza po vdeležencih še ostalo, od občine pa bi se plačali cestarji, ki bi po potrebi trebili jarke, zakopavali koleardke, s čemur
bi se cestam močno pomagalo in prihranilo bi se precej potrebnega dela. Voda namreč velikokrat razdira pota, ker se nihče ne briga zanje.
Torej vse to naj rešijo občinski odborniki v lastnem delokrogu. Znano je, da je dežela veliko storila za ceste po deželi; tukaj hoče zakon k sodelovanju v večji meri pritegniti tudi občine. To je gotovo opravičeno. Za javni promet je brezdvomno največje važnosti, da so razpeljana po občini dobra pota. Koliko manj trpe vozovi in Živina! Kmet ima veliko dela, a nobenega opravila se tako težko ne loti, kakor iti pot popravljat. Le čaka . . čaka, dokler se mu kolo ne stare; pa še potem bo raje rekel: Kolo mora biti novo, in ne reče: pot mora biti boljša. Da pa pot velikokrat tako razdrapana ostane, ni zmiraj sam kriv. Saj bi šel popravljat, pravi, ako bi še drugi šli. Zato ne gre, ker nobeden stvari v roke ne vzame. Tu so poklicani župani in občinski odborniki, da so za voditelje v tej zadevi. Kdor je s temi rečmi imel opraviti, ve, kolika težava je s trmastimi gospodarji, katerim v časih kar noče v glavo, da bi tako naredil, kakor bi mu kak sosed ukazal. Pa če se županstva z odbori odtočno za stvar zavzamejo, te lako veliko doseže. V vzgled je občina Predo sije, kjer to zadnji čas lepo popravili vta vaška in poljska ..pota. 7a djjtp.o4-Sn»_Be1e.*?• Žahijfe vdVi«*.. ženci lansko leto plačali 243 Vo naklado — W to v jednem letu.
Torej t takim duhom na delo, potem te bo gotovo nekaj storilo. Olede seznamov ne bo samo besedičenje, ampak bo vsa ta akcija tudi pripomogla k temu, da dobimo boljša občila po deželi.
Končno te eno besedo o vaških in gospo-'dartkih potih. O teh smo zgoraj malo govorili, ker se pri teh razmere glede popravljanja ne spremenijo. Popravljati pa te morajo, da te pota spremenijo.
Nam te dozdeva, da je zakon v tem pomanjkljiv, ker ne zahteva, da te sedaj sestavijo natančni zapisniki vdeležencev pri vsaki gospodarski poti. Nezadostno je tudi površno merjenje, ampak vsaka taka pot naj bi te zmedla natančno na metre, ker te to rabi v slučaju, če se pot razdeli. Paziti je treba, da se ne meri prenizko, kajti pri deljenju hoče imeti vsak udeleženec slabo mero, in kaj sitno j t, če nazadnje kaj pota ostane. O razmerju, koliko bi na jednega ali dragega prišlo, naj se vdcieženci mirno in prijateljsko in pravično med teboj pomenijo. Potem naj se doseže občinski sklep, ki naj se pravilno razglasi. Če se nihče ni pritožil, je sklep pravomočen. Potem m lahko takoj pot razdeli. Na sitneže in nagajivce te r.i veliko ozirati. Brez dneanja odločno sprejeti; vtem pa se nikdar ne vstreže. j. m.
DOPISI.
s Sortkega polja. Na Sorske« polju nič kaj ne koristi letošnje prepogosto deževje. Fižol ponekod rjavi, pšenica zaostaja, detelja in seno te ne bosta dobro spravila. Skoda res, da nagaja št rožnik, kar ni mogel naj. Moka tc draži, pa te bo še, ako ne bode žima letina drugod ugodnejša. Vinogradniki te sicer pohvalijo m sedaj, a kaj še pride, ne vemo. Vinski trgovci so odnehali t ceno na debelo od 44—36 K na hI, ker inače bodo nižji sloji samo pivo pili ali gostilničarje pustili. — Živinska kupčija gre tedaj malo naprej, teleta so dosti v ceno, mleko — naše dobro, pristno mleko — pa ne more tiste cene dobiti, kakor zasluži. — V reki Sort napreduje hitro uravnava struge. — V Mavčičah
so v kratkem 3 boljši gospodarji uredili svinjake po najnovejšem načrtu. Dela so izvršili domači mojstri. Sosedje pridite in oglejte si to preko-ristno preuredbo! — V nedeljo, 14. t. m. popoldne je ime! Živinozdravnik iz Kranja, g. Korošec, v šoli predavanje o živinskih boleznih in pomoči. Vsi smo ga zvesto poslušali in smo mu za njegov trud in nauk srčno hvaležni, saj nam je v kratkem času podal veliko lepih naukov, a želimo vsi, da bi imeli na leto več takih predavanj.
