Dopisi. lz Trnovelj pri Celju. (Nove volitve.) Jaz mislim da bi se lehko ne našel mož v naši občini, ki bi ruu ne bile znane razmere, v katerib se znajdemo in sicer kakošnja nevarnost da nam preti zaradi nemške. brezverske šole in pa nemškepa šulvereina v Škofljivasi. Zato vas opozarjamo ravno zdaj, ker se bliža čas nove volitve in rešenja; to bode zlati čas dne 4. in 5. aprila Ta dva dneva namreč nam je na izvoljo ali zmagati ali propasti, toda propasti, tega Bog ne daj! Zato bo pa nam treba stopiti na noge in neomabljivo trdno stati in delati na zinago. To vam je sveta dolžnost za nas vse. posebno pa, ker gre za naše nedolžne otročiče. da jih ne bomo prodali za tistib 30 srebrnikov, katere nam vsiljujejo v eno mer za iiemško šolo. Naši nasprotniki so nam pač zato tako dolgo odlagali nove volitve razpisati, ker so mislili, da bode več dela ter bode mogel slovenski kmet v tem času že tudi za plug prijeti ali za marsikatero drugo delo. Ali nikar se ne dajte ostrašiti, ampak stopimo brez vsega zadržka, vsi skupno in z veseljem k novi volitvi! Naj bi se pač ne našel mož, kateri ima volilno pravico, pa bi se izgovarjal: Naj pa drugi gredo, kaj bodem bodil prazno slamo mlatit! Meni je že na ušesa prišlo, da nekateri tako govore. Resnica, tisti pač prazno slamo mlati, ki tako misli, torej še enkrat rečem: Dragi Slovenci, nikar ne držite rok križem, kedar je treba seči za pravico in sicer za lastno, katera nam gre. Na primer, to si vsak lebko misli, ko bi oče svojemu sinu posestvo izročil, pa bi ta ne smel na njem gospodariti. Tak bode vse storil, naj bi mu bilo še tako težavno, da si svojo pravico pridobi, ravno tako moramo mi vse storiti, ako hočemo na naši slovenski zemlji sami gospndarji biti. To nam bode pa čisto lebko, ako bomo vsi za enega ia edea za vse delovali. Iz spodnje Savinjske doline. (Na nemčurskib razvalinab.) [Konec.] Izvoljeni so bili enoglasno. in možje, katerim so dali obeani svoje glasove, so ti-le: Hausenbibler Ivan, Toman Valent, Podpečan Andrej, GrobelnikJ., Lipovšek Grega, Lednik Martin, Verden Fr., Rotnik Martiu, kot odborniki za prvi razred in Šuperger Andr., Štajvor Martin, Flis Mart., Skobel Pavel, kot namestniki za prvi razred, Podpečan Martin. Fušnik Ožbalt, Cvikel Jak., Krajnc Blaž, Toman Pavel, Potočnik Franc, Vob Ivan, Kos Bošt., kot odborniki za drugi razred in Doler Ivan, Pernovšek Jernej, Hriberšek Matija, Tkalec Matija. kot namestniki za drugi razred, Kunaj Jože, Krep Anton, Štefančič Jernej, Lednik Jurij, Teržan Ivan, Krajnc Franc, Pečnik Jakob, Semečnik Martin, kot odborniki za tretji razred in Srobočan Matevž, Kopitljar Jernej, Turnšek Ivan in Sredenšek Jurij kot namestniki za tretji razred. In ti možje so si enoglasno izvoliii: Podpečana Martina, po domače Škobla, za svojega župana, čast in slava jim, živeli! S to izvolitvo je toraj občinski zastop čisto slovenski, sami vrli moži, narodnjaki in pošteni kristjani. Da so zavedni Slovenci, to se lahko previdi še iz tega, ker so pri prvi seji sklenili že čisto slovensko uradovanje z vsemi strankami. To naj bo slavnim uradom v tem uljudno na znanje dano. Tako se bodo slovensko vse vloge oddajale in reševale. Srčno hvalo ,vsem možem, ki so delali za narodno sveto