Nadarjenost in predšolski otroci Ajda Bivic, vzgojiteljica za dodatno strokovno pomoč, Vrtec Črnuče V članku se v splošnem posvetim opredelitvi koncepta nadarjenosti, osredotočim pa se na razvoj, spodbujanje in identifikacijo nadarjenosti na predšolski stopnji. S pomočjo različnih teorij pojasnim, kaj vse vpliva na razvoj nadarjenosti in zakaj moramo biti še posebej pozo- rni na otroke iz manj spodbudnih okolij. Uvod ure tiho; odlično mu gre tudi matematika. Takšno Široka in zahtevna interdisciplinarna problematika stereotipno ocenjevanje je pogosto in prav nič kori- nadarjenosti in talentiranosti je v slovenskem stro- stno, saj opredeljuje tudi ravnanje z otroki v vzgojno- kovnem prostoru pomanjkljivo obdelana (Kukanja -izobraževalnem procesu (Sutherland 2015). Gabrijelčič 2015, 11). Še posebej tu izstopa predšolsko obdobje. Nekaj napotkov in usmeritev za predšol- Tri avtorice so pojasnile, kako števila in dojemanje sko obdobje najdemo v Kurikulumu za vrtce (1999, števil procesirajo otroci, saj naj bi bilo zanimanje za 8): »Načelo enakih možnosti in upoštevanje različ- matematiko značilnost nadarjenih otrok. Števila je nosti med otroki se uresničuje preko zagotavljanja potrebno povezati z besedami in s količinsko pred- enakovrednih pogojev za optimalni razvoj vsakega stavo. Matematično intuicijo moramo negovati in otroka in upoštevanje individualnih razlik v razvo- razvijati, kljub temu pa ne smemo zanemariti vloge ju in učenju.« Še posebej je razvijanje nadarjenosti spomina pri učenju aritmetike. Zato je pomembno, v predšolskem obdobju poudarjeno v naslednjem da spomin urimo (spominske igre, treningi spomi- odstavku: »Posebno pozornost naj vzgojitelji na- na, recitiranje pesmi …), učno snov pa ponavljamo, menijo otrokom, ki so izrazito gibalno nadarjeni, saj le to zagotavlja kontinuiteto znanja. Tega bi se in tistim, ki so gibalno manj spretni. Prve vodijo pri morali zavedati starši, vzgojitelji in učitelji, zaradi če- razvoju njihove nadarjenosti, druge pa podpirajo in sar bi morali v delo z otroki tudi v predšolskem ob- opogumljajo.« (prav tam, 30). dobju vključiti čim več matematičnih vsebin (npr. iz- števanke, igranje s števili, razvrščanje, primerjanje …). Nadarjeni otroci imajo pravico do ustreznih izobra- Splošno prepričanje, da so te vsebine (pre)težke, je ževalnih možnosti, ki bodo izzivalno in stimulativno napačno. Otroci so zmožni učenja raznovrstnih vse- naravnane in ki bodo optimalno razvijale njihove bin, izjemni so v svoji domišljiji in intuiciji, odrasli pa potenciale. Za dosego tega pa moramo poskrbeti žal njihove sposobnosti velikokrat podcenjujemo. Z za ustrezno usposobljen pedagoški kader, tako na zaupanjem v njihove zmožnosti jim lahko približa- identifikaciji kot na pedagoškem področju (Kuka- mo matematične vsebine in jih učimo aritmetiko nja Gabrijelčič 2015). Prav ta kriterij je zapisan tudi na sproščen, intuitiven način. Le tako lahko pričaku- v posodobljenih smernicah za odkrivanje in delo z jemo, da bo razumevanje matematike boljše, razvoj nadarjenimi otroki na vseh stopnjah izobraževanja matematičnih sposobnosti pa hitrejši in uspešnejši (2019): »Za uspešno vzgojno-izobraževalno delo z (Levstek, Bregant in Podlesek 2013, 120–121). učenci z visokimi potenciali potrebujejo učitelji in drugi strokovni delavci vrtcev in šol tudi ustrezna Nadarjeni otroci imajo dobro razvite učne strategije znanja, spretnosti in naravnanosti. Poleg kakovo- in dejavnike, ki vplivajo na uspešnost učenja. Razde- stnega dodiplomskega