XV. letnik. lihaja Tisk Jelrtok ob 4 ari popoldne Bokopiii »e ne vra-j»jo. Nofrankovana piima «o ne «pre-jemajo Cena liitu inaia ta erlo leto ^ krone, ta p il leta I kroni. Za nanj premožno ta celo leto B krone, ta pol leta K 160. Za Nemčijo je cena tulu 6 K, ta druge ielele iiven Aritrije 5 L. Bokopne iprejema Tilkama" _4il^jciQ»lica Vet-linifK V Gorici, 7. novembra 1907. slovensko ¥ , : TO MrtMIVOri 45. številka. Naročnino in na-manilii s pr (“j eina upravničtvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posamezne što-▼ilke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kaliSču nasproti me-itneni vrlu, pri Vaclavu Haumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Riva Como) Sl. 11. po 8 vin. Oglasi in poslanice se raiunijo po petit vrstah in sicer: io se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. «— Udajatelj in odgovorni urednik: l\nn Bajt v Gorici Tiska »Narodna Tiskarna" (udgov. L. Lukežič) v Gorici. Oj, ta soldaški sfan! J« že slara pesem, d« je vojaščina potrebno zlo, ki provzroea državam ogromne stroške, posameznim družinam pa obilo škode. M gjče bodo s časom ublažili slabe posled ce vojaščine, odpravili pa nikdar, ako ljudje ne postanejo angelji bnz strasti in zavisti Posebno težko breme je vojaška služba za kmečki stan, kateremu vzame ?;a več let najboljše delavHke moči. Kmet že težko dobi za drag denar potrebne posle, ker vse drvi v mesta, tovarne in v Ameriko. Ko mu pa doraste sin, vtaknejo ga v vojaško suknjo. Naravno je torej, da marsikateri oče išče pomoči in sreta, kako bi oprostil svojega sina triletne vojaške službe ter ga spravil v nadomestno rezervo. V lem oziru pa so brambeni zakon in razne ministerske naredbe iz leta 1889 celo tistim premalo znane, ki bi jih že po svoji službi in dostojanstvu Morali bolje poznati. Gotovo imajo poslanci razmeroma največ sitnosti iu praznih pitov ravno zaradi vojaščine. So ljudje, ki so naravnost gluhi. N. pr.: Oče je vložil po svojem poslancu na razne inštance že štiri prošnie, da bi mu sina premestili v rezervo. Vse prošnje so bile odbite v smislu brambe nih predpisov. Konečno dobi poslanec pismo, da ni storil svoje dolžnoiti. To pa v zahvalo za razna pota I Drugi slučaj: Oče bi rad oprostil drugega s na triletne službe, ker mu je prvi Bin pobegail v Ameriko ali pa se je doma oženil. Vsaka prošnja je brez uspeha, in vendar rote poslanca, naj dela čudeže itd. Žito hočemo navesti bistvene določbe brambenih predpisov z ozirom na olajšave v \ oja-ki službi. V emislu § 33. brambenega zakona z dne 11. aprila 1889 št. 41, se pridele nadomestni rezervi t ati naborniki, ki so lastniki podedovanih (ne kupljenih) kmetij, če bivajo ra kmetiji, sami oskrbujejo gospodarstvo in če dokažejo, da se z zemljiškimi dohodki more preživljati vsaj pet oseb. Ugodnost pa *e ne dovoli, ako je kmetija darovana, n. pr. posinovljencu ali če je kmetija združena z obrtjo (mesarijo, g->st'lno itd.), ki sama more preživljati družino. Prošnjo za premestitev v nadomestno rezer*o pa je treba vložiti že pred naborom, meseca januarja ali vsaj februarja pri okr. glavsrstvu. Prošnji je treba priložiti izvleček iz zemljiške knjige, prisojilno pismo, katero more nadomestiti tudi davčna knjižica ali potrdilo sodne obasti, da je nabornik v istini podedoval posestvo. Večkrat pa vlagajo prošnje za to ugodnost, ko so naborniki že potrjeni na tri leta ali pa ao že v vojaški suknji. S daj naj poslanec pritiska kljuke, seveda brez vsa-cega u-peha I Pravico, da pridejo v nadomestno rešeno imajo nadalje: 1. Elmi sin za delo nesposobnega očeta ali vdove; 2. edini zet, ako pravica do ugodnosti ni obstojala že ob njegovi ženitvi; 8. po smrti očetovi edmi vnuk za delo nesposobnega očeta ali stare matere vdovi; 4. edini brat ali polubrat osirotelih in nedoletnih bratov in sester. Pravico do te ugodnosti pa ima le edini zakonski sin, vnnfc ali brat, oziroma zet, ki res skrbi za tyoje sUriše, starega očeta in miter, osirotele brat« in sestre oziroma tasta in taščo. Nezakonski sin i.na pravico do te ugodnosti, ako dokaže, da preživlja svojo za delo nesposobno mater. Ako ima torej na tri 1 ta potrjeni sin še kakega brata kjerkoli ali v Ameriki ali gori na zvezdi Marta, nima pravice do ugodnosti v smisla § 34. Vojaški krogi ne vprašajo, ali hoče in more drugi sin skrbeti za oslabelega očeta ali maler-vdovo. Zato so te prošnje skoraj brez izjeme odbite. Pač pa je izjemoma mogočo tuintam po dveletni službi izprositi dopust, ako je pri dotični stotniji slučajno število vojakov še zadostno. Prošnje za ugodnost iz družinskih ozirov pa se vedno vlsgajo pri okrajnih giavarstvih. Za delo nesposobne se smatrajo brez preiskave pri naborni komisiji vsi čez 70 let stari, ako županstvo potrdi nezmožnost; vse drage osebe, ako zaprisežene priče potrdijo nesposobnost za delo. Ako pa okrajno glavarstvo prosilcu odreče pravico do ugodnosti, potem je vsaka prošnja odveč. Brambeni zakon določa, da aktivna služba pri deželni brambi traja dve leti. V zakonu z dne 25. decembra 1893 pa čitamo : Določenem številu podčastnikov primerno število moštva mora vojna uprava obdržati tudi tretje leto v aktivni službi. To navajamo v pojasnilo na razna vprašanja, zakaj brambovci po dveletni aktivni službi niso odpuščeni. Ta določba pa more biti naravnost