— V tej jeseni dobimo za našo faro v stari šoli lepe prostore za občinsko pisarno, za Marijino družbo, za izobraževalno društvo in za .Orle". Potem pa nam Bog nakloni prav dobrih
— zlatih src pa radodarnih rok! Iz vsake teh rok pa po 100 kronic, po tem smo na konju za notranjo popravo in opravo. V to pomozi Bog in sv. Pavel!
Iz Sent Valburge. V tukajšnjem grajskem parku so našli dne 5. t. m. neko tujo, mlado žensko popolnoma oslabelo. Hočevar jo je peljal v deželno bolnico, kjer je umrla. Doma je bila baje iz Rajhenburga. Ljudje veliko o tem dogodku govorijo, kjer je vsa zadeva zavita v skrivnostno temo.
Iz Šmarce. Električno-strojna zadruga že deluje. Elektrika se je našim gospodarjem jako priljubila. Dosedaj ima že 34 gospodarjev napeljano električno luč. Poslužujejo se je tudi kot gonilne sile za motorje. V obratu je že 14 elektromotorjev. S pomočjo elektrike bo kmečko delo bolj po ceni. Le s cenejšimi delovnimi silami je mogoče dvigniti kmečko blagostanje. Lahko priporočamo, da si tisti kraji, ki ne bodo prišli v poštev pri napeljavi deželne elektrike, omislijo svoje centrale s pomočjo zadrug.
Iz Moravč. Shod na Limbarski Gori bo tretjo nedeljo po binkoštih. 20. t. m. se prične ob 5. uri popoldne pridiga in spovedovanje, v ne. deljo zjutraj bo sv. maša, po deseti maši bo pa političen shod.
Iz Komende. Dne 21. junija se bo vršila velika prireditev kamniškega okrožja .Orlov". Ob 10. uri bo sv. maša, po maši bo tabor pred cerkvijo, na katerem bodo nastopili razni govorniki. Ob pol štirih bo javna telovadba in potem ljudska veselica, pri kateri bo sodelovala orlovska godba s Polja.
Podbrezje. 14. t. m. smo imeli pri nas prvo
Credstavo na našem novem društvenem odru. olikega uspeha gotovo ni nobeden pričakoval. Le deklamacija ni napravila nobenega vtisa. Dobro deklamirati je pač težko. »Vaški skopuh" je napravil ljudem največ veselja. Igrali so vsi naravnost izvrstno. »Ljubezen Marijinega otroka" pa 'ISr^rTmeVna' igra za letni" Čas, ko je čfbvefc "bolj len za misliti. Dobro so jo dekleta igrala, a posebnega vtisa ni bilo. Predstava je pokazala, da imajo pri nas nekateri res lepe zmožnosti za igre. — Ker se jih zadnjič mnogo ni moglo predstave udeležiti radi pomanjkanja prostorov, se igri ponovita v nedeljo, 21. junija.
Sv. Ana pod Ljubeljem. Pokojni vojni kurat Čannan je zapustil za novo župnijo precej tisočakov. Kakor se je izvedelo, je določilo ško-f fijstvo, da se ta denar sedaj razdeli med sorodnike, ker se nova fara ne bo ustanovila. Pred nekaj dnevi se je razdelilo 42.595 K 15 v, razdeli se pa še 3622 K 94 h.
Iz Kamne Gorice. Umrl je g. Franc Žvan, posestnik, bivši dolgoletni župan kamnogoriški in oče Č. g. Žvana, župnika na Boh. Bistrici. N. p. v m!
POLITIČNI PREGLED.
Novo ministrstvo so dobili na Francoskem. Predsednik je Vivianf, ki vodi tudi zunanje posle.
Francija je najela 805 milijonov frankov posojila za vojne potrebščine.
Vstaja v Albaniji. Kakor smo že poročali, so se uprli mohamedariski prebivalci Albanije, ki nikakor nočejo slišati, da bi jim vladal kristjan. Koncem preteklega tedna so prikorakale močne ustaške čete pred Drač, glavno mesto Albanije. Vstaši so šteli kakih 6000 mož, dočim je mesto branilo okrog 250 orožnikov in kakih 8—900 knezu zvestih domačinov pod poveljstvom holandskih častnikov. Branilci mesta so se obdali z okopi in tam več dni odbijali napade. Pri tej priliki je padel vodja albanske armade, polkovnik Thomson. Poslaništva v mestu so pa zastra-žili avstrijski in laški mornarji. Z velikimi težavami se je končno posrečilo napad odbiti. Z metalci luči so vojne ladje branilcem kneza kazale, kje so po noči stale sovražne čete. — Polkovnik Thomson je imel jako lep pogreb, katerega so se udeležili knez in knjeginja, Člani diplomatskega zbora ter avstrijski in laški vojni mornarji. Ustaši so zopet napadli Drač, a so bili odbiti. Pri tem napadu se je odlikoval inženir Hessler, bivši avstrijski častnik, ki je poveljeval topništvu. Namestnik Thomsonov je holandski major Kroon, ki ima sedaj za obrambo poleg orožnikov tudi 1200 Malisorov. Kakor se piše so Italijani v DraČu izdajali Thomsonove načrte usta-šem, ker je bil Thomson nasprotnik italijanskim spletkam. Tudi rumunskega poslanika v Draču
je dobila Italija na svojo stran. Zadnja poročila pravijo, da so vstaši okoli 1000 Miriditov in Malisorov vjeli in jih veliko pobili.