izobraževanja je nujno tudi limo jih na notranje in zunanje. Notranji so: fiziolo- stalno in kakovostno nadaljnje izobraževanje in ški (stanje čutil, živčevja in zdravstveno stanje, raven usposabljanje. Odgovornost zanj leži tako na ustre- energije, splošno počutje, hormonsko ravnovesje) znih fakultetah, ki izobražujejo učitelje in druge stro- in psihološki (umske in druge sposobnosti, stil uče- kovne delavce, kot na javnih zavodih za razvojno in nja in spoznavanja, motivacija, razvojna stopnja mi- svetovalno delo v šolstvu, pa tudi na strokovnih de- šljenja, govorne kompetence, predznanje, uporaba lavcih samih.« spoznavnih strategij pri učenju). Zunanji dejavniki so: fizikalni (opremljenost in oblikovanost prosto- Terminološka opredelitev ra za učenje, osvetljenost prostora, temperatura in Predstave o nadarjenih otrocih so pogosto napačne. vlažnost, položaj družine, vrednote, vzgojni slog) in Nadarjen otrok naj bi bil okroglega obraza s pegi- socialni (socialno-ekonomski položaj družine, vre- cami in očali na nosu. Na vprašanja vedno pravilno dnote, vzgojni slog, interakcije med otroki, vzgojite- odgovori in rad nekje v samoti izvaja znanstvene lji in vrstniki (Puklek in Zupančič 2009 v Kukanja Ga- poskuse. Včasih se ga prime vzdevek »znanstvenik«, brijelčič 2015). Tu je potrebno poudariti, da je učna mogoče pri štirih letih izjemno igra violino; je ure in uspešnost izjemno povezana z učno motivacijo, 19 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO na katero ima velik vpliv tudi socialno-ekonomski 3. Sodobni razvojni modeli: vse teorije in modeli ka- položaj družine. Kako pomemben je socialno-eko- žejo, da k razvoju nadarjenosti vodijo notranji in nomski položaj, poudarjata raziskavi o učni uspe- zunanji dejavniki. šnosti otrok iz manj spodbudnega okolja kasneje v šoli in kako pozitiven pomen ima vključenost otrok Sodobne teorije torej inteligentnosti ne enačijo z iz teh okolij v vrtec. nadarjenostjo in najbolj široko sprejeta definici- ja nadarjenosti je: »Nadarjeni so tisti posamezniki, Pomembno povezanost med uspešnostjo v šoli ki redno dosegajo nadpovprečne dosežke na več in izobrazbo staršev je pokazala raziskava, ki jo je področjih človekove dejavnosti, ki hkrati pomeni- opravila Saša Cecić Erpić (1999). Primerjava kogni- jo edinstven in ustvarjalen prispevek k tem podro- tivnih sposobnosti otrok glede na izobrazbo star- čjem« (Renzulli). šev kaže, da je prav izobrazbena struktura staršev pomemben dejavnik uspešnosti kognitivnega Na podoben način nadarjenost opredeljuje Ferbe- funkcioniranja otrok. Otroci staršev z visoko izo- žer (2002): nadarjenost je rezultat danih in prido- brazbo dosegajo pomembno višje rezultate od bljenih dejavnikov, z njo pa se medsebojno preple- otrok staršev s srednjo ali nižjo izobrazbo. Marja- tajo in povezujejo še ustvarjalnost, nadpovprečna novič Umek (2016) ugotavlja tudi, da so govorno inteligentnost in specifične osebnostne kvalitete. kompetentni otroci dosegali boljše rezultate na Na nadarjenost gleda holistično. Holistični pristop k intelektualnih testih in tudi višjo pripravljenost za nadarjenosti se nanaša na razvijanje inteligentnosti, šolo ne glede na izobrazbo staršev ali vključenost spodbujanje emocionalne zrelosti in zagotavljanje otrok v vrtec. To dokazuje, da so najboljši pokaza- socialne interakcije. S tem pristopom ne združuje- telj otrokove pripravljenosti na šolo otrokova go- mo samo različnih vidikov, ampak tudi povezujemo vorna kompetentnost in neverbalne intelektualne