krivična. Odvisno je namreč edinole od stotnika ali narednika, kdo mora še tretje leto nositi puško. Jasno pa je tudi, da stotnik ne obdrži najtlabših, ampak najboljše fante. Pač pa določa isti zakon : Ako mora brambovec služiti tri leta, mu velja to tretje leto za štiri tedne vojašk h vaj, dve leti neaktivne službe in dvajjet let črnovojništva. Ta odškodnina, ki v istini pomeni le štiri tedne vojaških vaj, je pač slaba tolažba za brambovca, ki mora tri leta pometati vojašnico. S tem smo hoteli nekoliko pojasniti vojaški zakon, da se zna ravnati, kdor bi prišel v podoben položaj. Politični pregled. Državni zbor. Dne 5. t. m. je bila zopet seja drž. zbora. Finančni minister je predložil državni proračun, po katerem znašajo skupne potrebščine 2133823.108 K; dohodki 2135,774.746 K; torej prebitka 1,951.638 K. Stroški so torej va (»2 miljonov večji ko lani. Poljedelsko ministerstvo zahteva letos 4 411000 K več ko lani; podpore za poljedelstvo se zvišajo za 1,840.050 K. N a n č n o ministerstvo pa zahteva kar 195 miljonov več. Mi-nisterstvo za deželno brambo zahteva 6,800000 K več in sicer 3 in pol miljona za deželno brambo in 3.1 miljona za orožnike. Dohodki so seveda tudi večji. Zemljiški davek da 400.000 K več; ažitnina 10,132.000 K več; pri tobaka upa država dobiti 7 mi- ljonov, pri železnicah 32 miljonov vač; pri rudnikih 5 mi Jonov več. Posl. Korošec je izjavil v imenu »Slovenskega kluba1, da se bodo Slovenci posluževali v zborn ci in v odjekih pravic slovenskega jezik (Burno odobravanje). — V nagodbcni razpravi bo govoril tudi poslanec Josip Fon. * Državni proračun in slovensko Primorje. — V državnem proračunu za prihodnje leto je vlada določila: 2000 K podpore »Šolskemu Domu" za vzdržava-nje pripravljavnega razreda za srednje šole; za novoustanovitev slov. moškega učiteljišča v Primorju namesto slov. paralelk v Kopru pavšalna vsota 12.000 K in 4000 K za stavbo ; za izpopolnitev državnega ljudskega šolstva v Primoriu (slovenske ljudske šole v Trstn) 20.000 K; za preložitev ceste Trnovo Srpenica 40.000 K ; za mo«t preko Lijaka na šem-paskem polja 4636 K; za zgradbo cast v goriškem in tolminskem okraju 20.000 K ; za nskup uradnega poslopja v Tolminu 10.800 K. •1 Korporal — minister. — V mi-niaterstvu je velika kriza. Oistopila sta dva češka ministra. Dr. P&cik najbrže ostane na svojem mestu ; a trgovinski minister dr. Fort se umakne. Tudi poljedelski minister gr^f Auersperk se umakne in najbrže pride na njegovo mesto posl. Prašek, ki je bil pri vojakih navadni korporal. Nekateri se temu sicer npirajo ; a ni izključeno, da ne zasede mesta poljedelskega ministra češki kmet, ki je bil svoj čas korporal. Seveda so češki kmetje navadno obiskovali gimnazije ali druge srednje šole. Nagodbeni odsek ki ima presojati nagobo, je izvolil za načelnika dr. K r a-maža. Nemci so radi tega zapustili odsek, ki je ostal nesklepčen. V Srbiji vladajo žalostne razmere. Vedni nemiri so povzročili v B->lgradu obsedno stanje. Spor se jo začel tudi v kraljevi rodbini. Kralj je prijazen z morilci kralja Aleksandra, njegov sin prestolonaslednik pa jih sovraži. Zato zarotniki delajo nato. da bi prišel na prestol drugi princ. Oba brata se radi tega sovražita. Drobne politične vesti. V Mace doniji se ponavljajo napadi in umori. — V državi Kongo v Af-iki, ki je pod vlado Belgijcev, so zamorci napsdli Evropejce. Boj je trajal 2 dni. Mrt*ih je 10.000 ljudij. — Pri volitvah za III. rusko damo je zmagala vlada. Revolucijske stranke so poražene. — Pri volitvah v Črnigori so zmagali sami vladni pristaš'. — Zoper ruskega carja so zopet odkrili zaroto. — V Maroku se je en rod zopet udal Francozom. V maroške dogodke nameravajo najbrže poseči tudi Anglija, Španija in Nemčija. — Na nizozemskih naselbinah no se uprli domačini in pomorili več Evropejcev. — Na Portugalskem so silno nezadovoljni s svojim kraljem Don Cven-sko kal. izobraževalno društvo" v Velikem Dolu na Krasu. Somišljeniki! Agitirajte za pristop k „S. K. S. Z.“ Pozor na predavanje, ki bo prihodnjo sredo! Predava g. dr. Dermastia o kartelih! Začetek ob 8h zvečer! Pridite! Novice. 1*. n. SK naročniki, ki šo niso plačali zaostale naročnine, prosimo, da lo takoj store na priloženih nakaznicah. Na grobov h je bilo v petek jako ži-vaho. S d jo, d* jh h lo na ta dan na pokopališču nad 10000 ljudi. Grobivi so bili lepo okraš-*iii. Ž > zjutraj in pre.šnji dan so v velik h iruiiah nosili in vozili vence na pokopališče. Vreme je bilo lepo. Cesar p pol no mn ozdravel. — Cesarje* zilr>*in» je iz h vil, da je cesar popolnoma ozdra*el. Ce-ar ostane čez zimo na Dunaju, spomladi pa odpotuje na jug. Odbor .Sov. k »tol. delavskega dru$t>a‘‘ v Gore ima v nedeljo ob It1/., un sejo v svejih prostorih. Drufttvo „Slov. sirotišče“ je obhajalo * turek ilne 5. t. m. obletnico po velikem dobrotniku r. monsignoru Janezu Abramu V ta namen je bila v stolnici sv. msši. Socmlun deinokr c\ja in krščanstvo. — Neki in c alistišk! pisatelj Blatch-f rd je bil toliko odkrit, da je povedal, kaj Bocialisti si dijo o krščanstvu Dejal je: .Kristjan ne potrebuje izobrazbe, ne inteligenc**. Da p >stane pa človek brezverec, s« je tr»-b* učiti in misliti. Ne tajim nik pokazali kot zagovornike oderuhih. Stranka kmcčkili oderuhov ne bo odslej zvala liberalna