Didakta junij–julij 2014 15 Fokus: Globalno učenje eVroPsKe Kros-KurIKularne ZGodbe / dr. Majda Naji, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) Nobenega odkritja, nobenega napredka, nobene znanosti že dolgo ne zanima več, ali živi nekje neki nesrečni otrok. (Albert Einstein, 1879–1955) Ko govorimo o ciljih izobraževanja za 21. stoletje, govorimo o naslavljanju učencev in izpolnjevanju njihovih osebnih ciljev. Mladim ljudem smo dolžni dati izobrazbo, ki bo zanje smiselna, in veščine ter vrednote za njihovo uspešno osebno in poklicno življenje. uVod Osnovni cilji šolskega izobraževanja so bili pred letom 2000 v večini držav EU napisani zelo splošno. V Angliji so na primer v šolah želeli razvijati duhovni, moralni in telesni razvoj učencev ter jih pripraviti za odgovorno obnašanje v odraslem obdobju. Uvodnim ciljem so nato sledili kurikulumi posameznih šolskih predmetov brez vsakega pra- vega pojasnila, zakaj prav ti predmeti predstavljajo osrednji del nacionalnega kurikula. Avtorji so se enostavno držali tradicionalnega prepričanja, da kakovost šolskega izobraževanja sestoji iz pred- metov, kot so matematika, jeziki, nara- voslovne in družbene znanosti, telesna kultura in umetnost. Zakaj ravno ti predmeti in zakaj je težko, skorajda prevratniško pomisliti na kar- koli drugega? Ali obstaja vsaj en dober razlog, da je kvaliteta šolske izobrazbe pogojena z obstoječim predmetnim sis- temom? »V filozofiji izobraževanja je vedno bolj prisotno spoznanje, da so ak- tualni šolski kurikuli bolj primerni za 18. stoletje, v katerem so nastali, kot pa za 21. stoletje, v katerem živijo naši učenci,« piše John White v knjigi Rethinking the School Curriculum (2004) in nadaljuje: »Tisti, ki razmišljajo drugače, se srečajo z nepremostljivimi konvencionalnimi preprekami.« To potrjujejo tudi moje izkušnje v slovenskem šolskem prostoru. Ko sem pred leti v osrednjem slovenskem dnevniku objavila članek o nujnosti uva- janja kros-kurikularnih vsebin v šolsko prakso, je direktor javnega vzgojno-iz- obraževalnega zavoda, kjer sem bila zaposlena, predlagal mojo odstavitev. V Sloveniji sem med prvimi predlagala vključevanje globalnega izobraževanja kot kros-kurikularne vsebine v redni pouk. Tedanji šolski minister je izjavil, da je globalno izobraževanje kot modna muha, ki pride in gre. Minister je odšel, šole pa se sedaj povsem nepripravljene soočajo z (neprijetno) resnico globaliza- cije slovenskega šolstva. Tudi vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) doživlja usodo ostalih kros-kurikularnih vsebin. Pojavlja se v programih vseh po- litičnih usmeritev in barv, toda nobena šolska oblast do zdaj ni poskrbela za vključitev trajnostnega izobraževanja v formalni izobraževalni sistem. Tisti, ki na sodobni kurikul gledajo skozi teorijo znanstveno-akademske eksaktno- sti, spoštujejo samo pouk, ki je nasičen z dejstvi in s čim večjo količino učnih vse- bin ter didaktično organiziran in voden tako, da dominira učenje, poučevanje in prenašanje znanja. To je svojevrsten dril, ki popolnoma zanemarja vprašanje, ali lahko učenec vse to sploh spremlja – vse- ga osvojiti zagotovo ne more, je kritičen Vlatko Previšić (2010), profesor na Filo- zofski fakulteti v Zagrebu. Duhovna moč učencev je nekje drugje, kot pa pričaku- jejo in si želijo predmetni strokovnjaki. (ne)ustreZnost ŠolsKIh KurIKuloV Evropski šolski kurikuli za 21. stoletje morajo postaviti osnovni okvir za sodob- no šolo, v kateri je vsak učenec enako cenjen, svoboden in suveren v sprejema- nju odločitev o načinu svojega življenja. Velika slika sodobnega