198
Dopisi.
Iz Maribora. (Vabilo). Mnogo se je med Sloveni pisalo in govorilo o imenitnosti tekočega leta 1863, kajti minulo je ravno tisoč let, kar sta ss. aposteljna Ciril in Metod svojo za slovenstvo važno delavnost počela.
Njih zasluge za cerkev in sv. vero je v naši deželi lavantinska škofija spodobno spoznala in zato v pobožnem spominu časti ss. brata v onih krajih, ktere sta z lastnimi stopinjami posvetila učeča in širjajoča vero sveto in omiko in kteri so spadali nekdaj v sv. Metoda nadvladikovino.
Rečemo učeča in širjajoča tudi omiko, kajti na nju imena nazaj gre stara knjiga, prva prestava sv. pisma, slovenski obredi, prvo podučevanje Slovencev v ma-terni besedi.
Zategadel se spodobi, da se to imenitno leto spomina ss. Cirila in Metoda slavi tudi v slovstvenem in narodnem pomenu.
Ne stoji ravno dosti o tem, kje bi se ta tisočletnica praznovala, samo da se dostojno in slovesno praznuje. K temu pa je treba, da se vdeležijo vsi domorodci, po-
sebno prebivavci stare Panonije, kajti njih veže ta svest,. da so pred tisoč leti njihovi preddedje v materinski besedi poslušali nauke ss. blagovestnikov. Pa tudi druge Slovence in Slovane prijazno vabimo, kajti vez omike in izobraženosti nima krajne meje, ampak sega po celem, narodu in ga j edini.
Vdeležijo pa se lahko domorodci ali s petjem ali z denarno pripomočjo na priprave in pa z obilnim obiskovanjem pri narodni besedi, ktera bode v Mariboru pod šotorom pri Magdalenskem predmestji zunaj novega kolodvora koroške železnice pri tako imenovanem „Brand-hof-u" v pondeljek 3. avgusta.
In to-le objavljamo pričakujoči, da vsaki domorodec svojo dolžnost stori, da se poslavi ss. Cirila in Metoda slovstveni spomin in nju zasluge za narod naš v njegovo lastno čast in spodbudo.
Dotični dopisi se naj blagovoljno odpravijo ali na kterega podpisanih odbornikov tisočletnice, ali pa na čitavnico v Mariboru. Vajeni pevci, ki se mislijo vde-ležiti, naj bi saj do konca junija se javili, da se jim pesmi in obroki glavnih skušek naznanijo. Denarni pripomočki za priprave naj se nam pošljejo do 15. julija, prihranek je namenjen „slovenski matici." Vstopni listi se ob pravem času razpošljejo.
V čitavnici mariborski dne 7. junija 1863. Chocholoušek. Dr. D o min k uš. Jedlička. Miklošič. Dr. Pavlic. Dr. Prelog. Rupnik. Sinko. Suman. Dr. Vogrin. Colnik na Drvanji. Divjak v Frauheimu. Glaser pri sv. Petru. Herg v Lem-bahu. Ludikar,v Gradcu. Ratej v SI.Bistrici. Rath v Frauheimu.    Srol pri sv. Lenartu.    Suc v Jarenini.
Dr. Vošnjak v SI. Bistrici.
