Studio za svobodni ples Vam /e všeč rltmlčno glbanje telesa ob zvokih last-nega glasu ali glasbe, ko skozi ples izrazite svoje veselje, žalost, hrepenenje, ustvarjalnost? Pa poku-kajmo v delo Studla ža svobodni ples. Predsednica Daliborka Podboj mije povedala marsikatero zanimi-vost. Studio za svobodni ples je bil ustanovljen jeseni leta 1973. Pravzaprav je zrasel iz Oddelka za svobodni ples, ki je najprej deloval v okviru Pi-onirske knjižnice, nato pa ga je v svoje okrilje vzel Zavod za glasbeno in baletno izobra-že^anje y Ljubljani. Prva predsednica Studia je bila prof. Ziva Kraigher, ki plesal-cem še vedno posrediye svoje bogato in ustvarjalno znanje s področja sodobnega plesa. Vzgojila je že lepo število mla-dih plesalcev. Pri koreograf-skem in vzgojnem delu so se ji kasneje pridružile Jasna Knez, Silva Ros, Jerneja Kos, Gordana Schmidt, Daliborka Podboj in druge. Nekatere med Ajimi so študij plesa do-končale v tujini (Parizu, Lon-donu) in si pridobile dodatne dragocene izkušnje. Studio je bil prvo amater-sko plesno društvo v sloven-skem prostoru. V teku leta je zanimanje za svobodni ples močno naraslo. Po Sloveniji deluje zdaj že več kot 40 dru-štev, prenekaterega izmed iyih pa so ustanovili starejši člani Studia, ki so postali kul-turni mentoiji sodobnega plesnega izraza. Studio združuje tri skupine članov: starejšo, mladinsko in pionirsko. V svojih vrstah po- grešajo fante, ki se žal boij po-redko odločajo za takšno udejstvovanje. Plesalci spremljajo svoje plesne gibe z lastnimi glasovi ali plešejo po glasbi. V zadnjem času pogo-sto pri koreografiji uporablja-jo intermedialen pristop, kar pomeni, da ples poleg glasbe spremlja še prikazovanje di-apozitivov ali filmov. Sadove svojega mar^jivega dela vsako leto prikažejo na premierni predstavi v eni izmed gledali-ških hjš, redno pa sodelujejo v programu Kulturnega doma 'Ivana Cankarja. V sodelova-iyu z RTV Ljubljana so pos-neli plesni film »Dinarske ski-ce« (koreograf D. Zlatar-Frey),. ki so ga odkupile tudi druge države, na primer Av-strija, Japonska, Španija, Francija. Z naštudiranimi programi gostujejo po gledališčih, šolah in študentskih domovih, po večjih in manjših krajih naše ožje in širše domovine ter v zamejstvu (Celovec, Trst). Če jih boste povabili, bodo prav radi nastopili v krajevnih skupnostih. Za svoje neumorno delo na področju koreografije in sku-pinskih nastopov so doslej prejeli že lepo število najviš-jih priznary, ki krasijo stekle-no vitrino. Naj naštejemo le nekatera med ryimi: »Zlata ptica«, ki jo podeljuje revija Miadina, Grand^ Prix ..kritike na Malem Sterijinem pozorju v Novem Sadu, 2. nagrada na srečanju amaterskih plesnih skupin iz vse Jugoslavije v" Valjevu, kipec Abraševič kot najvišje jugoslovansko priz-narye amaterskim in folklor-nim skupinam, priznanje no-vinarjev Mladost-Sutjeska, plaketa »Glumaški večeri« in še in še. Čeprav člane Studia pestijo finančne in prostorske težave, pogrešajo pa tudi širšo druž-beno podporo (finančna sred-stva dobyo od ZKO Ljubljana Center), so polni poleta in en-tuziazma. V ples vnašajo svo-je najgloblje občutke; skrat-ka, z njim živyo. Pomeni jim duševno in telesno sprostitev. Če se jim želite pridružiti, se oglasite v ponedeljek ali sre-do ob 18. v ritmični dvorani Administrativne šole v Ljub-Ijani na Poljanski 22, kjer si boste lahko ogledali vaje in dobili še druge informacije. Studio za svobodni ples ima sicer svoj sedež v Ljubljani na Vegovi 7, kjer je Zavod za glasbeno in baletno izobraže-vaiye. Silva Šuc