stranka. Torkova .Soča” je m>mreč imeia brezmejno predrznost, zagovarjati Gilčverta, ki je odiral kmečke posestnike. Pravi, da jih bi res odiral, ker se je sam državni pravdi ik opiral le na Gilevertiv zagovor in ne na pričevanje prizadetih kmetov. Dejstvo pa je, da je državni pravdnik dejal, da ho noče ozirati na pričevanje prič, ker to ni potrebno in je že iz tega kar je Gilčvert Bam priznal, dokazano, da je Gilčvert odiral ljudi. In takega človeka Bi upa braniti „Soča ‘, ki vedno kriči, da je liberalna stranka kmečka stranka. Samo sodišče je pripoznalo, da je G'lčvert grdo ravnal, priznal je to tudi dr. Treo sam I Če ga sodišče ni obsodilo, ne pomeni to nič! Ne bomo govorili o razsodbi, ker ne smemo; a državni pravdnik se je pritožil in morda Gilčverta in njegove liberalce v drugi inštanci zadene drago plačilo. Izobraževalno delo ! Jesen je ta in zima se bliža. To je naprimernejša doba za delo po naših drašttih. Že obstoječa izobraževalna društva naj prično z rednimi predavanji ! Kjer društev še ni, naj se osnujejo prej ko mogoče! Vemo, da bi marsikje žo davno radi imeli izobraževalno društvo, a jih še danes ni. Sedaj, ko imamo „S. K. S Z.“ za Goriško bo veliko lažje pri snovanju društev. Nuše ljudstvo je vedoželjno. Zato v vsako faro eno izobraževalno društvo, ki bi potom predavanj, dobrega berila in poštenega razvedrila dvigalo izobrazbo našega ijadstva! Na delo, da bo plačilo veselo ! VrtojbaiiNki Mrmoljn vabi duhovnike v „agrarni“ tabor. To zabavo mu lahko privoščimo! Če so njegovi nameni res taki, kakor zatrjuje, nima vzroka, delati za novo stranko; mi zastopamo že davno vse tisto, kar je sedaj Mrmolja iznašel. Če pa misli, da bodo „agrarci* naredili edinost msd Slovenci, ss moti. Saj še med seboj niste edini1 Kam pelje igrama* zvezda, je razvidno iz tega, da so v vodstvu sami liberalci. Če ste katoličani, pojdite z nami ! Ce ste liberalci, vas nemaramo! Tretje ni mogoče! Slovenska Sola v Aleksandriji. — Po prizadevanja našega rojaka P. Benigna so je ustanovilo v Aleksandriji šola za slovensko in hrvatsko mladino. Konzul je delal težave. V sredo popoldne je deputacija dr. Šušteršič, Vukovič in aleksandrijski odvetnik dr. Wolf prosila ministra zunanjih stvari Aerenthala nrtv-ne in gmotne podpore za to šolo. Mi-niBler je deputaciji izrazil svoje veBelje nad šolo in obljubil svojo podporo. Vprašanje na c. kr. okr. šol. svet za goriško okolico. — S kterim paragrafom šolske postave ali pa ačnega reda se strinja ako učitelj razširja ^Svobodno miselu in znane bogoskrunska razglednice? Občni zbor družbe treznosti bo 11. novembra takoj po končanem ustanovnem šhodn R.faelove družbe, t. j. okoli 10. are dop. na istem prostora v Ljubljani. Spored: 1. Poročilo o stanja družbe in treznoatnega gibanja. 2. Dr. Vladislav Pegan: Alkoholizem — kriminalistika — postavodajne r« forme. 3. Dekan dr. Fr. Sal. Knavs: Pijančevanje in krščansko življenje. 4. Vek. Ravnihar: Alkoholizem in narodno gospodarstvo. 5. Prememba pravil in volitev odbora. 6. Slučajnosti. Zborovanje bo trajalo do Y21. nre (in se po potrebi nadaljnje pop.). Popoldne ob 2. uri v mali dvorani „Unionau protialkoholno zborovanje duhovnikov. 1. Ako se ves dopoldanji program dopoldne konča, poiem bo zborovanje duhovnikov takoj ob 2. uri pop. v muli dvorani. Ako se pa bo moralo skupno zborovanje popoldne nadaljevati, potem bo zborovanje duhovnikov šele po končanem velikem zborovanju. 2. Pravila se bodo v toliko spremenila, da ae bo volil za vsako škofijo, oziroma pokrajino Blovensko samostojen odbor, ker je le potem upanje, da se bo po pokrajinah razvilo živahnejše gibanje, ako bodo v vsaki škofi i imeli svoj odbor ('enako kakor pri „Kršč. soc. zvezi1*). — Zato pa nujno prosimo obilne udeležbe tudi od izvenkran)skih Slovenc*'. Povabljeni in dobrod išli vsi: neatntin>iiiti ravnotako kakor abstinenti! N« sviionje — pri delu za blagor našega ljudstva! K&zatave goveje ž vine. — Kakor lani se bodo vršile tudi letos razstave goveje živine v tolminskem glavarstvu ia nicer dne 8. novembra t. I. v Kobaridu, 9. nov. v Bo»cu in 11. no*. v Tolminu, dočim je bila razstava v C-trknem dne 31. oktobra t. I. — Imenik porotnikov izžrebanih povodom II. zasedanja porotniških obravnav c. k. okrožne sodnij* v Girici za leto 1907. Gog iati Jmp, G >rica ; To-masin> Heter, Girica; Masiig Franc, G >-rica ; Fornasir P. ter Nikolaj, Čarrinjan; Leban Peter Pavel, Slonic; Podgornik Alojzij. Gorica; Sfiligoj Ferdinand, M?-dana, Girica; Comel Velentin, Gorica; Dusnig Janez, Gorica; Z rzon Ozar Alojzij, Bracan ; Gyra Ivan, Girica; Tess Alojzij, Krmin ; Zattoni Cezar. Tapogiiano; Pettarin Franc, Gradišče; Batič Franc, Sr. Križ; Soller Aleksander, Gorica ; Makuc Jo«ip, Girica; Cgoj Jjsp Malovše ; Paiik Vincenc, Vel. Žablje Krašček Josip, Plave; Re De Anton, Girica; G'av-ner Mihael, Podssbotin ; Mischnn Ludvik, Gorica; Fonzari Edvard, Gorca; Calot Mihael, Gorica; Lszzari Peter, Joanniz; Janesch Ivan, Gorica ; Calol Janez, Gorica; Dilpna Anton. Mariauo ; Podgornik Andrej, Vertovin; Faganel Ivan, Miren ; PrirnaB Friderik, Gorica ; Maloch Anton, Tržič; BatNt g Anton, Gorica; Drioli Henrik, Gorica; K<žoh Anton, Otek. — Imena 9. namestnih porotnikov: Cadel Alojzij, Goric?.; Zuttioni Lenart, Gorica; Malnig Anton, Gor ca ; B«rtos Peter. Gorica ; F'rcessin Alf ms, Gorca ; Zei Jjsip, Goric«; Seculin Rudolf, Gorica; Petro-nio Peter, Gorica; Snsanna Avgust, Gorica. — Umrl je v G>rici po dolgi, mučni bolezni pisarnovodja pri notarja dr. Pascolettiju, g. Josip Črne. Naj v mira počiva! Pogreb je bil daneB ob 3h popoldne. — Samoumor. — Včeraj okrog 9h zjutraj si je v ulici Pon te nuovo, tam, kjer se zavije pot proti Štracicam, pred neko hišo prerezal vrat 30 letni iz»ošček Jožef Ušaj, stanumč v ulici Morelli. Revež ki je bil najbrž? bolalan na uma, je izkrvavel in izdihnil. — Ukradeno kolo. — Sinoči okrog 7h zvečer je pastil tukajšnji zdravnik g. dr. B re c e I j pred neko prodajalno svojo kolo. Ko se vrne v kratkem časa nazaj, kolesa ni bilo več. — Konjske težave. — Pred kratkim je neki Ozman, posestnik v L<^cah pri Bledu, prodal konja nekemn Pahorju v Girici. Pahor pa konja ni hotel vzeti, ko so ga pripeljali sem, češ da ima napake. Začela se je tožba; konja so pa ta čas spravili v hlev „pri Luni“ V pondeljek pa pride v hlev neki fant in odpelje konja. Takajšnia policija je brzojavno obvestila o tem sosedne orožniške postaje. In res bo fanta b konjem prijeli v Kanalu. V torek so ga pripeljali k sodišču v Gorico. S-daj pa pride k sodišču posestnik Ozman sam in pove, da je fant njegov sin, ki je šel po konja na njegovo povelje, ker Be noče več pravdati. Nato bo fanta Izpustili. — K u pisani službi. — Dež. odbor razpisuje natečaj za eno mesto deželnega tehničnega vajer.ca kakor tudi za eno mesto končeptnega vajenca. Prošnje, opremljene z dokazili o avatrijs. državljanstvu, o dobrem nravnem vedenju, o dovršonib študijah, o uradni praksi, o poznanja deželnih jezikov in o morebitnih posebnih zmožnostih prosilcev, imajo se vltfžiti pri deželnem odborn do 30. novembra 1907. — Izseljevanje in trgovski izvoz. — Industrijski svet v trgovinskem mi-nisteratvu se je pečal v zadnji svoji seji tadi s pojavom velikega izseljevanja v ozira, kako naj bi tudi izseljenci v tujini pomagali trgovino podpirati in domačim izdelkom kupcev pridobivati. Trgovinsko miniaterstvo se je te misli poprijelo in tako ntegne tudi od te strani se kaj v prid izseljencev ukreniti. Zlaj gre vse skozi tuie roke, ali bi ne bilo mogoče z združenimi močmi pomagati izdatno izseljencem in naši trgovini pri izvoza v tnje kraje? Priporočamo našim politikom to zadevo v podporo. — Umrl je v Gorici učiteljiščnik I. Ivančič. Pogreb je bil danes zjutraj. — 5. dragonski polk pride v Gorico. — Poučno potovanje kranjskih kmetov. — Več kranjskih kmetov je 5. t. m. odpotovalo pod vodetvom mlekarskega nadzornika L»grarta na Tirolsko proučevat ondotne živinorejske razmere. — Najbolj zanimiva lastnost žen-Bke. — „ K»t**re lastnosti cenite pri ženski najbolj?" je vprašal pred kratkim popularni londonski tednik „Tit Bita** mladenič ined svojimi brale. L'st je dobil 17.300 odgovorov. N*»kaj bralcev ceni pri žnnski l*»poto, drugi molčečnost, tretji molčanje. To je pa ideal le nekaj moških. Večina izmed 17.U00 odgovorov — nad 16000 — se je glasil*. Ja ceni vprašanec žensko, če zna kuhati. Iz goriške okolice. g Predavanje v Solkanu. — V nedeljo popoludne je v „Slov. kat. izobraževalnem društvu* v Solkanu predaval rojak g. dr. Srebrnič o socialnem delu kat. cerkve. Poslušalcev je bilo nad 100 in so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. predavatelja. g Poroka. — Včeraj se jo poročil v Št. Petra pri Gorici g. Valentin Černič, posestnik, z gospo vdovo Adelindo Merzek. Čestitamo ! g Čuden slučaj — Napredni možje so dne 27. oktobra pod varstvom občinskega pečata plesali v Šempasa pri Hamarju. — J-dli so frišne svinjske klobase ! — Dva dni poprej so zagrebli na : Šempaskem polju po rudečici krepano 1 svinjo! — Dan pred plesom so našli grob odprt brez svinje! g Iz Postojne v Šempas zanešeni Ifgar še ni ponehal, pač pa zahteva še vedno novih žrtev. Ljudstvo se čadi, da šolski otroci brez ozira bolezni v domači hiši redno obiskujejo šolo. — Tadi gčni. učiteljici šempaska in oseška ate j opasno oboleli na legarju in prvo na-! domestaje suplentinja gčna. Murovec. — Kot žrtev legarju je umrl hrast možak — cerkovnik v Šempasa Jožef Skarabot. Iz ajdovskega okraja. a lz Brjl 5. nov. Zopet se je prijel za nos naš preslavni dopisnik „Soče“ in .Primorca1* in sa je prav nepremišljeno vseknil v zadnjo številko tega lista. Vi kljnkec, pišete, da so pri nas tako slabe poti, da ni mogoče priti BOBeda do soseda in pravite, da še nikdar nibilotako slabih potij na Brjah. Res lepe niso naše poti, kakor so mestne ulice; a take bo, kakoršne so povsod po hribih navadne. Vemo dobro, kaj je namen Vašemu pisanja. Zato it* ravno sedaj poslali v liste oni lažnjivi članek, da bi s tem odgnali proč vinBke kupce, ki bi se zbali slabih poti. Ker drugače niste znali škodovati občini, Bte ji hoteli ‘škodovati s tem. A vinski trg)vci, nič «e ne bojte! Le pridite k nam in varno boste peljali, kakor po navadi; ni prav nobene nevarnosti. Dopisniku pa se Občinarji „po-klonimo“ za lake lažnjive dopise. Pisali ste tudi, da sedanji starešini nimajo nobenega talenta. No, naj že bo, kakorkoli res pa je, da n so bili sedanji brejski starešini nikdar na tri oči Blepi, res pa jo, da so imeli nekdanji brejski možje tisto bolezen v ušesih, ki ji Nemec pravi „Dnrchzugu. Glede varnosti in