Zmede na Balkanu. Vedno hujši je spor med Grško in Turčijo. V Mali Aziji so turški roparji napadli Grke in jih gonijo z dežele. Do sedaj so jih pregnali že do 100.000. Ljudstvo na Grškem sili na vojno proti Turčiji, vlada se pa še upira. Kaže se, da bi za ta slučaj utegnila Bolgarija potegniti s Turčijo, zato se je oglasila že tudi Rumunija, češ, da bi to smatrala za prelomitev bukareškega miru.
Poraz svobodomiselstva v Rimu. V Rimu so se vršile občinske volitve. ObCina je bila dosedaj v rokah najhujših laških brezvercev, ki so izvolili za župana juda Nathana, da so s tem papeža izzivali. Sedaj so se pa združili laški narodnjaki s katoličani in so brez verski blok skoro popolnoma porazili. Brezverski blok je dobil 26.000 glasov, dočim so dobili nasprotniki 30.000 glasov. Ko so pred leti zmagali brezverci in je bil jud izvoljen za župana v večnem mestu, je .Slov. Narod" vriskal veselja.
NOVIČAR.
Veselica v korist „Slovenski Straži". Veselica društva .Kranj" v prid .Slov. Straži" preteklo nedeljo je v vsakem oziru dobro uspela. Tudi gmotni uspeh je zadovoljiv. Udeležba je bila . nenavadno mnogoštevilna. Med gosti je vladalo ves čas kar najbolj veselo razpoloženje. Pravi umetniški užitek nam je nudila godba Kat. delavskega društva z Jesenic pod vodstvom g. kaplana Kogeja, za kar ji bodi Še enkrat izrečena najtoplejša zahvala. Najlepša hvala tudi vsem cenjenim damam in gospodom, ki so sodelovali zlasti pri postrežbi, prodajanju šopkov, razglednic i. t. d., kakor tudi vsem, ki so blagovolili nakloniti za veselico različnih daril in sploh vsem, ki so na ta ali oni način prispevali k veselici.
Propad nemških nacijonalcev. V graš-kem mestnem svetu so se združili soc. demokrati in zastopniki uradništva in tako dobili veČino v obč. svetu. Vsled tega je moral župan dr. Fleisch-hacker odstopiti. Liberalno nacijonalni odborniki so pripravili mesto tako daleč, da občinski voz ne gre naprej. Iz Gradca izhajajo najhujša hujskanja proti Slovencem. Ni čudno, da ne gre gospodarstvo naprej, če se člani mestnega sveta bolj brigajo za »veleizdajstva" med Jugoslovani, kakor za upravo.
Nemcem se na Kranjskem dobro godi.
V Ljubljani imamo Slovenci v trgovski in obrtni zbornici veliko večino. Ali, kaj nam to pomaga! Zadnji torek je volila zbornica zastopnika v državni železniški svet. Slovenski liberalci so volili za člana gosp. Kneza, za namestnika pa zagrizenega Nemca Pammerja. Ker Knez ne bo utegnil hoditi k sejam, bo slovensko zbornico zastopal Nemec. Ljuba mati Slovenija, kaj hočeš še več?
Nazadovanje rdečkarjev vidno napreduje po raznih krajih. V Nemčiji so izgubila strokovna društva rdečkarjev na tisoče pristašev, na Švedskem samo lansko leto 46.000. Nič bolje se ne godi socijalistom v Belgiji. Delavci vedno bolj uvidevajo, kako gnila je ta stranka koritarjev. Na Dunaju je neki socialni demokrat na velikanskem shodu razkril mnogo lumparij, ki se dogajajo po rdečih konsumih, kjer se prodaja najslabše blago zapeljanemu delavstvu. Krščansko socijalni poslanci so že posegli vmes in so in-terpelirali deželnega glavarja in dunajskega župana radi tega razkritja.
