J'anuš Golec: Guseaj. 22 Malo poprej je bežal župnik, da bi se mu ;sl_ril; a sedaj je javkal ta izpod trhlih straniščnih desek, ki so tičale do polovice v blatu ter gnojnici. Je bil Guzaj junak, tak pa le ne, da bi bil utonil molče in brez klica na odpomoč v bogznaj koliko desetletij neizpraznjenem gnojišču. Župnik ni bil ropar, kristjan ter dušni pastir s srcem tudi za take garjave ovce, kakor ije bii razbojniški izmeček človeštva. Prav nič ni pomišljal, s celo težo svojega telesa se je uprl v zaboj, ga prevrnil in otel življenje onemu, ki ga je davil malo poprej. Jako žalostna prikazen je bil roparski glavar, ko se je izkobacal iz smrdečega blata. Bil je ves oštrofotan in lovske ;hlače razcefrane. Luna je posijala s prvimi blefdimi žarki na oba: ponosncga rešitelja ter kla- vernega rešenca, ki je bil na prvi pogled vse drugo, le glavar proslule roparske tolpe ne! Mislite, da se je pognal Guzaj zopet v fajmoštra, da bi odmolila večerno kozjo molitev? Kaj še! Osramočeno je stal, se otipal, 5e še ima cele ude žalostnega svojega rojstva, pogledal hvaležno v angela varuha in se poslovil ponižno z zahvalo: »Hvala prisrčna gospf>d župnik. Vas ne bom pozabil, da ste me oteli tako strašno sramotne smrti.« Po vseh štirih se je potegnil iz gnojne jame, postal na obronku in gledal, kje bi bila najbližja pot proti potoku. Župnik ga je povabil, naj se oglasi pri njem v farovžu, ko se bo očedil v vodi nesnage, ker skupno prestana smrtna nevarnost iz drugega nadstropja ria tla brez posebnih poškodb ustvarja iz smrtnih sovražnikov najboljše ter najzvestejše prijatelje. Župnik je čakal dolgo, Guzaja ni bilo, ga je bilo prevcč sram, kakor je pozneje omenil v prisrčnem zahvalnem pismu na župnika rešitelja iz največje sile. S padcem v straniščno brozgo je zaključil Guzaj obiske po župniščih, od katerih si je toliko obetal. Za tem ni nikdar več zmerjal čez duhovščino. Ako se je zaganjala kaka nemškutarska družba ob slovenske duhovnike, je večkrat javno po krčmah povdarjal: »Recite, karkoli hočete, naši farji so kampeljci. Vi jih psujete in jim podtikate vsemogoče, ker jih ne poznate tako dobro kakor n. pr. jaz. Osel vsakdo, ki buta z glavo ob zid slovenskega duhovnika, ki se še ne bo porušil tako hitro. Rečem samo to: Farja prav in ob vsaki priliki spoznaj; našel boš v njem najboljšega prijatelja. Prisegam vam, da bi se ne upal nikdar dvigniti roke zoper duhovnika, kar sem žalibog poskusil, a ne bom več. Resnica je, kar mi je zabičavala neštetokrat moja dobra mati. Če stegneš po duhovnu z mezincem, boš gotovo ob roko, če ne ob življenje!« Tako je govoril roparski kralj Guzaj, ko se je prepričal na laetne oči in na svoji koži, da so bila porooila njegovih ogleduhov o župniščih in 0 žnpnikih — laž! Dodatek k V. poglavju. Ko je bila ljudska povest »Guzaj« že zaupana papinju ter oznanjeno njeno izhajanje v »Slovenskem Gospodarju«, je prejel pisec še dva dodatka k V. poglavju. Vpokojeni g. šolski upravitelj pri Sv. Barbari v Slov. goricah Fran Kranjc, rodom Šentjurčan in že starejši gospod, je poslal sledeče pismo: »Ko je hodil Guzaj po svojih pustolovščinah iz svojega skrivališča na Košenci, župnija Prevorje, je kaj rad poizvedoval o denarnih razmerah tega ali onega gospoda. Nekoč je bil prišel kot mesar iz Celja tudi h č. g. župniku Jakobu Mastnaku v Slivnico pri Celju vole kupovat. Ker se pa le nista mogla pogoditi radi cene, ga je povabil