blata ne skrbite prav nič ! Le svojo slnžbo dobro opravljajte in nikari je ne zamujajte! To bo bolje za vas. Tadi glede tistega skopanega vodnjaka ne boste imeli nobene odgovornosti. Pogovarjajte se rajši s svojim nekdanjim tovarišem B cikljem, kako Bta se vozila od Rebka proti A|-dovščini. Kedar bodete pa zopet kako tožbo vlagali, vam pa popravimo pot. Iz kanalskega okraja. ki Za pogorelce v Bodrt-žu potom kn. nadšk. odr. župnija Kanal 5 01 K. ki lz D-skelj. — Kdor je šel kedaj skozi vas Deskle, jo gotovo tadi opazil tisti .velikanski** studenec, o katerem nemore natauko reči, ali teče, ali stoji, in ki pri njem poleti natočil v 1 ari kar en cel škif vode. Naši „deputatje“ so že sklenili napraviti nov vodovod. Pa kaj, ko se ne dajo .uglihati14. Enako se je godilo z zidanjem firovža, za kateri so delali načrt samo 25 let. Sedaj je fa-rovž hvala Bogn gotov. Vodovod bo pa gotovo zgrajen na ta način najmanj že v 30 letih. Glede Btroškov za vodovod hočejo eni, da bi naložili troške pol na davke, pol pa „po vsem enako"; drugi pa zopet hočejo, naj obljabi vsak, kolikor hoče. Tako so se premožnejši, ki imajo po 15 repov ali še več v hleva, baje zavezali po 50 K, dragi, ki bo nekateri čisto revni, pa naj bi dajali po 30 K. To ni pametno urejeno! Govore sicer o državni podpori, ko sede od nediijah poJ znano murvo, a ne ukrenejo niiVsar. Pečene race vam ne padejo v usta, treba je delati! Pri obč. seji več na le kima: .Da, g. župan, t ko bi bilo najb nj-ti !'* Gospodu županu se seveda ni treba brigati za vodovod, ker ima stadenec na lastnem dvor šiu. S car pravi g. obbodoik, da bi g. župana veselilo, če bi napravili vodovod v D !S«J)ah; * te dobre volje ne vidimo nikjer. Č-i bo šlo tako naprej, bodo imeli Daskija.11 le takrat vodo, ko jo pripeljejo v sodih iz Soče. Občinarji, pazite pri prihodnjih obč. volitvah, ker veste, kje je vzrok I Več Deskljanov. Iz tolminskega okraja. t Za pogorelce na Ponikvah so došli potom kn. nadšk. ordinariata še nat-lednji darovi: Devin 4 K; Š*. Ferjan 10 K; Gradež 25 K; Jamlje 6 K; Kanal 501; Mavhinje 4 K; Plačata v Girici 10 K; Šempolaj 10 K; Temnica 6 K; Zgonik 10 K. t Iz Slapa. O neznanem človeka eo poročali naši listi, da je amrl v gor. bolnišnici radi hado zastarele rane na roki. R»kli smo, da je bil to najbrže Janez Rejc iz Slapa. To je žalibog resnica. Janez Rejc se je ponesrečil pri mlatilnici, ko je fižol mlatil, je roko preveč notri potisnil, ma jo je mašina zgrablja. S početka se je bal iti v bolnišnico, češ, da ma roko odrežejo. Potem ko se je bolezen razvila, je bilo pa prepozno. Imel je obširno in jako lepo posestvo in bil spoštovan človek ter zvest pristaš katoiiško-narodne stranko. Z\-pašča ženo in dva sinova med 12. in 15. letom. Naj v mira počiva ! Iz cerkljanskega okraja. c Cerkljanske notice. Prihodnle j.redhvanje v „Slov. kat. izobraževalnem društva" bode v nedeljo dne 10. t. m. po pcpoldanski službi božji. Predaval bode č. g. kaplan Kos: „V čegavih rokah je Bvetovni kapital ali o najbogatejših nevestah14. — Javna knjižnica 'S. k. izobraž. društva dobro delaje. Zlasti je z veseljem opazili, da mladina rada čita. Dobra knjiga je človekov prijatelj, zato čitajmo pridno I — Prodaja .Slovenca" je prevzel trgovec Gabr. ■Bevk. „Slovenec“ nudi posebno v sobotnih številkah obilo raznega dobrega političnega in zabavnega gradiva iz cele •slovenske domovine. Kupajmo in širimo dobre liste! —Občinske volitve so pred darmi. Lanski kompromis je pokazal, da se z liberalci ne da pametno in UBpešno delovati. Zato pa naši volilci komaj čakajo volitev, da zopet pokažejo, da je liberalizma na cerkljanskem že davno odklenkalo. Svetnjemo pa da se v novo starešinstvo voli delavne, trezne in poštene može krščanskega mišljenja. No* vega starešinstva čaka mnogo nujnega in važnega delM. Žito pa delavne in značajne može v starešinstvo. c Za razstavo goveje živine v Cerknem so dne 31. okt. posestniki cerkljanskega sodnega okraja oglasili 98 goved; toda slabo vreme je zadržalo bolj oddaljene govedorejce, da niso prignali svoje govedi na razstavo. Radi tega je bilo na sejmišča, kjer se je razstava vršila, dejansko le 77 goved razstavljenih v pregled, ocenitev in obdaritev. Od teh je bilo 24 bikov in bikičev, 23 krav in 30 junic. R tzstava je pokazala, da je bila letošnja živina bolj enotna glede pasme nego lani. Vsa razstavljena živina je pripadala bkoraj izključno belanski pasmi. Toda živina je napravila na komisijo letos manj ogoden ntis nego lani tako, da bi se skoraj zdelo, da je šel okraj v živinoreji en korak nazaj mesto naprej. V istinitosti pa ni tema tako, marveč se mora ta neuspeh staviti na rovaš deloma slabeniu vremenu — najlepših bikov iu krav iz Šebrelj ni bilo na razstavi —, deloma pa tudi vže prej označeni okolnosti, da je letos izostala vsa lepa živina, ki ni belanBke pasme. Komisija je bila letos še precej stroga. Darila za bike so dobili le trija posestniki iu sicer: Andrej Zajc iz Pluženj h. št. 35 prvo darilo v znesku 70 K. Ivan Hvala iz Šebrelj 92 drago darilo 50 K. Ivan Mivri iz Cerkna št. 10 tretje darilo 30 K. — Za krave je dobil: Jernej Mlakar (Vrh Otalež 78) prvo darilo 80 K; Jikob llidalin (Zakrit 14) 60 K; J«k >b Rišpet (Bukovo 24) 40 K in Matija Lapanja (bol. Tribuša 29) 20 K. Za junice *o dobili : Andrej