Liberalni agitatorji obsojeni. V Vipavi je bil obsojen jurtst Lekan na 7 dni, ker je lagal čez duhovščino in naše zavode« Ker je tudi žalil pokojnega dekana v Vipavi, so ga tožili sorodniki in je plačal 200 K za Izob. društvo v Vipavi in 30 K za Slov. Stražo, prekliceval tudi dvakrat pred cerkvi jo. Seveda plača tudi odvetnike.—V Ilirski Bistrici je pa tožil trnovski kapelan g. Žganjar liberalnega agitatorja Jakšeta, ker je trosil laž-njive vesti o njem. Jakše je prosil oproščenja in plačal 50 K za »Orla« in 50 K za .Slov. Stražo" in vse stroške. „Narod" vpije da je S. L. S. zmagala pri zadnjih volitvah z dr. Pogačnikom le z lažmi. Kdo je lagal, se kaže pri sodnijah.
Napredek naše kulture. Včasih so bili po naši deželi razni cirkusi, v katere so zahajali le bolj priprosti ljudje. Sedaj so se pa obrnili cirkusi v mesta. Vsi slovenski dnevniki, brez izjeme, delajo za klovnarijo kričeče reklame in z zadovoljstom poročajo, kako mnogoštevilno se naše meščanstvo udeležuje teh »predstav". Naša gledališča v Trstu in Ljubljani pa propadajo. Danes ima kmet več smisla za dramatiko, kakor inteligent — meščan. Slabo znamenje za mestno kulturo. Včasih so že nastopali proti »Krpanovim kobilam", sedaj so pa še na slabejšem, ker so pri »kobilah" vsaj domači igralci kaj zaslužili.
Volitve v Istri. Pri ožjih volitvah preteklo nedeljo sta bila izvoljena 1 laški krščanski soci-jalec (s pomočjo Slovencev) in 1 laški liberalec (v Pulju), kateremu so pomagali Nemci na noge proti socijalistu.
t Tomaž Kajdiž, stolni kanonik v Ljubljani, je umil 17. t. m. Rojen je bil na Breznici pred 80. leti, kjer se je rodilo tudi več slavnih mož. Kot dekan moravški in dežel, poslanec je dobil pred 16. leti kanonikat v Ljubljani, kjer je deloval še v poznih letih prav pridno kot revizor cerkvenih računov in arhidijakon. Bil je tudi usta-novnik našega tiskovnega društva. N. p. v m.
K Gospi Sveti, v Celovec in na Vrb-sko jezero pojdejo Ljubljančani prihodnjo nedeljo ob treh zjutraj s posebnim vlakom. Celovški Nemci so zaradi tega romanja Slovencev po nepotrebnem postali silno nervozni.
Umrl je v Ljubljani starinoslovec Jernej Pečnik, ki je napolnil s svojimi izkopinami več sob v ljubljanskem muzeju. Bil je preprost, a za svojo stroko vnet mož.
Naši .Janezi" fest fantje. Msgr. vojaški kurat Rafael Kozak poroča v »Zlati Dobi" iz Celovca, daje pridobil mnogo vojakov 17. pešpolka za abstinenco. Imel je z dovoljenjem polkovnika predavanja o škodljivosti alkohola za vsak bataljon posebej. Od 800 mož se jih je 243 vpisalo v »Sveto vojsko". Pristopajo pa še drugi.
Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer bo prišel na Bled, kjer bo ostal en mesec.
List „Resnicaa se tiska v Pragi v 50.000 izvodih. Za razširjanje tega lista med slovenskim ljudstvom so dali dovoljenje vsi slovenski škofje. Cesar je daroval društvu sv. Bonifacija, ki izdaja »Resnico" in druge podobne liste v raznih jezikih, 6C03 kron.
„Slomškova zveza". Gorenjska podruž niča  »Slomškove zveze" bo imela občni zbor na Brezjah, dne 25. junija popoldne ob 2. uri v ondotni društveni dvorani.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovati učenci za prvi razred prihodnjega šolskega leta v četrtek, dne 2. julija od 2. do 5. ure popoldne v gimnazijski pisarni. Vnanji učenci se lahko tudi pismeno priglasijo. Vsprejemne skušnje se bodo vršile v soboto, dne 4. julija od 8. ure naprej.
Iz sodne službe. Sodni svetnik v Radovljici, g. Regally, je imenovan za predstojnika okr. sodnije v Ljubljani.
Nesreča. V ponedeljek se je vršila avtomobilska tekma skozi Kranj. Posestnica Polona Brtoncelj iz Godešič pri Šk. Loki se je peljala na sejem v Kranj. V Gaštejskem klancu se je pa ustrašila bližajočih se avtomobilov in je skočila z voza, pa tako nesrečno, da si je zlomila desno roko.
Lep avtomobil je začel voziti iz Škofje Loke v Železnike. Prostora ima za 16 oseb. Ima tudi napravo, da se bo v času mraza lahko zakuril.