župnik na kupico vina v župnišče. Pri tej priliki mu je g. župnik razložil, da se mora na malih župnijah iskati denar le pri živini, da ga drugod ni dobiti in je življenje težko. Cujte in mislite si, to je celjskega mesarja tako ganilo, da mu je odkupil vole po župnikovi ceni in dal nadavka 100 goklinarjev, hlapcu pa, da jih 14 dni še dobro redi 5 goldinarjev in kuharici pa 2 goldinarja. Ali kaj, po preteku 14 dni, treh tednov, mesec dni ni bilo nobenega po vole. Po vsem Celjii so iskali tega mesanja, pa ga tudi niso našli. Slivničani so na tihem šušljali, da je bil ta mesar Guzaj. Še tisti dan je nadučitelj Boštjan Sirk dal na svoja okna narediti močne nočne polke in si je kupil puško iz samega strahu pred Guzajem, češ, za mene ve, da nimam otrok, pač pa imam denar. Enemu da, drugemu vzame. Vendar ni bil prišel. Tiste polke so še sedaj.« Č. g. župnik J. Lončarič od Sv. Jederti nad Laškim je poslal sledeči dve pojasnili: I. »Guzajj je prišel nekoč pri belem dnevu v župnišče pri Sv. Jederti nad Laškim. Bil je nobel oblečen. Župnika ni bilo doma. Gospodinji se je predstavil po nemški za nekakšnega uradnika z Dunaja. Gospodinja mu je postregla kot se je spodobilo takemu gospodu. Med pogovorom pa je vprašal, če ima župnik kaj denarja. Gospodinja je odgovorila, da ne, ker je pred kratkim plačal neko mašno obleko s svojim denarjem in je torej zdaj suh. Ko se je Guzaj najužinal, se je vljudno zahvalil in pristavil: »Povejte gospodu župniku, da ga lepo pozdravi Guzaj, to sem jaz.« Izginil !je. Ženske so se tako prestrašile, da so zaloputnile in zaklenile vsa vrata in se več ur, dokler ni prišel župnik dorr_ov, niso upale nikamor iz hiše.« II. Tu pri Sveti Jederti nad Laškim živi posestnik Jakob Selič (p. d. Knir), ki je bil v mladosti na Dobju pri Planini. O Guzaju pripoveduje: »Neki večer pred Simon-Judovim je sjišal strele iz pušk. Brž je skočil iz hiše ter začul z vrha Jezerc — kakih pet minut hoda — velik krik in vik. Kmalu je zvedel, kaj se je zgodilo. Guzaj je ustrelil gospodarja. Takoij so hiteli po župnika. (G. Kunej, ki je umrl na Zgornji Ponikvi pri Žalcu, je takrat bil tam župnik.) Ta je rekel, da gre le z oboroženim spremstvom na spoved. A ni trebalo. Ustreljeni je prej izdihnil. Zakaj je Guzaj umoril gospodarja? Govorilo se ije tcdaj, da jc imel Guzaj z neko Šentjurčanko znanje ter z njo kupil posestvo na Jezercah. Ko pa je moral k vojakom, je njegova znanka vzela drugega Šentjurčana. Tp je Guzaja peklo. Po kakih 15. letih je šel z enim pajdašem omenjeni večer na Jezerce. Začel se je prepir, ki je končal z obestranskim streljanjem. Guzaj in njegov spremljevalec sta med bojem potegnila gospodarja ven in ga pred hišo ustrelila. Žena se je prestrašila in skočila skozi okno ter zbežala, sin — ki §e zdaj tam gospodari, p. d. Kačan — je vpil na pomoč. Zločin je jbil izvz"šen.«* * O p o m b a p i s at e 1 j a. Zločin na Jezercali je Guzaj v svojih po ustreHtvi javno3ti prepuščenih pismih odločno zanikal. Piše v enem pismu dobesedno: »Proklete Jezerce, nikoli nisem bil tam in ne poznam ne ženske in ne ustreljenega moža, katerega mi hoče hudobni svet naprtiti na vest. Vem, da bom kriv vsake tatvine, ropa in prelitja krvi, ki ae bo zgodilo za mojega življenja na Spodnjera Štajerskem. Svet naj me le dolži, jaz in moji prijatelji vemo in sodimo drugače in no resnid " (Dalje sledi.) Guzaj v prijateljskem razgovoru z orožniki.