SLAVICA SRŠA, SOCIALNA DELAVKA S ČRNUČ
Vsaka pomoč je dobrodošla
Siavlca Srša )e socialna de-lavka s Čmuč. »Pokriva« štlri krajevne skupnosti: Franc Ravbar, Črnuče-Gmajna, Rez-ke Dragar in Nadgorlca-Ježa. Na tem koncu Bežigrada živi več kot 5000 Ijudi. Med njimi so seveda tudl takšni, ki se težko prebijajo skozl življenje, so takoimenovanl socialni problemi.
In takim je treba pomagati. Z nasvetom, s stalno, enkratno, zimsko ali z dopolnilno ctenar-
no pomočjo. Socialne delavke skušajo pomagati mladim dru-žinam pri iskanju varstva otrok, si prizadevajo preskrbe-ti jim stanovanje, nekaterim dati pogum, da bi se zdravili, če so alkoholiki itd.
JASLI JE PREMALO
Slavica Srša je sama mlada mamica. Svojega otroka ima v eni izmed dveh varstvenih dru-žin na Črnučah. Pravi, da ni noben problem spraviti otroka v vrtec, če je starejši od dveh let. Težko pa je za dojenčke. Zato nikakor ne more razume-ti, zakaj se vrtci bolj ne zavza-mejo za družinsko varstvo, ki se je povsod po Ljubljani bolj razmaknilo kot za Bežigra-dom. Se mar pri nas ne zave-dajo stisk staršev, ki ne vedo kam z otrokom? Zakaj bolj ne nadzorujejo domačih (»črnih«) varuhinj, zakaj vse ne vključijo pod vrtčevo streho?
Seveda pa je varstvo otrok le delček vsega, kar socialna de-lavka v krajevni skupnosti de-la. Skuša odkriti socialne pro-bleme, predno se razrastejo. Računa na pomoč šole in so-
sedov, saj vsega sama ne more odkriti, čeprav bi rada.
Slavka je socialna delavka od 1981. leta. Prej je na tem koncu Bežigrada niso imeli. V tem času je spoznala mnogo Ijudi, tiste, ki se šele naseljuje-jo na črnučah pa bo skušala čim prej spoznati.
MLAOOLETNO PRESTOPNIŠTVO
Opaža, da je med mladimi precej prestopništva. Tako kradejo kolesa, motorje, ma-lenkosti v trgovini, uničujejo družbeno premoženje itd. Pre-cej je ttidi alkoholikov in alko-holičark. Žal jih nihče ne more prisiliti k zdravljenju, kar se ji zdi močno napačno. Naj jih domači trpijo do konca življe-nja? Težko je zakonca izseliti, ker je stanovanj premalo. Lo-čen alkoholik ostane še naprej pri družini, čeprav sta se z že-no razvezala in še naprej nad-leguje domače. Kako mu to preprečiti? Socialna delavka ne more, milica noče, če ne gre za pretepanje ali kaj po-dobnega.
Veliko se tudi sicer ukvarja z zakonci, ki se ločujejo. Ogleda si razmere, v katerih živita in
potem predlaga komu naj pri-padajo otroci ter predlaga viši-no preživnine in podobno.
Meni, da so na njenem kon-cu starši v povprečju dobri. Da pa žal starši pretepajo otroke za zidovi, in da za takšne sicer redke grobijane težko izve. Mi-sli, da smo premalo radikalni. Tistim, ki niso primerni za star-še, bi morali otroke brezkom-promisno odvzeti. če ne za ve-dno, vsaj za določen čas.
Skrbi jo, ker se zaveda, da brezposelnost raste. Na nje-nem terenu jih je že precej brez dela. Če pa človek nima službe, praktično ne more priti do stanovanja, ne more vzdr-ževati otrok, če jih ima. Brez-Jelnežev je malo. Pač pa je nekaj starih ženičk, ki nimajo nikogar, da bi skrbel zanje in so tudi brez dohodkov. Te do-bijo vsak mesec denarno pod-poro, ki znaša nekaj nad 5000 dinarjev. Jasno je, da se s tem komaj pretolčejo skozi mesec.
Tudi pri nas so krizni časi, zato bo pritisk na socialo prav gotovo večji. Treba je storiti vse, da dobijo pomoč samo ti-sti, ki jo zares potrebujejo. Se-daj je med njimi tudi nekaj ta-kih, ki si z njo le zvišujejo svoj osebni standard.
N.Ž.