Vodovodni odbor v Kranju je imel sejo, na kateri se je sklenilo, da se da deželni vladi reverz zaradi vodovoda čez novi savski most na kolodvor. — Posestnik Bitenc bo brezplačno odstopil vodovodnemu odboru zemljišče za napravo javnega vodnjaka na Hujah. Vodovodnemu pazniku Freni se dovoli dnevnina v znesku 42 K. — Zaslišalo se bo več strank, ki samovoljno in potratno porabljajo vodo iz javnih naprav. — Podaljšal se bode vodovod od državne ceste pri Z. Kranjcu skozi ulico mimo pristav do občin-, skega pota na pokopališče.
Važno za obrtnike. Ker se snuje v Kranju »Obrtno hranilno in posojilno društvo" in se bode vsled tega vršil tudi sestanek vseh obrtnikov, na katerem se bode razpravljalo kako zamoremo pomagati svojemu obrtnemu stanu do boljšega obstanka, zato opozarjamo in vabimo vse obrtnike, da se gotovo udeleže tega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21, junija 1.1. ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni v Kranju. Pripravljalni odbor.
Šišensko posvetno društvo priredi 28. junija izlet k sv. Joštu.
Omnibus Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero. Deželna zveza za tujski promet m turistiko na Kranjskem otvori tudi v letošnji poletni sezoni med Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom omnibus progo, ki prične voziti v nedeljo dne 28. junija t. 1. Omnibus bode vozil vsak dan trikrat proti jezeru. Odhajal bo s kolodvora na Bohinjski Bistrici vsak dan ob 9. zjutraj, ob 11 uri dopoldne in ob 2. uri popoldne proti Bohinjskemu jezeru in bo imel siedeče postaje: Bistrica — hotel sv, Janez — hotel Sv. Duh — in končno postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po ti progi se bodo vračali omnibusi 3 krat nazaj na Bistrico. Odhod iz hotela Zlato-roga ob v2il in ob 3. popoldne in ob 6. zvečer. Vozne cene so: Bistrica — Sv. Janez 60 vinarjev, Bistrica Sv. Duh 70 vinarjev in Bistrica — Zlatorog K 1. — Ta komunikacijska zveza je gotovo velike važnosti za tujski promet v Bohinju in je posebno izletnikom in pasantom dana prilika za jako nizko ceno pripeljati se na divno Bohinjsko jezero. Tudi so posamezni bohinjski kraji in hoteli med seboj intenzivnejše zvezani. Gorenjski vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 6 51 min. zjutraj in ob 1130 min. dopoldne, imajo direktno zvezo na to omnibus-progo. Tiskani vozni redi so na razpolago v hotelih in gostilnah na Jesenicah, Bledu in v Bohinju.
Priloga ..Gortnlcu" iltv. 25 iz I. 191*
Nesreča v Kranju. V Kranju je danes rir-knlarna žaga odrezala tri prste Rudolfu Makucu, mizarskemu pomočniku pri g. Drukarju.
Iz Kriške občine. V 23. štv. »Gorenjca" se je priobčil dopis, v katerem se je pisalo o bivšem županu g. Mihu Koselu. Izjavljamo, da se ni mislilo v dopisu g. Koselu očitati kakih nepoštenosti, pač pa se je mislilo na nerednosti, katere je pa g. Kosel sani priznal in zahteval, da naj se konštatirajc v seji občin, odbora v Križih.
Vojaki ponesrečili. Pri ostrih strelnih vajah topničarjev v Trnju na Notranjskem si je en topničar zlomil nogo, enega so povozili in enega poškodovali na glavi.
Kraljestvo božje na vzhodu. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je izdalo pod omenjenim naslovom četrti zvezek letnih poročil. Silv« Sar-denko ganljivo opisuje v njem znano izpreobr-nenje Srbkinje Georginke v Mostaru, potem sledi opis misijonov na Balkanu in letno poročilo o delovanju Apostolstva med našimi južnimi brati. V zadnji vojni so bili bolgarski misijoni strahovito opustošenl.
Prvo sv. obhajilo. Najlepše darilo prvo-obhajancem je knjižica »Vzorniki prvega sv. obhajila. Zbral in uredil A. Kržič. Cena 1 K, v platno vez. K 1 60. — V tej knjižici je zbran šopek najkrasnejših zgledov za prvo-obhajance, ki bo nanje vplival blažilno in jih vzpodbujal k lepemu življenju. Knjižica se dobiva na prodaj v knjigami »Ilirija" v Kranju.