kurikula (QCA. A Big Curriculum Picture, 2008) mora odgovoriti na tri osnovna vprašanja: - Kaj želimo z izobraževanjem doseči? - Kako bomo organizirali učenje? - Kako bomo dosegli postavljene cilje? Odgovori na ta vprašanja zahtevajo bi- stvene spremembe na področju dose- danjega oblikovanja šolskega kurikula, manj opisovanja in več osredotočanja na ključne koncepte, ravni in procese izobraževanja (White 2005). To pa hkrati pomeni večjo personalizacijo pouka, več osebnega razvoja posameznega učenca in več možnosti za povezovanje z življe- njem izven šole ter lokalno determini- ranost kurikula (FNBE. National Core Curriculum for Basic Education, 2004). Vse to pa od šolskih strokovnjakov zah- teva povezovanje med šolskimi predmeti in uvajanje kros-kurikularnih tem (QCA. Cross-curriculum dimensions, 2008). Večina aktualnih evropskih šolskih kuri- kulov je nepripravljena na velike izzive 21. stoletja, eksponentno rast znanja in silovit razvoj informacijske tehnologije (Barnes 2008). Zato so kros-kurikularne vsebine tako pomembne, ker naredijo šolski pouk bolj avtentičen in relevanten ter vodijo učenca h globljemu razume- vanja sveta, v katerem živi. Kros-kuriku- larne vsebine vključujejo znanja, veščine in vrednote različnih disciplin in šolskih predmetov, ki se poučujejo na makro nivoju in so osredotočeni na kurikul in njegove cilje (QCA. Cross-curriculum dimensions, 2008). V učenca usMerjen KurIKul Osnovo za uvajanje kros-kurikularnih tem v šolske kurikule predstavlja kuriku- lumska filozofija, usmerjena v učenca, ki v 21. stoletju ponovno doživlja svoj vzpon. Karakteristika te »kurikulumske ideolo- gije« je humano izobraževanje in peda- goški proces, usmerjen v učence, skrb za njihov osebni razvoj, uvajanje različnih stilov učenja in poučevanja, izvajanje kurikulumskih vsebin skozi projektno delo ter razvijanje učenčevih kreativnih sposobnosti (Schiro 2008). Pripadniki v učenca usmerjene kurikulumske ideo- logije, ki ima veliko sledilcev predvsem 16 Didakta junij–julij 2014 Fokus: Globalno učenje razvojni in vzgojni načrt, vodenje in etos šole Kros-kurikularne vsebine se lahko poučujejo skozi: posebno oblikovan urnik (fleksibilni predmetnik) s tematskimi dnevi, tedni dejavnosti ali dogodki projekte s partnerskimi šolami doma in v tujini ( Eko Zdrave in UNESCO šole, EU projekti itd.) kombinacijo vseh navedenih aktivnosti povezave med šolskimi predmeti na osnovi skupnih tem – medpredmetno povezovanje rutinske dejavnosti na šoli, kot je npr. delo s starši, organizacija prireditev itd. ekskurzije, razni dogodki, vključevanje zunanjih ekspertov v skandinavskih državah, kot so Finska, Švedska in Norveška, so trdno prepričani, da je to vizija šole za 21. stoletje. Za utemeljitelje v učenca usmerjene kurikulumske filozofije lahko štejemo tri evropske pedagoge (Schiro 2008): to so češki pedagog Jan Amos Comenius (1592–1670) s svojim delom Didactica Ma- gna, francoski pisatelj Jean Jacques Rous- seau (1712–1778), avtor knjige Emilie, in Johann Heinrich Pestallozi (1746–1827), ki je Rousseaujeve ideje o povezanosti izobraževanja z naravo prenesel v pra- kso. Velik doprinos k razvoju v učenca usmerjenega kurikula predstavlja kon- struktivistična teorija Jeana Piageta in teorija Harolda Gardnerja o več vrstah inteligence. Med seboj PrePletena Področja John White, profesor na Institute of Edu- cation, University of London, predlaga, da se z ozirom na osebnostne lastnosti učencev, njihove veščine in vrste znanj cilji šolskih kurikulov razdelijo na tri področja, ki se med seboj prepletajo. Na prvem mestu je