nasprotja, kar je pomembna značilnost razmišljanja kompetence. Obenem pa je raziskava prinesla tudi pri nadarjenosti. pomemben podatek, da so otroci, vključeni v vrtec iz manj spodbudnega okolja in z nižjo izobrazbo Ena izmed najbolj uporabljenih sodobnih definicij staršev, primanjkljaj na govornem področju nado- nadarjenosti, ki jo uporablja ameriška zakonodaja in knadili in bili tako bolje pripravljeni na šolo. To do- je sprejeta tudi pri nas, je, da so nadarjeni tisti otroci, kazuje, kako pomemben dejavnik pri motivaciji in ki na predšolski, šolski ali srednješolski ravni izobra- kognitivni usposobljenosti ima vrtec in pedagoško ževanja kažejo visoke dosežke ali potenciale na inte- osebje. Da moramo posebej nameniti pozornost lektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, razvijanju nadarjenih otrok iz ranljivih skupin, po- vodstvenem ali umetniškem področju in zaradi spe- udarja tudi posodobljen koncept dela z nadarjeni- cifičnih potreb poleg rednega izobraževalnega pro- mi: … »je posebna pozornost namenjena ranljivim grama potrebujejo še posebej prilagojene progra- podskupinam nadarjenih in talentiranih učencev me in aktivnosti (Travers, Elliott in Kratochwill 1993 – učencem s posebnimi potrebami, učencem pri- v Horvat in Košir 2013). Na podlagi te definicije je bil seljencem ali etničnim skupinam, učencem, ki od- leta 1999 oblikovan tudi Koncept: Odkrivanje in delo raščajo v neugodnih družinskih razmerah, učen- z nadarjenimi učenci (v nadaljevanju Koncept), na cem z učnimi težavami in med njimi tudi tistim, podlagi katerega poteka delo z nadarjenimi učen- ki za učenje niso motivirani. Upoštevana so tudi ci v slovenskih osnovnih šolah. Koncept so leta 2019 spoznanja o pomenu razlik med spoloma.« posodobili in dodali tudi predšolsko obdobje. Zgodovinski pregled pojmovanja nadarjenosti Kako je prav predšolsko obdobje pomembno za Skozi leta je pedagoško-psihološka stroka drugače razvijanje kognitivnega razvoja, vedno znova po- pojmovala nadarjenost. V svoji knjigi jih podrobno udarja in opominja Rajović, ki je pionir v razisko- opiše Mojca Kukanja Gabrijelčič (2015) in razdeli na vanju nervoznosti v vzgoji in izobraževanju. Vse to posamezne cikle: lepo strne v naslednji povedi: »[…] in ker se mož- gani najbolj razvijajo prav v prvih petih letih življe- 1. Splošni model nadarjenosti: nadarjenost, talen- nja, se mora otrok takrat čim več gibati. S tem se tiranost in genialnost so bili sinonimi, nadarje- namreč aktivirajo in povezujejo pomembna mo- nost se je merila s splošno inteligentnostjo. žganska središča, usklajuje se več sposobnosti in dejavnosti« (Mlakar Grandoše 2017). 2. Specifični modeli nadarjenosti: nadarjenost so pojmovali glede na številna druga področja člove- To potrjujejo tudi teorije o razvoju možganov. Če kovih sposobnosti. Tu je potrebno omeniti Renzul- torej vplivamo na aktivnost nevronov s spodbu- lija (1978 v Kukanja Gabrijelčič 2015), ki je nadarje- dnim okoljem, ki spodbuja učenje, se izogibamo nost razširil na tri dele: nadarjenost je povezana z bolečini, okužbi in vnetju, lahko sklepamo, da motivacijo, nadpovprečnimi sposobnostmi posa- vplivamo na plastičnost in razvoj možganov. V meznika in visoko ustvarjalnostjo. otroštvu se izrazijo genetske posebnosti ob vplivu 20 Didakta okolja. Radi rečemo, da na razvoj v tem obdobju na zunanje vplive na otrokov razvoj. Longitudinalne vpliva tako biološka narava kot okolje. V občutlji- študije, ki so vključevale tudi dvojčke, so pokazale, vem obdobju, ki ga