Zajc iz Plnženj št. 35 prvo darilo 50 K; Andrej Jiram iz Cerkn. Vrha 30 K in Miha Peternelj iz Pluženj it. 31 tudi 30 K Vrb tega so dobili n grade po 10 K: Peternelj Ivan iz Cerkna; Anton Pirih iz Straž; Jakob H&daim is Zakriža; Filip Peternelj iz Cerkna; Anton S abe iz Otaleža; Ivan Kofol iz Dol. Ravni; Jakob Močnik iz Gorii; Ivan Kosmač iz Labinja in Valentin Rejc iz Libinja. Iz kobariškega okraja. kd I/ Krna. Tu imamo leto« prav dobro letin". Posebno se je obneslo sadje; tudi drugi pridelki so dobri. Elino seno je odpovedalo. Ko bi se bilo tudi seno dobro obneslo, bi letošnje leto lahko imenovali najrodovitnejše leto. Ker sena ni, bo za živino huda. Vreme ježe mesec dni slabo do skrajnosti. Iz bovškega okraja. b lz Bovca. — „Dabovsko obram-beno društvo" v Ljubljani nas je obvestilo, da je priobčila zloglasna BSočau z dne 26. okt. 1907 št. 122 sledeče na naslov prečaBt. gospoda dekana obrnjene besede: .Vaši duhovni sobratje Vas obsojajo še hujše nego mi, a v obraz Vam ne upajo povedati resnice, dovolj je, da se precej ogibljejo farovža *. Na to podlo in lažnjivo insinuacijo odgovarjamo, da se dopisnik zelo moti, če misli, da vlada med bovško duhovščino diferenčno na* ziranje, ter odkritosrčno izjavljamo, da gojimo do preč. gospoda dekana neoma-jeno zaupanje in globoko spoštovanje. O njegovi gostoljubnosti smo dovolj prepričani in nimamo nobenega povoda, da bi se ogibali njegovega farovža. Njegovo delovanje nam služi v vzgled in v marljivo posnemanje, pa tudi vsi pošteni Bovčani se ga z veseljem oklepajo. V Bovcu, 1, novembra 1907. Ivan Štolfa, Otilij Medveš, Fr Andry5ek, Iv. Kunšič, M. Štrukelj. Iz komenskega okraja. km Sesljan. (Nesreča). — Preža-lostno je, kar se dogaja v tukaišnjem Faccanonijevem kamenoiomu. — Gujte, komaj sedmo leto se tukaj dela, a padlo je vže 28 človeških žrtev, med tem ko pod prejšnjim podvzetnikom Occonijem so v 11 letih bile le 3 žrtve I To so le žrtve, ki izgube življenje, koliko je pa drugih pohabljencev, ni mogoče doznatil To je preveč, — to občuti maloštevilen narod kot je naš I In sedaj zopet jedna I V nedeljo dne 3. t. m. je metal 21. letni mladenič Milan Kačič iz Hudegaloga pri Opatjem-sela na obronku Faccanonijevega kame-noloma krajno kamenje v globino, dane bi pri delu komu padlo na glavo. Njegov tovariš ga je držal privezanega za močno vrv. Ko je nekoliko časa opravljal to težavno in nevarno delo, tedaj se vdere velikanska masa kamenja, od katerega en kos proseče vrv in mladenič pade z kamenjem vred z vrha v nad 70 m globoki kamenolom. Bil je na mestu mrtev. To je suho dejstvo, ki se ne da utajiti. Vsled toliko ponavljajočih se nesreč bi morala oblastva povzdigniti svoj g’as in opozoriti podvzetnika na prevelike žrtve delavstva. Ali županstvo v Mavhi-njah se niti ne zaveda svoje naloge, dasi se mu znani posamezni slučaji iu se vse dogaja v njegovi neposredni bližini. — Pa tudi c. kr. okr. glavarstvo v S<žani najbrže ni dovolj obveščeno o človeških žrtvah, ki jih žre Faccanonijev kamenolom. Zato se z javnim apelom obračamo na c. kr. okr. glavarstvo v Sežani, da 1. preišče kot kompetentna oblast dostotnost v arn o stnih o d redb pri tako za življenje delavcev nevarnih podjetjih. 2. Naj se vpelje v interesu javne morale in koristi delavstva strogi nedeljski, ozir. prazniški počitek. 3. Delavcu naj se da razmeroma z nevarnostjo dela tudi plačilo. 4. Ako se pri delu iz družine kdo ponesreči, naj se nakaže zaostalim dostojna odškodnina. Ne bo li slišalo slavno c. kr. okraj, glavarstvo tega apela, naj ve, da imamo svoje poslance, ki se bodo za to pobrigali, da čuje tudi cesarski Dunaj obupajoči glas modernih sužnjev v kamenolomib ob jadranskem morju. km lz Temuicc. — Zadnjič smo poročali o našem učitelju. Danes naj zopet kaj povemo; saj gospoda učitelja tem se meuda dobro zdi, da ga ljudstvo smatra za liberalca. Pred nekaj časom je dobil naš ač>telj neko podobo — menda po pošti. Pravijo, da je bila namenjena za šolo in da je predstavljala sv. Alojzija. Pa ne vemo, kako je to, da je g. učitelja ta podoba tako razburila. Dejal je, da jo raztrga. Nekateri pričujoči ho mu ponujali 1 krono za tisto podobo le da ne bi jo raztrgal. A učitelj je rajši zsvrnil kronico, le da je imel veselje trgati podobo. To je vso občino silno razburilo, Prav bi bilo, da g. učitelj zadevo pojasni. Šolske otroke v cerkvi ob nedeljah navadno nadzoruje županov brat, ker ni nikogar drugega, da bi jih miril. Srčno hvalo mu za to izreka cela občina, ker skrbi, da otroci niso brez nadzorstva. Sicer bi bila to vedno dolžnost učiteljeva; a kaj hočemo gospoda siliti v cerkev, če je pa rajši kje drugje. Kaj ne gospod učitelj ? Drugod je bolj lepo! Z Bogom in nasvidenje! Iz sežanskega okraja. s Namestnik princ Iloheuloltu je obiskal 4. t. m. Sežano, kjer ga je prebivalstvo svečano sprejelo. Na županov pozdrav je princ odgovarjal slovensko. To je hvalevredno tem bolj, ker je princ prvi tržaški namestnik, ki na slovenske pozdrave odzdravlja v slovenščini. S tržaškega ozemlja. ta Predavanje .Slovenskega kr-Sfausko-socia nega društva-1 pri Sv. Ivanu pri Trsta je bilo burno. Predavanje je otvoril predsednik društva g. Čok in omenil radost o prihodu g. M. Mošker-ca iz L ubljane ; podelil je besedo g. S. H. Škerlju, kateri je nekaj omenil o včerajšnjem