osebni razvoj mladih ljudi, sledita socialna in državljanska vključenost učencev ter njihov dopri- nos k razvoju družbe, v kateri živijo (White 2005). Tako oblikovani kurikular- ni cilji pa se težko realizirajo samo skozi tradicionalne šolske predmete. Zato v ospredje vedno bolj vstopajo kros-kuri- kularne vsebine, ki dajejo izobraževanju večjo relevantnost in avtentičnost (QCA. Cross-curriculum dimensions, 2008), kot je bilo poudarjeno že na začetku sestav- ka. Kros-kurikularne vsebine v modernih evropskih kurikulih zajemajo področja identitete in kulturne različnosti, zdravega življenjskega sloga, sodelo- vanja v lokalni skupnosti, podjetništvo in inovativnost, globalno razsežnost in trajnostni razvoj, informacijsko teh- nologijo ter kreativnost in kritično razmišljanje (QCA. The Global Dimen- sion in Action, 2007). Kros-kurikularne vsebine kot osrednje vsebine v šoli 21. stoletja promovira- jo vrednote, znanja in veščine kot del ključnih kompetenc učencev v konte- kstu vseživljenjskega učenja. Razvoj kros- -kurikularnih vsebin postavlja na vrh vzgojno-izobraževalne sheme učenca in razvoj njegove osebnosti ter mu hkrati omogoča, da se sooča z izzivi življenja v 21. stoletju (DfES, DFID, DEA, QCA. De- veloping the Global Dimension in the School Curriculum, 2005). sPecIFIčne Potrebe raZlIčnIh ŠolsKIh sKuPnostI Šole morajo iskati različne poti za vklju- čevanje kros-kurikularnih vsebin v svoje šolske kurikule, in to na način, ki bo odražal specifične potrebe šolske sku- pnosti, upoštevajoč pri tem individualne potrebe učencev. Kros-kurikularne teme morajo sooblikovati celoten razvojni načrt šole in njen etos ter se vključevati v rutinske šolske dogodke, kot so pedagoške konference ali sestanki s starši. Pomembni so tudi tako imenovani tematski dnevi ali tedni, kjer se na osnovi določene kros-kurikularne teme, na pri- mer trajnostnega razvoja, lahko smiselno povežejo različni šolski predmeti (QCA. The Global Dimension in Action, 2007). Najbolj primerna oblika dela za izvajanje kros-kurikularnih vsebin pa so projekti in projektne mreže, ki imajo v slovenskih šolah dolgoletno in bogato tradicijo. To so na primer EKO, Zdrave in UNESCO šole ter evropski mrežni šolski projekti. Poučevanje kros-kurikularnih vsebin (QCA. The Global Dimension in Action, 2007). Didakta junij–julij 2014 17 Fokus: Globalno učenje razvojni in vzgojni načrt, vodenje in etos šole Kros-kurikularne vsebine se lahko poučujejo skozi: posebno oblikovan urnik (fleksibilni predmetnik) s tematskimi dnevi, tedni dejavnosti ali dogodki projekte s partnerskimi šolami doma in v tujini ( Eko Zdrave in UNESCO šole, EU projekti itd.) kombinacijo vseh navedenih aktivnosti povezave med šolskimi predmeti na osnovi skupnih tem – medpredmetno povezovanje rutinske dejavnosti na šoli, kot je npr. delo s starši, organizacija prireditev itd. ekskurzije, razni dogodki, vključevanje zunanjih ekspertov analIZa stanja Kako daleč so slovenske šole v dosega- nju svojih kurikularnih ciljev in kako jih vključujejo v proces evalvacije in samo evalvacije? Dejstvo je, da v tem trenutku veliko slovenskih učencev (in učiteljev) ne želi delati in živeti v šoli, ki jim jo nudimo. Za mnoge mlade ljudi učenje izolira- nih predmetnih vsebin nima nobenega smisla in se enostavno izključijo. Drugi, na primer gimnazijci, vzamejo to kot nalogo, in če je »poznavanje orbitalne- ga modela atoma« pogoj za sprejem na prestižno univerzo, se temu preprosto uklonijo. Našim otrokom smo dolžni dati iz- obrazbo, ki bo za njih smiselna, in jih oskrbeti z znanjem za uspešno osebno življenje