Potrebščine oskrbovalnih predmetov ca c. in kr. vojno. C. in kr. intendanca 3. voia v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani obvestilo o približni potrebščini predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1914/15 za oskrbo c. in kr. vojne na raznih postajah. Potrebovalo se bo: rž, oves, seno, slamo za steljo in postelje, trd in mehak les, premog. Čas, v katerem se bodo ponudbe sprejemale, se bo določil pozneje. Gori omenjeno obvestilo in dobavni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Invalidne podpore. 13. avgusta 1914 se bodo razdelile obresti .ubožne in invalidske ustanove razpuščenega kranjskega veteran, društva", in sicer v znesku 756 K. Pravico do njih imajo za leto 1914: L ubogi člani razpuščenega kranjskega vojaškega veteranskega društva v Ljubljani, odnosno njih vdove; 2. če sploh ni takih prosilcev, ki so psed sovražnikom invalidni postali, potem slede v kako kranjsko občino pristojni vojaki Prošnjam za obdaritev naj se pritoži rojstni (krstni) list, od pristojnega župnega ®&i. občinskega urada napravljenjzdravstvene m ubožno spričevalo, iz katerega se dajo imovinske in rodbinske razmere natanko posneti, kakor tudi domovinski Ust, nadalje tudi dokazilo, da je bil prosilec, odn. soprog prosilke član razpuščenega kranjskega vojaškega veteranskega društva v Ljubljani, al! da je posta! pred sovražnikom invalid, oziroma za službo nesposoben. Kolka proste prošnje naj se vlože potom županstva najkasneje do 5. julija 1.1.
Svojega denarja je vsakdo sam gospodar, zamore ga makari zaigrati tudi v loteriji 1 Komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas »Slovenske Straže", glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečke po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk ki s tem tedaj varnost za srečko izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj pošlje Valentin Urbančič, Ljubljana.
Pazite na otroke! Požari se pojavljajo! Vzemite otroke seboj!
RAZNOTEROSTI,
Napad na poslanca. Na cesti pri Bihača v zahodni Bosni so kmetje napadli bosenskega deželnega poslanca dr. Katidča. Kmetje so streljali in pri tem ubili dr. Kaiičičevega oskrbnika in voznika, poslanec je pa ostal nepoškodovan. Vzrok napada je menda neka dolgotrajna pravda.
Velika stavka. V Baku na Kavkaza je za-
stavkalo v ondotnih čistilnicah za petrolej 25.000 delavcev.
Pariz pod vodo. V Parizu je bila silna ploha. Voda je zalila rov podmestne železnice. Zemlja se je vjedla v rove in več oseb se je pogreznllo.
Velika nesreča v Iki. Pretekli petek popoldne je skočil v itd s tira voz električne cestne železnice, ki posreduje promet s postaje Matulji skozi Opatijo v Lovran. Železnica iz Lovrana ima pri Iki strm padec, zavore so bile preslabe. Voz se je zaletel v neko hišo in se popolnoma razbil, vozilo se je kakih 20 potnikov. Vodja voza, oba sprevodnika in nekateri potniki so poskakali prej z voza in so se lahko poškodovali Drugi, ki niso mogli ali si pa niso upali skočiti z voza, so dobili poškodbe; trije potniki so bili nevarno, devet jih je bilo bolj lahko ranjenih.
Uradnik pred poroto. V Spina se je vršila pretekli teden /dnevna porotna razprava proti bivšemu poštnemu kontrolorju v Zadru v Dalmaciji, Ivanu Rešetki, ki je bil obtožen, da je poneveril 86.000 K uradnega denarja. Zaslišanih je bilo 38 prič. Rešetka je krivdo priznal, vendar so ga porotniki z enim glasom večine oprostili. Državni pravdnik se je pritožil.
Novo morilno orožje. Italijanski inženir Uliva je baje iznašel tak električni aparat, da mu bo mogoče na 100 kilometrov daleč razstreliti
vsako bojno ladjo. Verjetno to ni preveč. Italijani se radi bahajo.
Pretep v dežel, zbornici. V bukovinskem deželnem zboru sta se stepla rumunska poslanca Onciul in Zurkan.
Nesreča na letališču. V Graudenzu se je v petek zgodila velika nesreča. Vojaki so prenašali bencin iz sodov na letalne stroje. Pri tem se je bencin a žgal ta eksplodiral, vsled česar so bili 4 podčastniki usmrčeni, 7 vojakov pa je bik) težko ranjenih. 1
Zlato na potovanju. V Ameriki so vkrcan' zadnji teden na S paraike za 90 milijonov kron zlata, ki so ga naročile evropske banke,
fr»nttra posseverila. V Trst« so zaprli Ev-
genijo Bradaška, ki je bila uslužbena v trgovini Brirnšek in tam poneveeMa 30 tisoč kron.