uravnavajo posebne mole- da je ljubeče ukvarjanje staršev z otroki pri dveh kule, vezane na biološko notranjo uro, izkušnje letih vplivalo na bralne sposobnosti otrok dve leti nepovratno vplivajo na razvoj določenih predelov kasneje. Zanimivo je, da so ugotavljali tudi obratno; živčevja. Preko igre, ki vključuje gibanje, se nove otrokove sposobnosti so določale način in količino in nove poti v možganih vzpostavljajo z motorič- ukvarjanja. nim učenjem. Večje je število ponovitev, boljše je učenje in zapomnitev. Za različne predele možga- O pomenu nevroznanosti pišejo tudi v Konceptu nov obstajajo različna občutljiva obdobja. V razvo- (2019): »Spoznanja nevroznanosti poudarjajo po- ju možganov so časovna obdobja, ki omogočajo men zgodnjega prepoznavanja otrokovih potenci- v tistem času najbolj optimalen razvoj določene- alov in spodbujanja vzpostavljanja nevronski pove- ga področja možganov. Imenujemo jih občutljiva zav v možganih z zadostno stimulacijo«. (tudi kritična) obdobja. Kar se naučimo v tistem času, se naučimo hitreje in temeljiteje kot v ka- Značilnosti nadarjenih predšolskih otrok kšnem drugem obdobju. Žal to pomeni tudi, da Nadarjene otroke lahko odkrijemo že zelo zgodaj, zamujeno obdobje kasneje težje nadomestimo. v prvih treh letih. Nadarjeni otrok dosega razvojne Mejnike podrobneje razdeli v svoji monografiji mejnike veliko hitreje od svojih vrstnikov, ima nad- Kukanja Gabrijelčič (2018): nadarjeni otroci hitreje povprečen besedni zaklad, tvori stavke pred svojimi dosegajo razvojne mejnike celostno: hitreje sho- vrstniki, je neprestano radoveden in neprestano po- dijo, spregovorijo, hitrejši je kognitivni razvoj in stavlja vprašanja. Pogosto je izredno aktiven, nena- motorični razvoj, prav tako imajo povečano po- vadno dolgo lahko vzdržuje koncentracijo in pozor- zornost in zahteve po nenehnih stimulacijah. nost, kaže veliko vnemo do svojih interesov in uživa v reševanju težkih nalog. Tak otrok ima izredno buj- Če otroku ne zagotovimo ustreznih pozitivnih uč- no domišljijo in pogosto tudi namišljene prijatelje nih izkušenj, ne bodo nikoli uresničili svojih poten- (Kukanja Gabrijelčič 2018). cialov (razvoj govora in logike do 4. leta; glasbenih sposobnosti in kompetenc od 3. in 10. leta ipd.). Med zgodnjimi napovedniki nadarjenosti izstopa- jo: sposobnost dolgotrajne usmerjene pozornosti, Za učenje je zelo pomemben vzgled. Časovno in hiter razvoj govora, nadpovprečen besedni zaklad, vsebinsko bolj intenzivni pogovori z otrokom, bra- tvorjenje stavkov pred vrstniki, energičnost, ki meji nje in ljubeče okolje lahko povečajo otrokove go- na hiperaktivnost, intenzivni odzivi v frustracijskih vorne zmožnosti (Tucker-Drob in Harden 2012 v situacijah, hiter razvoj bralnih sposobnosti, interes Bregant 2012). Prehrana in ljubeča skrb za otroke za matematične probleme, visoke spominske spo- je za razvoj možganov izredno pomembna, kar so sobnosti, zadovoljstvo v samostojni igri, neprestana pokazale raziskave pri dojenih otrocih in otrocih, ki radovednost in bujna domišljija. Razvoj nadarjenih niso bili optimalno prehranjeni oziroma so utrpeli otrok je za 30 % hitrejši od razvoja ostalih otrok. V pomanjkanje hrane (Alaimo, Olson in Fongillo 2001; pomoč pri razvojnih mejnikih je naslednja tabela, ki Anderson, Johnstone in Remley 1999 v Bregant prikazuje razvojne mejnike nadarjenih otrok (Kuka- 2012). Na starševstvo in vzgojo lahko gledamo kot nja Gabrijelčič 2018): Groba motorika – sposobnosti Normalna starost doseganja Starost nadarjenega razvojnega mejnika otroka Sedi sam. 7 mesecev 4,9 meseca Samostojno stoji. 