ter jih usposobiti za vodenje drugih. V Sloveniji še vedno niso dovolj jasno identificirane prio- ritete izobraževanja za 21. stoletje in z njimi povezani cilji šolskih kuriku- lov. Slovenski šolski strokovnjaki bodo morali jasno odgovoriti predvsem na dvoje ključnih vprašanj: Katere cilje bo izobraževalna politika izbrala kot prioritetne in skozi katere kurikular- ne vsebine se bodo realizirali? Odprtih vprašanj, vezanih na holistični pristop in interdisciplinarnost pouče- vanja, je še vedno veliko – opažena so v vseh državah EU, ne samo v Sloveniji. Problem kros-, inter-, multi- ali poli-kuri- kularnih vsebin (obstaja še več izrazov) lahko slikovito povzamemo z naslednjo ugotovitvijo: »Če nekaj deliš z vsemi, po- tem za to nihče ni odgovoren, oziroma če pripadaš vsem, v resnici ne pripadaš nikomur.« Šolski predmeti imajo stoletno tradicijo in strukturo, ki je ne moremo in ne smemo kar tako prekiniti, kajti akademske discipline imajo različne paradigme izobraževanja. Odnos med generalisti in specialisti ter vsebino in formo je zelo občutljivo področje peda- gogike (Ross 2000). uVajanje Kros- KurIKularnIh VsebIn V Šole Kros-kurikularne vsebine postajajo del šolskih kurikulov v državah EU in šole vedno bolj spoznavajo njihovo veliko korist pri oblikovanju in načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela. Pomemb- no je tudi, da se kros-kurikularne vsebine ne uvajajo v pedagoško prakso izolirano, ampak v smiselnih povezavah. Na pri- mer obstaja močna vsebinska povezava med globalnim izobraževanjem in traj- nostnim razvojem, med kreativnostjo in kritičnim razmišljanjem ter inovativno- stjo in tako dalje (Hick, Holden 2007). Kros-kurikularne vsebine omogočajo šolam, da posodobijo in inovirajo šol- ske kurikule glede na potrebe učencev, njihovih pričakovanj, zanimanj ter raz- mišljanj. Angleški šolski strokovnjaki (DfES, DFID, DEA, QCA. Developing the Global Dimension in the School Curri- culum, 2005) predlagajo sedem stopenj v procesu inoviranja šolskega kurikula skozi kros-kurikularne vsebine: izbrati prioritetne naloge, definirati izhodišča, postaviti jasne cilje, jih striktno izvajati, oceniti in beležiti dosežke, jih ohraniti ali spremeniti ter se pomakniti naprej. Učitelji sami najbolje poznajo načine, kako izvajati kros-kurikularne vsebine v lokalnem okolju, poznajo interese in sposobnosti svojih učencev in pričakova- nja njihovih staršev. Vsak moder šolski ravnatelj bo odgovor na vprašanje »Kako bomo na šoli izvajali učenje in poučeva- nje kros-kurikularnih vsebin?« prepustil učiteljem in njihovim pedagoškim sveto- valcem (White, 2005). Učitelji bodo tako začutili, da z vodstvom šole in svojimi kolegi sodelujejo v skupni nalogi, vide- li bodo celotno sliko šolskega kurikula (QCA. A Big Curriculum Picture, 2008) in ne samo cilje svojega predmeta. »Zdi se, da so učitelji še vedno preveč vezani na paradigmo slepega sledenja 'predpisanim' učnim načrtom in učbe- nikom ter delovnim zvezkom,« ugotavlja hrvaški pedagog Vlatko Previšić (2010). Zaman so strokovni apeli, priporočila in svetovanja, ki želijo šolo in učitelje osvoboditi »strahu pred oblastjo«, ko se ta še vedno čuti v vodenju šole in je kot zakon nad pedagogiko. Zato takšen učitelj ne uspeva zakorakati proti vlo- gi sodobnega moderatorja, mediator- ja in socialnega povezovalca v svojem profesionalnem delu, ampak ostaja v vlogi prenašalca znanja in kontrolorja (ocenjevalca) doseženega. Za uvajanje kros-kurikularnih vsebin v šolsko prakso je ključen kreativni učitelj, ker obvlada sposobnost povezovanja, ima občutek za