Umor. Sluga rudniške uprave v Možicah na Štajerskem je bil napaden, ko je nesel 8 tisoč kron za tedensko plačo radarjev. Slugo so našli ustreljenega in denar ufopau. Morilca Janeza Germovnika so pa kmalu zasledili in zaprli
Nezgoda v rudniku, v fudokopu pri Es-tenu v Nemčiji je skala ubila 4 delavce.
Milijonar slepar. V Lvovu v Galiciji so zaprli večkratnega nnujouerja Weidberga, tesnega
trgovca. Z njim vred so zaprli tudi dva njegova uradnika m odvetnika dr. Charaka. Ob dolženi so, da so zažgali žago zato, da pridejo do zavarovalnine.
Vojaške sleparije. V Galiciji so zaprli 12 oseb zaradi sleparskega oproščevanja od vojaške službe. Zaprt je tudi en štabni zdravnik.
More ženske. Na angleškem hočejo ženske dobiti volilno pravico. Ker se državni zbor ne uda njih zahtevi, skušajo to doseči s silo. V soboto so položile v cerkvi sv. Jurija v Londona bombo, ki se je razpočiia in povzročila ogromno škodo. Tudi v cerkvi sv. Pavla so hotele motiti službo božjo. Neka ženska se je dala trdno privezati h klopi z železno vrvjo, potem je pa začela preklinjati vlado. Verniki si niso mogli pomagati drugače, kakor da so odžagali del klopi, kjer je bila ženska privezana.
Velik požar v Galiciji. V vasi Miedzielisko je izbruhnil požar, ki je uničil okrog 100 hiš. Zgorela sta tudi dva kmeta in okoli 60 glav goveje živine.
Velika vročina vlada v Ameriki. Do sedaj je v severnoameriških mestih umrlo za vročino že 50 oseb, več sto oseb je pa moralo iti v lice.
Poštni defravdant prijet. Policiji v Draž-lih v Nemčiji ae je posrečilo prijeti avstrijskega poštnega uradnika Wilczeka, ki je v Krakovu poneveril 192.000 kron. Pri njem so dobili le 2000 mark. 142.000 K so pa dobili pri nekem njegovem prijatelju. Manjka še 50 tisoč mark.
Dinamitne patrone je našel železniški čuvaj v predoru pri znani trdnjavi Malborjet na Koroškem. Sumi se, da ima ta zadeva politično ozadje.
Več dopisov radi pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti. Pridejo prihodnjič na vrsto.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 18. junija. Na sestanku v Konstanti je prišlo med ruskim carjem Nikolajem in romanskim kraljem do popolnega sporazuma med obema državama glede balkanskih vprašanj.
Petrogad, 18. junija. Anarhisti so hoteli carja ubiti, ko se je vračal iz Romunije. Bomba je bila položena na tir, pa je prepozno eksplodirala. Carski vlak je ušel srečno, za njim prihajajoči poštni vlak je bil pa poškodovan.
Drač, 18. junija. Položaj je za kneza obupen. Vstaši stoje pred mestom. Proti knezu so tudi Lahi in kontrolna komisija, ki bi rada odpravila kneza na kakšno ladjo.
J>ahva/a.
Za šestdesetletnico sem prejel veliko čestitk. Ker ne utegnem, da bi se za laskave izraze naklonjenosti cenjenim društvom in posameznikom pismeno zahvaljeval izrekam s tem vsem skupaj iskreno zahvaio.
V Kranju, dne 15. junija 1914,
Anton Kobiar,
dekan.
Cenjeno občinstvo
opozarjamo, da g. L Pr. Lampret, bivši tiskar v Kranju, ni opravičen nabirati naročila za našo tiskarno. »Tiskov, društvo" v Kranju.
Steckenpferd lilijno-mlečno milo
od Bergmann A C«., Tetschen ob Eibl
je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne lepote. Tisoči piiznalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko »Steckenpferd* in na celi naslov. Cena 80 vin. v lekarnah, drogerijah in parfumeüjaii itd. Istotako priporočila vredno je tudi Beigmanovo iilijno mazilo „Manera" za ohranitev lepih in itežati Ženskih rok. Cena 70 v za tabo.
*******
s& urejevanje spletnih gospodarskih mmämw
J. Rozman, Kranj.
I. Denarni promet: Izposlovanje po-
sojil v vseh obiskan. — Prevzem kapi-talij in njih pupilamovamo nalaganje. —
Eanžlranje Insolvenc. — Eskont meaic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih karzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne široke,
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično -komerc zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti ln proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na
razpolago. i» 52-35
Vse obolelosti soiiOnih organov
pljučne bolezni
oslovski kašelj.navadni kašelj.prehlajenje,inftuencaiu ÄrJÄjÄ SIROLIN "ROCHE"
Dobt sm* H.      v v.sei/1 lekarnah
Singer
Šivalni stroji so neprenosljivi v trajnosti in vsestranski uporabi.