11 mesecev 7,7 meseca Se plazi po stopnicah navzgor. 15 mesecev 10,5 meseca Hodi po stopnicah. 18 mesecev 12,5 meseca Obrača strani v knjigi. 18 mesecev 12,6 meseca Hodi po prstih. 30 mesecev 25,6 meseca Poskakuje po eni nogi. 48 mesecev 33,6 meseca Poda žogo. 48 mesecev 33,6 meseca Preskakuje izmenično (leva, desna). 60 mesecev 42 mesecev 21 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Fina motorika – sposobnosti Normalna starost doseganja Starost nadarjenega razvojnega mejnika otroka Igra se z ropotuljo. 3 mesece 2,1 meseca Prime predmet s kazalcem in palcem. 9 mesecev 4,9 meseca Z občutkom prime barvico. 11 mesecev 7,7 meseca Spontano riše, čečka. 13 mesecev 9,1 meseca Guba papir. 21 mesecev 14,7 meseca Nariše osebo z dvema deloma. 43 mesecev 33,6 meseca Preriše trikotnik. 60 mesecev 42 mesecev Nariše osebo (vrat, roke, oblačila). 72 mesecev 50,4 meseca Kognitivni in govorni razvoj – sposobnosti Normalna starost doseganja Starost nadarjenega razvojnega mejnika otroka Socialni nasmeh ob znanih osebah. 1,5 meseca 1 mesec Raziskuje z očmi v smeri zvoka. 2,2 meseca 1,5 meseca Vokalizira dva različna glasova. 2,3 meseca 1,6 meseca Izgovarja da-da in podobne zloge. 7,9 meseca 5,5 meseca Se odzove na svoje ime in prepoved. 9 mesecev 6,3 meseca Ogleduje slike v knjigi. 10 mesecev 7 mesecev Uporablja štiri do šest besed. 15 mesecev 10,5 meseca Sledi navodilom. 17,8 meseca 12,46 meseca Uporablja trobesedni stavek. 24 mesecev 16,8 meseca Pove svoje ime. 30 mesecev 21 mesecev Šteje predmete do tri. 36 mesecev 25,2 meseca Tabela 1: razvojni mejniki nadarjenih otrok Dalj časa vztraja in uživa ob gledanju TV programa. 12 mesecev Ima svojo najljubšo oddajo. 12 mesecev Sposoben je oblikovati dvobesedno frazo. 14 mesecev Sposoben je razumeti in povedati veliko besed. 18 mesecev Prepozna črke, abecedo. 2 leti Prepozna števila do deset ali več in šteje na pamet. 2 leti Prepozna barve. 2 leti Prepozna zapis prvih besed. 2 leti Zanima se za uganke. 2 leti Ima daljšo pozornost za področja, ki ga zanimajo. 2 leti Sposoben je oblikovati trobesedni stavek. 2 leti 22 Didakta Sposoben je sestaviti sestavljanko iz dvajsetih delov. 3 leta Prepozna proste napake in svoje napisano ime. 3 leta Sposoben je napisati črke, števila, besede in svoje ime. 3–4 leta Sposoben je prebrati preprosta besedila. 4 leta Tabela 2: Mejniki razvoja splošnih sposobnosti nadarjenega otroka Kako opazovati otroke v predšolske obdobju? mogoče precenjevati, saj radovednost, navduše- Margaret Sutherland (2015) ponuja nove poglede nje in ustvarjalnost, ki se oblikuje v ranem otro- na opazovanje in ocenjevanje nadarjenih otrok v štvu, lahko trajno vpliva na življenje posameznika. vrtcu. Pripravila je seznam dosežkov na opazoval- nem listu, ki pomagajo pri končni celostni podobi Otroci, ki prihajajo iz spodbudnega okolja, kjer otroka. Seznam vsebuje: spraševanje, razumeva- imajo veliko izzivov tako doma kot v vrtcu, imajo nje, ustvarjalnost, logično razmišljanje, pomnje- zelo dobro popotnico za razvoj določene sposob- nje, delo z drugimi in tveganje. Da odgovorimo na nosti. Danes je veliko otrok kognitivno zelo spo- vsa vprašanja, je zelo pomembno, da se z otroki sobnih, primanjkuje pa jim čustvene inteligence pogovarjamo, kaj jim je všeč in kaj ne, o njihovih in empatije, ki sestavljata uspešnega posamezni- interesih, sposobnostih. Za otroke si vzemite čas ka. Ti dve lastnosti sta temelj uspešne družbe. To in skozi