shoda N. D. 0. Brez nasprotnikov tudi ni bilo. N isprotovali so proti 'govora g. Škerlja, hoteč razbiti predavanje. V njihovem imenu je govoril g. Mekinda, ki ni ne to, ne ono. Kadar je v naši dražbi, takrat je cel svetnik in v njihovi družbi pa. . .. Pustimo o tem in nadaljujmo predavanje. Gospod M bael Moškerc je predaval o delavstvu, Lepo je raztolmačil delavske razmere v starem, srednjem iu novem veku ter označil namen društva. Končal je govor z navdušenimi besedami in vzpodbujal člane k pristopu k temu prekoristaema društvu. Nizaduje je g. predsednik predavanje zakljačil in pastili smo organizatorje na — cedila. Hvala . M oškerca za njegov govor. ta Požar. — Na kolodvoru južne železnice v Trstu je 5. t. m. zgorelo 58 bal bombaža, vrednega 9000 K. Gospodarske vesli. Obdarovanje konj na Tolminskem. Dna 10. septembra t. I. vršilo se je obdarovanje konj v Tolminu. Ob 10. uri predpoldne sestala se je za to določena komisija. Navzoči bo bili: poveljnik glavne žebčarske postaje v Gradca ; poveljnik žebčarskega oddelka iz Sila pri Liub-Ijani, gosp. conte Panigaj, gosp. vitez Tosi kot zastopnik dežele in g. zastopnik iz Istre. Navzoč je bil tudi g. c. kr. živino-zdravnik Martelanc. Akoravno se je pripeljalo večje število konj nego lanskega leta, vendar na odgovarja vd^ležba števila konj v našem okraju. Sicer pa se mora priznati, da je bil materjal boljši. Res je, da ni bilo videti tako rojenih, osnažen h, in lično podkovanih konj, ter da se je na prvi pogled spoznalo, da naši posestniki ko-njerejci ne znajo svojih konj tako voditi in postaviti, kakor je to drtzgje navadno in kakor mora biti ako se hoče napraviti takoj dober vtis, kar je neobhodno potrebno toliko pri posameznih razstavah, kolikor pri prodaji sploh, bodisi na sejmu ali doma, vendar se mora priznati da so je konjereja zboljšala, ker je bilo videti večinoma konie dobro postavljene, močuejšib kosti in dobr h, trdn h in zdravih kopit. Živali ki so * poletnem časa na paši, posebno na paš likih bolj strmih leg* zadobijo bolj razvite kite, trdnejša kopita, ter so sploh bolj trpežne kar znajo vpoštevati toliko knpovalci iz Kranjskega in Koroškega, kolikor iz lUlije, kateri take vrste konj tuli dražje plačujejo. V tem oziru ee pri nas lahko še vedno napredaje, akoravno se je število pašnikov, posebno viled rszdalitve občinskih zemljišč izdatno skrč lo. Pri tem se mi zdi umestno oceniti, da im* razdelitev občinskih pašnikov večinoma dobre posledice, ker se raz leljeno zemljišče zboljša, kar se posebno lepo vidi pri Z*-tolmincih, Volčanih, Idrc h itd. Ima pa tudi svoje slabe strani. Tako je omejena paša spomladi, kar za naše razmere ni koristno, ker predno se odpravi spom- ladi žival na visoke planine, Bkrbeti je zato. da se polagoma privadi paši. Takojšni prehod od suhe krme na zeleno, je nezdrav. Zato živina v prvem začetku trpi. Pomagajo si sicer razumnejši živinorejci s tem, da navadno 14 dni pred odhodom na planine, polagajo Beno in zeleno travo pomešano. To je v sedanjih razmerah najcenejši način ki pa ni iste vrednosti za zazvoj in vtrjenje živine, kakor pa včinek paše na prostem kjer se žival navadi hoji in utrdi proti slabem vremenu, kar je posebno za teleta in junice ter za žrebeta neobhodno potrebno. Kolikokrat se ne pripeti slučaj, da mora posestnik živine koji je pred 14 dnevi na planino gnal, domov pripeljati, da mu ne pogine. (Dalje prib.) = Kako V7gij*ti mlade bike? Razmere našega kmetijstva zahtevalo, da se izboljšanje govedoreje prilagodi našim potrebam t. j., gledali je treba na to, da vzgojimo živino, katera nam daje obilo mleka in je dobra za vprego. D* to dosežemo, začeli bodemo križati v srednjem govedorejskem ozemlju domašo govejo živino z rujavo švicarsko in v goratem govedorejskem ozemlju z belansko pasmo, kateri dve pasmi Bta se priznali za najprimernejši v teh krajih. Znano nam je, da podedujejo potomci svojstva po siariših in vemo tadi, da podeduje potomec več svojcev po po očetu nego po materi. Po materi podedujejo potomci kvečjemu notranja svojstva, telesnost in obliko zadnjega dela života. Zato moramo gledati v praksi bolj na izbiranje bika nego na izbiraeje krave in to tudi iz razloga, ker upliva samec na večje število potomcev. Ne glede na to, da more bik vstvariti tekom enega leta nad sto telet in da more krava vreči v celem svojem življenja največ 10 do 12 telet, je priznano, da ima bik na potomce večji upliv, ker prenese svoja svojstva z večjo gotovostjo na iste, nego krava. Vsled tega moramo polagati pri govedoreji na izbiranje bika vedno veliko važnost; seveda je treba pri tem paziti tudi na to, kakšna je mati. Do sedaj se ni obračala na to izbiranje nikaka pozornost; pošiliali smo kravo k biku, da smo le dobili tele, nismo pa pazili na to, kakšen je bik, še več, peljali smo jo k biku, za katerega se je zahtevala nižja jančevina. Dines, ko se občuti tudi pri nas potreba, da se začne govedoreja racijonalno pospeševati (kajti v govedoreji vidimo dohodke), mora tvoriti izbiranje starišev v obče, zlasti pa izbiranje bika podlago izboljševalne akcije, ki se pospešuje v svrho, da se dobe v najkrajšem času potomci, ki imajo zadostiti potrebam našega kmetijstva. Vsem je znano, da zahteva zakon o izboljšanju govedoreje, kateri ima stopiti v veljavo, da se uporabljajo na spu-ščevalnih postajah le dopuščeni biki in sicer za srednje govedorejsko ozemlje biki rujave švicarske in v goratem govedorejskem ozemlju biki belanske pasme. Znano je nadalje, da primanjkuje v našej deželi bikov in bikcev določenih, zgoraj navedenih pasem in da manjka potrebnih bikov za u-tanovitev predpisanih spuščevalnih postaj, iu znano je konečno da se moramo zateči v Š'ico in na Koroško, da dobimo čiatokrvne plemenjake v svrho kr žanja z domačim govedom. Loterijske številke. 