reč; cela Slovenija jih bode slavila in še potomci se jih bodo s ponoaom spominjali; torej še enkrat čast in slava jim, živeli! Storite tudi drugod blagi možjetako! Posnetnajte vrlo Veliko Pirešico; odcepite vejo za vejo od debla nemčurstva in potem se bode tudi deblo kmalu posušilo in bode propadlo ter zginilo iznad slovenske zemlje. Le junaško se povsod dela lotite, saj gre. Ako je šlo v Veliki Pirešici, more iti povsod. Le srce junaško, brate ti moj; Delaj, govori, uei in trdno stoj; Delaj za milo majko svojo, za očetnjavo svojo; Saj delaš za se in pa za rodovino svojo. Savinjski. S Pake. (Šul ver ei n lar.) Da je mož, ki ga doslej le bolj mi pozuamo za šulvereinlarja, v svojem odgovoru ^am priznal, da je v ozki dotiki s šulvereinom, to radi posnamemo iz njegovih besed. Zdaj torej ve tudi slov. svet, da imarno na Paki moža, ki se ne sramuje iz umazanih rok nemšk. šulvereina jemati podpore. Kar pa še dalje govori o svoji pra> vici do tiste izbe in pa o drevesnici, to so iz gola besede, ki pomenijo ravno toliko, kakor nič — za nas, ki poznamo Paške razmere. Vse je. kakor po starem pregovoru: ,,0peri kožuh, pa ga ne omoei!" Od Ogerske meje. Kako neumni so še tudi v uašib. krajib. neki župani. ki dajo kaj na svojo nemščino, bodi v dokaz dopis sl. c. k. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Tega je sestavil župan, rojen v bližnjem narodnem trgu S. Učil se je v Gradcu, kot čevljar, nemščine. Glasi se takole: ,,Loblich k. k. Bezirkhauptmanschaft. Gemeinde K. .. . bitte Geiiorsain, den A. S.. Gebr zu K..., nacli seiue Gebort yon 6 Mohnat, vvurde von seine Eitern, nach Gemeinde V. iibersidelt, uad wurde er 49 Jahre in V. laut Abschit, wurde fiir V. ausgefolg, verehlicb.t daselbst, Grundbesitzer in V. wurde im verweigert, von Gemeinde V. das Heimath- reclit, seine Kinder Dinstboten auszufohlgen, nocb. zu bemerken, das die Kinder alle, in V. Gebohren wurde. a bei gelegt ist Abschit den genanten und b Dinstbohtenbuch fiir Tochter bitte Gehorsamst lobl. BezirHaupt Amts zu Handen, und Dinstbotenbnch ausvolgea zu Wohlea von bestimte Gemeinde". — Je li župan sam, ki tako čobodro sestavlja in piše, ali pa glavaratvo, ki take stvari povoljno rešuje, ne da svari takih oseb in jim ne svetuje, naj bi pisali slovenski. na boljem, to ni težko pogoditi. Iz Sobetinec. (Priporočbe vreden krompir.) ±/ed nekaterimi leti se je od strani trgovcev mnogo sort novega krompirja po časnikib. priporočevalo, kako da so namreč izvrstne v okusu in rodovitosti, vendar ako se je z eno ali drugo sorto kaka poskušnja sto- rila, obnesla se je v tem kraju tako slabo, da ni zaslužila priporočena ali pohvaljena biti. Leta 1883 bila je ravno tako tudi ena sorta krompirja po imenu ,,White Elefant" to je ,,pozui oroslan" zavoljo nje vsestranske dobre lastnosti jako hvaljena. Radoveden, koliko da je v tej reči resnice, naroi'il sem si pri trgovcu Weyringer-ju v Beču 10 gomoljev tega krompirja, da bi ga poskusil, zrezal sem ga na kosce in posadil le v srednje dobro zemljo, ter sem pridelal 320 samib. velikih gomoljev. Letesem posadil drugo leto sopet na kosce zrezane v enako zemljo in pridelal sem od njili 6 starih vaganov samega debelega in popolnoma zdravega krompirja. Ker se mi