originalnost, je avtonomen in razi- skovalno usmerjen (Barnes 2008). Razvoj in implementacija kros-kuriku- larnih vsebin vpliva na celotno življenje šole od sodelovanja s starši, etosa šole, učnega okolja, vrednot in svetovanja do vodenja šole, šolskega in skritega kurikula, gradiv za učitelje in učence ter metod učenja in poučevanja (Finni- sh Ministry of Education. Education for Global responsibility, 2007). Kurikul, ki podpira razvoj kros-kurikularnih vsebin, istočasno vzpostavlja ravnotežje med znanji posameznih predmetov (npr. fizika, kemija, matematika) ter ključni- mi procesi in koncepti na katerih so ti predmeti zasnovani. Kros-kurikularne vsebine lahko povežejo šolske predmete z izzivi s katerimi se učenci soočajo v svojem sedanjem ali bodočem življenju (FNBE. National Core Curriculum for Basic Education, 2004). Zapiranje šole pred problemi globalnega sveta vsekakor ni priporočljivo. Potrebno je poiskati načine, kako naj šola postane ustanova s socialno in humano kreativno identiteto, ki bo vse oblike učenja prene- sla v partnerski, so-odgovorni in učencu prijateljski odnos ter pouk spremenila v čim bolj organiziran proces aktivnega pridobivanja znanja. Kros-kurikularne vsebine se lahko razvijajo skozi vse šolske predmete, povezujoč pri tem tiste, ki so primerni za izbrane teme. Kros-kuri- kularni koncept spodbuja povezovanje znotraj in med predmeti ter omogoča, da se učenje približa življenju mladih ljudi in upošteva njihove izkušnje ter pričakovanja (QCA. Cross-curriculum dimensions, 2008). Razvoj in implementacija kros-kuriku- larnih vsebin, ki učencem omogočajo privlačno in z življenjem povezano iz- kušnjo učenja, je nedvomno največja investicija, ki jo neka šola lahko vloži v proces vzgoje in izobraževanja. Šola mora identificirati svoje razvojne cilje z upoštevanjem nacionalnih kuri- kulskih ciljev, potreb učencev in lokalne 18 Didakta junij–julij 2014 Fokus: Globalno učenje skupnosti, v kateri šolska skupnost živi in dela. Če želimo učencem pripraviti privlačno in avtentično izkušnjo učenja, moramo v načrtovanje kros-kurikularnih vsebin vključiti sledeče komponente: 1. Veščine učenja in poučevanja ter osebne veščine – načrtovati, kako jih razvijati v kontekstu šolskih predme- tov in v povezavi z izbranimi kros- -kurikularnimi vsebinami. Spodbujati učence, da veščine razvijajo in jih prenašajo v različne oblike in vse- bine učenja. 2. Čas – razmišljati o času kreativno; na primer s fleksibilnim razporedom šolskih ur (v Sloveniji je poznan ter- min fleksibilni predmetnik). 3. Prostor – razmišljati o tem, kje bo učenje potekalo; v učilnici ali zunaj nje. Razmisliti, kako so ostali šolski prostori (hodniki, dvorane, biblioteka in drugi) povezani s posameznimi kros-kurikularnimi vsebinami. 4. Ljudje – razmisliti, kdo bo poleg učiteljev največ prispeval k privlač- ni in avtentični izkušnji učenja. To so predvsem strokovnjaki iz lokalnih ustanov, kot so muzeji, umetniške ga- lerije, domovi za starejše in nevladne organizacije. 5. Šolski predmeti – ugotoviti, v kakšni meri lahko posamezni šolski pred- meti doprinesejo k učenju in pou- čevanju določene kros-kurikularne vsebine. Zato je potrebno narediti komparativne preglede kurikulov posameznih šolskih predmetov, kar bo pomagalo pri optimalni izbiri ključnih konceptov in procesov kros- -kurikularnega pouka. 6. Ostale kros-kurikularne vsebine – vse- bine so neodvisne ena od druge in se medsebojno dopolnjujejo. Potrebno je narediti povezave med izbrano vse- bino in ostalimi kros-kurikularnimi vsebinami. 