Blizo Soče 20. jun. Pozor! V 42. broji „Naprej-a" priporočuje nekdo z levega brega Soče, naj bi si Bol-čanje , Tominci in Cerkljanje namesti rajnega gospoda dr. Volčič-a, vrlega rodoljuba, izbrali za poslanca ta-cega moža, ki je samostojin, ker le tak more možato potezati se za pravice svojih volivcev. Res je, da se pri enacih volitvah prosto ljudstvo premalo zaveda, tje v en dan izbira, kakor ga kdo prepričuje, se pa torej tudi prav lahko naključi, da si za zastopnika svojih svetinj tacega izvoli, ki je malo manj od lipovega boga, ali pa, namesti da volivcem svojim njihove pravice zagovarja , jih prezira ali celo v škodo celega naroda iz samopašnega namena zatira. Pri tako važnih volitvah je še treba, da pošteni rodoljubi, posebno častiti duhovniki svoj glas povzdignejo ter svojemu ljudstvu, kakor dobromisleči očetje svojim otrokom, za zastopnike le take može priporočajo, ki za to imajo potrebne lastnosti, nepokvarjeno srce, dobro voljo, potrebne znanosti, srčnost, nraven in neomahljiv značaj, ker brez tacih lastnost noben zastopnik prav zastopati ne more svojega ljudstva. Al tacih mož s tacimi lastnostmi se ve da v vsakem kotu se ne najde, pa tudi vsem niso znanL Toraj mi ne bodete zamerili, dragi Tominci, Cerkljanje in Bolčanje, ako vam jaz, v imenu več dobromislečih rodoljubov, namestovam moža, ki je, kakor nalašč poklican Vaše pravice zagovarjati. Ta je gosp. dohtar Tonkli, sedaj v Gorici, mlad sicer, al bistroumen in dobro izurjen mož, srčen in goreč rodoljub nravnega in stanovitnega značaja, zvest Avstrijan, tudi vaš dragi domačin, rojen pod tominskim okrajem; toraj ves sposoben za to, za kar ga vam priporočam. Tominci, Cerkljanje in BolČanji! ne prezirajte mojega sveta ob času volitve in prepričani boste, da Vas bo zastopal v goriški zbornici mož, ki zna in hoče zagovarjati Vaše pravice.
Rodoljub. Iz Št. Petra  pri Novomestu.    Kakor sploh po Dolenskem,  obetali smo si letos tudi pri nas dobro letino.   Polje je bilo lepo in trta, ki je ravno jela cvesti>
199
polna kakor brinje; sadno drevje se je šibilo pod težo najlepšega sadja, da smo ga morali že sedaj podpirati. Pri toliki obilnosti na vsako stran smo se z veseljem nadjali, da bode letošnja jesen bogata, kakor že dolgo nobena ne, kajti mraz nam je puščal po nogradih in vrtih več let sem le desetino. Letos ga sicer ni bilo; al prišla je čez nas druga, še veča uima, ki nam je pognala vse nade po Krki. Že križevi teden je oklestila toča trtje tu in tam po trški gori, 9. dne t. m. pa se zopet privalijo črni oblaki od juga; veter jih žene čez tržko goro in dalje po našem polji; gosta toča se vsuje — in pred ko je bila ura, postali smo siromaki, da se nas Bog usmili. *) Polje je pobito, da se nam še seme ne bo povrnilo. Žita se večidel kose, da se vsaj slama ohrani. Ravno taka je na eni strani trške gore z nogradi, ne dosti, da smo ob vse grojzdje, poruval nam je strašni naliv celo mnogo trtja in naredil škodo za več let. Bogu bodi potoženo! — Tudi pri nas bo-demo dobili šolo. Poslopje, jako pripravno za-njo, že stoji, le nekoliko počediti ga je treba. Upamo, da se bodo že prihodnje leto naši otroci doma učili, kajti pre-deleč je, pošiljati jih v mesto, kamor je debelo uro hoda.                                                              Jugovic.
Iz Dolenje vasi pri Senožečah 20. jun. A. M. —, Ravno danes nam je soldaška straža zavoljo živinske bolezni odvzeta, in z veseljem povem, da je zaprtija naše vasi po več žalostnih dnevin 18. t. m. spet po č. <J. k. kantonskem povelji odprta. Po zgubi nektere ži-vinice in več ovac naših sosedov, pri kterih sem tudi jez v nesreči, smo z ostalimi, bodi Bogu zahvaljeno, od 20. maja popolnoma zdravi, da zdaj lahko vsaj kmeto-vavske dela spet opravljamo. Da se ni ta strašna mo-rivka med našo živino še bolj razširila, smo hvalo dolžni svojim č. gg. zdravnikom, ki so nam lepe nauke dajali. Cez vse naj bojo stotero zahvaljeni g. kantonski predstojnik, ki so nas z ljubljenim in tudi s srditim ustnim govorom opominjali, in z veliko ljubeznijo za nas po očetovsko skrbeli; in kaj še? Vsemu svetu je znano, da pri nas po vaseh so Nemci bele vrane, zato so nam mili gospod silna naročila v slovenskem jeziku lastno ročno dopisovali. Slava, slava jim. — Letne se precej dobre nadjamo, ali žali Bog, ljudje zdaj nimajo živeža, zdihujejo vsak dan, da bi se tudi vožnja z govejo živino v Trst skoraj odprla.