2 novembru. Dunaj............... 58 6 2 45 23 Gradcc.............. 33 49 68 84 25 t Tužnirn in potrtim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem nad vse tužno vesi, da je po jako dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče gospod JOSIP ČERNE v torek zvečer v Gospodu preminul. Pogrub zemeljskih ostankov nepo zabnega ranjkega se bo vršil v četrtek ob 3. uri pop. iz hiše žalosti ulica Vogel št. 10 na domače pokopališče. (Zorica, dne G. novembra 1907. Žalujoča vd. Frančiška. £. Uršula in Ana Vovk izurjene šivilje, z dobrim spričevalom se priporočajo za izdelovanje vsakovrstnih obiek po najmodernejšem kroju. Delo se izvršuje po želji tudi na domu cenj. naročevalcev, kakor tudi na svojem domu. Y Gorici Via Trieste st. 3. Svoji k svojim! Delavnica cerhenih posod in cerkvenega orodja f Fr. Leban ; Gorica, Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k> enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. Podpisana imam na prodaj kopelriji stroj za segrevanje vode. Marija Zidarič ulica Torrente št. 8. iO/ JJi 'f' * \ - Lekarna tpislofolelti v Gorici Prave in edine žel. kapljico s snamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno iličico (Varttvena mamka) popjjeOkrepi ielodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ | Centralna pasojilnica o Garici ] f se je * j Ul PRESELILA Wl A na tekališče J. Verdija št. 32. ^ S i Dražbeni oklic. Vslcd sklepa c. k. okrajno sodnije v Gorici z dne (i. oktobra 1907 Gp,. i<; se bo vršila na zahtevanje Aniona Hrovatina, posestnika v Vitovljah, v svrho delitve skupnega premoženja javna dražba Anionu Hrovatinu, Josipu Živicu, Antoniji Živic, Frančiški Živic in ndl. Bernardini Živic lastnih nepremičnin po sledečih skupinah: 1.) V četrtek dne 14. novembra 1907 ob 10. uri zjutraj v Črničah zemljišče pod davčno občino Črniče, cenjeno na 202 Iv (»0 h. 2.) istega dne ob 2. uri popoldne v Oseku zemljišče pod davčno občino Osek, cenjeno na 4738 K 02 h v šestili ločenih skupinah; 3.) v soboto dne 16. novembra 1907 ob 10. uri zjutraj v Ozeljanu zemljišče pod davčno občino Ozeljan, cenjeno na 0970 K 38 li v eni skupini; 4.) istega dne ob 2. uri popoldne v Šempasu zemljišče pod davčno občino Šempas, cenjeno na 3897 K 32 h v štirih ločenih skupinah; 5.) v torek dne 19. novembra 1907 ob 10. uri zjutraj v Vitovljah zemljišče pod davčno občino Vitovlje, cenjeno na 40404 Iv 27 h v 19. ločenih skupinah; 6.) v sredo dne 20. novembra 1907 ob 10. uri zjutraj v Vitovljah ostala zemljišča pod davčno občino Vitovlje, cenjena na 15825 Iv 47 h v 35 ločenih skupinah. Nepremičnine se smejo oddati tudi za dve tretjini cenilne vrednosti. Vsak ponudnik ima položiti za vsako skupino, ki pride v dražbo 10% vadij. Dražbene pogoje, zomljeknjižne podatke in cenilne zapisnike si lahko ogleda vsak na dan dražbe na licu mesta, pred dražbo pa pri c. k. okrajni sodniji v (iorici v sobi Sl. 8, ali pa v odvetniški pisarni dr. I). Treota v Gorici. m mam ZAHVALA. Za izkazano iskreno sočutje ob prebritki prerani smrti našega preljubega nepozabnega JOSIPA JUVANCK-A, učiteljiščnika II. tečaja v Kopru, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo preč. duhovščini, g. prof. Spintre-ju iz Kopra, g. Justin-u, vodju pripravljavnice v Podgori in vsem uči-teljiščnikom. ŽALUJOČI OSTALI. //2 f£ K N.ro 715/07. Upoštevaje nadaljevano negotovost na denarnem Irgu in oziraje se na izvanredno dohajanje prošenj za posojila je sklenil kuratorij podpisanega zavoda znižati vnovič merilo za eskompt zastavnih pisem od dosedanjega merila 95% njihove nominalne vrednosti na 94% za posojila, ki ne presegajo 20.000 Iv, in na 93% za posojila nad 20 000 Iv. V Gorici, 24 oktobra 1907. Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda. Vinski semenj. Lelos obrodila je vinska trta v dornberški občini prav dobro. Posebno dobrota vina je izborna. Da si nabavijo vinokupci na lahek način in po primerni ceni dobro kapljico, priredita podpisano županstvo in vinorejsko društvo dne 9., 10. in 11. novembra vinsko razstavo in vinski semenj, na katerem bodo zbrani uzorci raznih vin naše občine. Obenem bodo kupcem na razpolago tudi cene teh vin. Ker bodo posestniki doma, sklene lahko vsak kupec kupčijo na podlagi uzorca v razstavi ali tudi pri sodu. S tem se lorej nudi kupcem posebno ugodna prilika, da pokušajo v kratkem času mnogo vin. Na sejmu bode na razpolago kupcem poseben strokovnjaški odbor, ki bode na zahtevo ocenjeval vina. Za pristnost razstavljenih vin jamči županstvo in vinorejsko društvo. Vaše blagorodje se vabi k udeležitvi ter nakupu rujnega vipavca. Dornberg je poslaja vipavske železnice in 10 minut oddaljen od postaje Prvačina na novi državni železnici. Dornberg, dne 18. oktobra 1907. ŽUPANSTVO D0RNBERC. VINOREJSKO PRUŠTV0 P0RNBER6.