je pa skoz tri leta zmiraj tako dobro ta ' krompir obnesel ter je zmiraj zdrav in tudi izvrstne dobrote, zato sem se ga tako poprijel, da zdaj le samo tega in ranega rožnega sadim, vse druge sorte sem pa opustil. Njega toraj zamorem vsakemu z najboljšo vestjo priporočiti, da bi ga v prav veliki množini saditi začel, in mislim, da bo sčasoma ravno tako pripoznanje od strani kmetovalcev našel, kakor siva ajdina, katero sem pred nekaterimi leti priporočil. Jan. Vidovič, župan. Iz Brežkega okraja. Ko je grudna sneg zapadel, so našli v Sapolah nenavaden sled; rekli so, da je divjega prašiča. Ta govorica je šla med ljudi; posamezni so trdili, da so ga videli. Pred 14 dni ga pod Pleterji zasledijo fantje — lovci; pred enega pride do dveh sežnjev. Ko pa ta vidi zverino, kakšna da je, je ves pogum pročv. — Trdi pa, da ima prašič do treh centov. — Še parkrat ga vidijo, alj streljal ni niti eden. 22. marca ga zopet zasledijo pod Starim gradom; nek lovec ustreli po njem dvakrat; prvikrat zgreši, drugipot zadene, ali odbije mu samo nekoliko kože in ščetin, ki sijih shrani za spomin. Tedaj je reč dognana, da je divji prašič tukaj. prenočil je na Zdolah v Malanovi leščini. Drugi dan dohajajo lovci od več krajev, ali preden ga najdejo ter ob- stopijo, ga eden sam v lešeini zasledi in prepodi. Ta dan ga še enkrat najdejo v Stergarjevih leaeinah, ga sicer vidijo, tudi nad-nj vpijejo, ali streljal ni nobeden, ker so ga prej spodili, ko so lovci nastavljeni bili! Še enkrat gredo za njim cez Drenik, Slom, Ilovec proti Armeškim. Reo poročam, ker še nisem slišal, da bi divji prašič na Stajerakem se bil prikazal. Zanimalo bi nas, kje ga bodo zopet zasledili, in kako končali ? Iz Slovenskih goric (N e m i 1 a smrt.) Mislim, da je spodobiio, da se vsaj z nekaterimi besedami postavi spominek v ,,Slov. Gospod." blagemu Jakobu Frasu v Selcah. Rajni je bil cerkveni ključar fare sv. Roprta v Slov. gor., ter smo njegovo truplo položili v zemljo v sredo dne 26. prosinca 1887. Kako zelo so ga ljudje ljubili, in spoštovali, dokaz je temu silna žalost, že ko je bil neravno zbolel, potem pa tudi pri njegovem pogrebu. Že pri njegovi hiši ae veliko ljudi zbere na sprevod, veliko več ljudstva pa prieakuje od vseb. strani pri cerkvi, tako, da je polna cerkev zbranega tjudstva pri svetib. molitvah in opravilih za rajnega, in potem ga spremlja vse ljudstvo do njegovega groba. Bolezen, katera ga je napadla, se imenuje ,,sušica". Vse se je skrbno in žalostno popraševalo, kako li kaj je bolniku. Bil je večkrat spreviden sv. zakramenti, izročil se je tudi posebno v varstvo Lurški Materi Božji, naj bi mu ona izprosila, ako je božja volja, še ljubo zdravje. Ker je pa božje ravnanje nezapopadljivo, zapustiti mu je bilo odloi^eno to solzno dolino, se ločiti od svoje žalujoče žene, in edine male hčerke. Prejel še je en den pred amrtjo presveto reanje Telo za popotnico v večnost, in drugi dan v jutro ob 2. uri mirno v Bogu zaspi, v 40. letu svoje starosti. Rajni je bil izgleden kmetovalec. ves naroden mož, tudi naročnik nSlov. Gospodarja". Naj bo rajni Jakob Fras s temi vrsticami krščanskim zakonskim možem, posebno gospodarjem v zgled, pa tudi še vsem drugim v blag spomin, in v molitev priporočen!