V Ljubljani 22. rožnika. II. — Ljubljanski čitav-nični pevski zbor, ki ga je gosp. Belar vodil, in do 100 udov čitavnice, posebno pa veliko gospej in gospo-dičin se je v nedeljo zjutraj vdeležilo izhoda v Kamnik. Ta shod je pričel tiste zanimive vnanje veselice, ki so nam lansko leto pod milim nebom napravile toliko veselih ur. Tudi včerajšna nedelja in prijaznost Kamniča-nov in Mengšanov nam bote dolgo v spominu. Zjutraj se je društvo zbiralo v Kramarjevi gostivnici v Mengšu, in se je in „corpore" s slovanskimi zastavami odpeljalo v Kamnik. Pred Hostnikovo gostivnico so nas pozdravljale slovanske iz oken viseče bandera, in nadvratni napis „srčni pozdrav slavnim pevcem." Mestni župan, domo-rodni gosp. Podrekar je društvo prijazno sprejel, za kar so se mu društveni odborniki, ki so tudi gosp. dekana F. in okrajnega predstojnika žl. R. pozdravit šli, srčno zahvalili. Ob xjq\\ uri je bila v mestni cerkvi sveta maša. Tu so vrli Kamničanje občudovali prelepo cerkveno petje naših slovečih pevcev, in posebno mili izvrstni glas gosp. V. Bučarja. Po sv. maši je šlo društvo, ki se mu je  mnogo Kamničanov  pridružilo, pod vod-
*) Neki gospod pridsi iz Novomesta 18. dne t. m. nam je pravil, da cel teden po tem (to je 17. dne t. m.), ko je toča o St. Petru bila, je vidil cele kose toče voziti v Novomesto za ledenice; pravili so mu, da bojo ta „nesreČni" led se celo dalje kam spečali.                                                   Vred.
stvom gospoda župana, velikanske naprave ces. smod-nišnic, in stare cerkve in nekdanjega samostana me-kinskega ogledovat. Gospod vojaški poveljnik je prijazno dovolil, da se je ogledalo, kar se sme po vojaških zapovedih ogledati. Ob eni je bil obed v nalašč napravljenem okinčanem šotoru na Hostnik-ovem vrtu. Zdravice so se napivale kamniškim mestjanom in na-zočemu gospodu županu itd. — Ko smo Kamničane še z nekterimi pesmicami pozdravili, smo se v Mengiš odpeljali. Tu se je mnogo Ljubljančanov snidlo, in društvo iz Kamnika prišedše pozdravilo. Tudi tukaj veselja ni bilo ne konca ne kraja; veselica je sledila veselici, pesem pesmi, in še celo brez — plesa ni bilo,
dasiravno smo  samo  enega  godca v.....imeli,  ki je
na harmoniko delal; ali za silo je vse dobro, kjer veselje in poštenost kraljujete. — Veselje je bilo tem veče, ker smo kaj prijazno vreme imeli! Tu smo tudi vidili našega župana gospoda Ambroža, ki je v opravilih v Mengiš prišedši, se na pivarnikovem vrtu oddahnil. Tega malega popisa pa ne morem skleniti, da bi se v društvenem imenu srčno ne zahvalil prijaznosti gosp. kamniškega župana, Kamničanov in Mengšanov, ter hvale ne izrekel gospej Hostnik-ovi in Stare-tovi za prijazno postrežbo , ter ne omenil, da se tema gostivnicama ni bati, da bi v „Laibacher plaudereien4' prišle, kar se je nekterim preteklo saboto zgodilo. Komaj čakam spet prijaznega shoda; menda se nam bo želja spolnila prve dni avgusta, ker nas Kranjci mislijo vabiti v svoje prijazno mestice!
Iz Ljubljane. Preteklo nedeljo je bil teden, kar je tukajžna družba za bolne kupčijske pomočnike s cerkveno slovesnostjo v tako imenovani nemški cerkvi obhajala 25. obletnico svojega pravega obstoja. Prečastiti gosp. prof. dr. Vončina so služili sv. mašo in slovesnosti primeren ogovor imeli; pevski zbor čitavnice naše je pel latinske in slovenske pesmi, ktere je gosp. Belar spremljal z orgijami in fisharmoniko. Snidla se je obilna množica mnogih stanov k tej lepi slovesnosti. Da je čitavnični pevski zbor izvrstno pel krasne pesme, ni nam treba še posebno povdarjati; saj je do-velj znano, da je prvi pevski zbor ljubljanski.