pogovor doženite, kaj radi počnejo izven poudari v svoji knjigi Mojca Kukanja Gabrijelčič vrtca. Iz spoznanj o otrocih sestavite nove izzive (2017). Če namreč želimo prispevati k samoure- in učne izkušnje. Starši so tudi pomemben vir sničitvi otrok in mladih ter s tem k razvoju celotne podatkov o predšolskem otroku. Starši nehote in družbe, moramo stremeti k razvoju novih učnih pogosto ocenijo svoje otroke kot nadarjene. Zato načrtov za izjemno nadarjene otroke. je zelo pomembno, da imamo s starši odkrit, za- upen odnos, in če nam povedo, da menijo, da je Otrok za razvoj svojih potencialov potrebuje ljube- otrok na kakšnem področju bolj sposoben, smo v zen, spodbude in zadovoljitev primarnih potreb. V vrtcu na to še bolj pozorni. Dober vir informacij so vrtcu moramo biti zato še posebej pozorni na otro- tudi vrstniki, ki lahko med svojimi prijatelji prepo- ke, ki teh spodbud doma ne morejo prejemati. Po- znajo, kateri otroci so bolj sposobni pri določeni drobneje jih moramo opazovati in jim vsakodnev- dejavnosti, npr. striženje. no postavljati pozitivne igralne izzive. V tem vidim glavno nalogo vrtca pri odkrivanju in spodbujanju Vsekakor je potrebno pri ocenjevanju otroka upo- nadarjenih otrok na predšolski stopnji. števati celosten pogled in vse tri vire informacij o otroku: temeljito opazovanje s pogovorom, s star- ši in z vrstniki. Viri in literatura Bregant, T. (2012): Rast, razvoj in zorenje možganov. Psihološka obzor- Da otrok lahko razvija svoje potenciale, je po- ja, 21, 2 , 51–60. membno spodbudno okolje, ki vsebuje: posta- Ferbežer, I. (2002): Holistični pristop k nadarjenosti. Anthropos, 34, 1/3, 85–92. vljanje izzivov, ustvarjalno okolje, ki je čustveno Horvat, M. in Košir, K. (2013): Socialna sprejetost nadarjenih učencev spodbudno, spodbujanje gibalnega področja, in učencev z dodatno strokovno pomočjo v osnovni šoli. Psihološka obzorja, 22, 156–166. miselnega področja, program raznolikih oboga- Kukanja Gabrijelčič, M. (2017): Poučevanje nadarjenih učencev v titvenih dejavnosti v vrtcu, strokovno izpopolnje- osnovni šoli. Koper: Založba univerze na Primorskem. Kukanja Gabrijelčič, M. (2015): Nadarjeni in talentirani učenci. Med vanje strokovnih delavcev na temo nadarjenosti, poslanstvom in odgovornostjo. Koper: Univerzitetna založba Annales. spremljanje razvoja otroka ter dobro sodelovanje Kukanja Gabrijelčič, M. (2018). Nadarjenost na predšolski stopnji. Ko- per: Založba Univerze na Primorskem. https://www.researchgate.net/ s starši (Koncept 2019). publication/299416892_Razvoj_aritmeticnih_sposobnosti Kurikulum za vrtce (1999). Levstek. T., Podlesek, A., Bregant, T. (2013): Razvoj aritmetičnih sposob- Zaključek nosti. Psihološka obzorja, 22, 115–121. Strokovne delavke Vrtca Črnuče so same izra- Mlakar, Grandošek, T. (2017): Dr. Ranko Rajović: »Cilj staršev naj bo gib- čen in spreten otrok«. Dostopno na: https://www.dobrezgodbe.com/ zile željo po izobraževanju na temo nadarjenih druzina/dr-ranko-rajovic-cilj-starsev-naj-bo-gibcen-spreten-otrok na predšolski stopnji. V sebi čutijo odgovornost Sutherland, M. (2015): Nadarjeni v zgodnjem otroštvu. Dejavnosti za otroke, stare od 3 do 6 let. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Ljubljana: do otrok in njihovega razvoja, kar poudarita tudi Ministrstvo za šolstvo in šport Koncept (2019) in Suntherland (2015). Pomena Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi izobraževanja pri otrocih v zgodnjem otroštvu ni (2019). Ljubljana: Zavod RZ za šolstvo 23 Didakta