Singer
Šivalne stroje dobite samo v naših prodajalnah z izveskom.
SINOER Co. delniška družba :: ::    šivalnih stojev.    :: ::
KRANJ, Glavni trg St. 119.
Zobozdraunfihl In zpbptehnlihl atellž
Dr. Edv. Globočnlk, okrožni zdravnik in zubozdravnik, in Fr. Holaehaelc@rs konc. zobotehnik
V KRANJU *****
v HlebSevI hiši, nasproti rotovia, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj 16     do 5. ure popoldne na razpolago. 52—21
Jabolčno vino
naravno pristno iz jabolk-mošanjčkarjev, 100 litrov 20 K, razpošilja proti povzetju Josip Rosenkranz, Marlbor ob Dravi, Štajersko.
Iz proste roke se proda zelo prostorna, za vsako obrt pripravna
HISH
v Kranju pod mestom št. 18.
Več se izve pri lastnici istotam.
Hliin naprodaj.
Pri sodniji v Radovljici bode dne 1. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne na dražbi prodano
iw posestvo
ftiSne* St. 3 na Brezjah
obstoječe iz hiše, mlina, žage, gospodarskih poslopij, gozdnih in zemljiških parcel.
Najmanjši ponudek je 6490 kron, vadija treba založiti 973 kron 48 vin.
Natančneja pojasnila dajeta: Ana Pretnar, posestnica na Zgor. Dobravi št. 1, pošta PodnartinLorencŠivic, posestnik na Brezjah.
je iz najboljših rastlin in po lastni sestavi pripravljen čaj, kateri se rabi z vspehom kot
domače sredstvo proti živčnim obolelostim.
Učinek tega čaja se pokaže posebno v tem, ker umiri živce, lajša bolečine, redi kri, odpravi krče, povrne spanec, sploh vpliva kar najbolje na telesno moč in dobro razpoloženje,
kakor tudi na prebavo. Gangllonal se dobi pristen edino le pri c. in kr. dvornem
in komornem založniku
JULIJU BITTNERJU, lekarnarju
Reichenau, Nižje Avstrijsko.
Cena eni škatljici z natančnim navodilom 3 krone. Dubi se se pa tudi v vseh lekarnah, drugače pa od zgorajšnje lekarne proti pošiljatvi 3 krone poštnine prosto.
Pozor! Gostilničarji ia Koaznmenti!
Zajamčeno pristen štajerski :: JABOLČNI IN HHUSEVI MOŠT :: iz dobro manega štanj-skega kraja, krepilen in močan, razpošilja proti povzetju od lOOlitr. naprej G. MITI ERBERGER, poštni predal 11 v Wetzelsdorfu pri Gradcu, žel. postaja Gradec CENE: Prvovrstni jabolčnik za 100 litrov od 20 22 K, prvovrstni hruševec za 100 litr. 17—20 K. Posoda se vzame v račun, ako se jo pošlje n*zaj.
■
flnton Križnar
posestnik In ilvlnozdravnllkl pomočnik
FrancKa Križnar roj. Kamnar
trgovka
poročena
Strallice 15. Junij« 1914
StražHče
Vi I Ko Lappain
postajni mojster državne železnice
nnica Lappain roj. Kamnar
poročena
15. junija 1914 Skofetjc«
RWOLF
Dunaj: 1913 zlata kolajna. Komotav 1913: zlata kolajna s posebnim priznanjem in srebrnim državnim darilom.
Delniškim družba Magdeburg1 - Buckau.
Podružnica Dunaj III., Am Heumarkt 21
g Originalna konstrukcija Wjolf ... *. JD - S00k-s. f Najizdatnejša poraba sile za vse obrti.
Posedaj Izdelanih nad 1 milijon k. s.
iii*ae«i«iiisee**t»{
Najbolje in najceneje se kupi :: ::        pri tvrdki        :: ::
i RUDOLF RUS !
e
« e>
urar v Kranju poleg lekarne, ligžagpgljgeg L jggjg.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Strogo solidna in po*
stena postrežba. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
a
si h ®
H
a
Deželni dvorec
Uhcd fioipoiha nllca.
h iE h h h K
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 in pol odstotka, {■]
vloge v tekočem računu od dneva vloge do dneva dviga. Zalaga va- ED
dije in kavcije za podjetnike in obrtnike. Daje posojila proti vknjižbi ¡3
in na amortizacijo. — Priporoča v nakup svoje pupilarno-varne Sj
H
g H H 13 H H
Q H H
zastavne liste in komunalne zadolžnice, kosi po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 kron. — Za vse posle Kranjske deželne banke in za njene vrednostne papirje jamči dežela Kranjska.
9A