—  Kakor slišimo, bo letošnji program naše realke jako tehten; kinčala ga bo menda tista kratka, če ne najkračja slovenska slovnica v spregledih, ktere tisti gospodje, ki so se lansko leto v mestni dvorani po nji slovenščine tako marljivo učili, niso mogli prehvaiiti.
—  Za prihodnje šolsko leto g. tiskar K. Viniker v Brnu pripravlja nauk lepopisja v vezkih po navodu Jož. Pokornitovem s slovenskimi besedami in stavki, ki mu jih je sestavil čast. g. Anton Lesar.
—  Ker že govorimo o prihodnjem šolskem letu, še naznanjamo, da se v c. kr. založbi šolskih knjig na Dunaji z jako lepimi podobami pridno tiskajo zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, ki jih je po dr. Schu-sterjevih na ministersko povelje poslovenil čast. g. Anton Lesar za vse ljudske in glavne šole. Tudi se bo menda kmali pričel tiskati nov katekizem za ljudske šole.   Se-
•    stavil ga je menda And. Zamejec. Potem takem nas , hoče novo šolsko leto vendar z marsikako novino raz-. veseliti. — Da bi pač tudi liturgika kmali zagledala ,    beli dan!   Kar je „Zgodnja Danica" želela, se že godi:
Kakor slišimo, se zbirka g. dr. Pogačarjevih cerkv. govorov že tiska. ,            — Pasji davek,   ki so  ga presv. cesar po nasvetu
¦    našega deželnega zbora potrdili Ljubljani,  se bo pričel
10. julija; 2 gold. na leto bo plačati od vsacega psa. ,            — Vojni  veliki  poveljnik  vitez  Benedek pride
*     25. dne t. m. v Ljubljano in ostane tu nekoliko dni. ,            — Pšenična cena se je že tukaj znižala na 6 gold*
za vagan.
200
—  Ker kuga (devetogubnica, LoserdtLrre) pri ovcah je nova prikazen, ktero so zapazili leta 1861 prvikrat na Ceskem in Ogerskem, letos pa tudi mi na Kranjskem in v Primorskem, je prišel te dni iz Dunaja vodja ondašnje živinozdravnišnice g. dr. Roll, da vidi to bolezen, in se z dr. Bleiweisom na Dolensko v Preloko (Črnomeljskega okraja) podal.
—  Saboto popoldne se je zapazilo, da so vse skrinjice stolne ljubljanske cerkve odprte in izpraznjene; kdaj prav se je to zgodilo, se ne ve, to pa je gotovo, da ropar, ki jih je z dletom odprl, ni veliko uplenil, ker ni davno, kar so bile cerkvene tružice izpraznjene.
—   Kakor se govori, se je prečast. goriškemu nadškofu Andreju Grolmajer-ju prigodila nesreča, da so na svojem birminskem popotovanju po cirkninih hribih padli s konja ter si nogo toliko pohabili, da so dalje sede birmovali. Pravijo, da bo ta padec brez kacega žalostnišega nasledka.
—   „Naprej" naznanja, da sta njegov vrednik gosp. Miroslav Vilhar in pa ravnatelj Egerjeve tiskarnice g. Anton Klein pod tožbo po §. 65 kazenskega zakona zavoljo sestavka: „Misli o mednarodnih mejah."
—  (Vprašanje gosp. J. Ribniškemu.) V poslednjem listu „Učit. Tovarša" smo brali v Vašem sestavku, da nedavno je prišel iz Angležkega neki Ribničan pogledat svoje rojstne hiše v Gorenji vasi, ki se je že celih 30 let le v Parizu in London pečal; bil je neki več časa eden najizvrstniših pevcev tamoš-njih kazališč. — Radovedni smo poznati^ga po imenu; zato prosimo, da ga nam imenujete. Ce imamo Slovenci res pevca, ki slovi vParizuinLodonu, se moremo s takim rojakom ponašati. Ne bodimo celo tako oskromni, da sami zakrivamo, kar je naše; saj nam drugi že dosti jemljejo!