7. Ocenjevanje in preverjanje – izvajati ga kot integralni del učenja in pou- čevanja, uporabljajoč pri tem vsako- dnevno komunikacijo z učenci. Samo tako lahko ugotovimo kako proces pouka v resnici poteka in kakšen vpliv ima na učence. 8. Viri – razmisliti, kako izbrati in ko- ordinirati resurse, ki so primerni za izbrano kros-kurikularno vsebi- no. Omogočiti enostaven pristop učencem do teh virov, predvsem z uporabo informacijske tehnologije v lokalnem in globalnem kontekstu. ZaKljučeK Uvajanje kros-kurikularnih vsebin v šolski pouk zahteva holističen in akti- ven način poučevanja, ki se osredotoča na raziskovanje različnih vrednot in pogledov ter iskanja njihovih rešitev. Koncept participiranja in občutek la- stne vrednosti ter samoocenjevanje so zelo pomembne teme, ki težko najdejo prostor v šolskih kurikulih. Razvijanje in osvobajanje izrednih la- stnosti vsakega učenca in naše priza- devanje, da mu pri tem pomagamo, je oziroma bi morala biti osrednja tema sodobne izobraževalne filozofije in najve- čja vrednota izobraževanja v 21. stoletju. Aktualni izobraževalni sistemi promovi- rajo intelektualni razvoj otrok v konte- kstu obstoječih akademskih disciplin in šolskih predmetov, kajti trenutno so to edini koherentni okviri transmisije šol- skega znanja v evropskih državah. To bo realnost evropskega izobraževanja vse dotlej, dokler mnogi a priori zavračajo in še težje razmišljajo o novih oblikah učenja in poučevanja. PrIMerI eVroPsKIh Kros- KurIKularnIh ZGodb Solarno vozilo Šola na Norveškem je želela izvesti kros- -kurikularne povezave med naravoslov- jem in matematiko ter tehnologijo in geografijo na osnovi projekta Sončno vozilo (Solar Buggy). Skozi projekt so tako učenci, pri izdelovanju sončevega vozila razvijali kros-kurikularne ve- ščine, kot so kreativnost in kritično razmišljanje ter podjetnost in trajno- stni razvoj. Identiteta in kulturna raznolikost Šola v Angliji je želela zmanjšati ne- gativne poglede na kulturno raznoli- kost, o kateri so njihovi učenci slišali v lokalni skupnosti. Učitelji so začeli razvijati kros-kurikularno vsebino na temo identitete in kulturne različnosti. Z učenci so razpravljali o vprašanjih kaj pomeni biti »dober državljan«z nji- hovega stališča in stališča doseljencev, beguncev in azilantov. Osebna rast Učitelji v šoli v Nemčiji so bili zaskr- bljeni zaradi pomanjkanja odkritih in iskrenih pogovorov z učenci glede njihovih osebnih pogledov na spolnost in ljubezenska razmerja. Z uporabo študija primera, igre vlog in simulacij so se bili učenci sposobni pogovarjati o svojih socialnih in moralnih dilemah v šoli, doma in v skupnosti. Razpra- va v podpornem in varnem okolju je učence ohrabrila, da so o občutljivih temah spregovorili brez strahu, da jih bo nekdo obsodil. Razumevanje drugih kultur skozi poezijo in glasbo Kot velika monokulturna skupnost je osnovna šola v Angliji želela pri svojih učencih povečati zanimanje za spo- znavanje drugih kultur. Učitelji so se povezali z osnovno šolo v Gani, da bi skupaj z njimi pripravili kros-kuriku- larni projekt. Učenci v Angliji so imeli možnost, da spoznavajo gansko poezijo in glasbo ter raziskujejo gansko zgodo- vino, kulturo in umetnost. Globalno partnerstvo je dalo učencem samoza- upanje za kreativno delo z vrstniki, ki imajo različno kulturno bogastvo in vrednote, ter istočasno povečalo kul- turno razumevanje in pozitiven odnos do drugih kultur. literatura A Big Curriculum Picture (2008). Lon- don: Qualification and Curriculum Authority (QCA). Https://www.goo- gle.si/?gws_rd=cr&ei=NLxpU9WtLYr dygO794C4Bg#q=QCA+UK+Abig+cur riculum+pictures (dostop 4. 5.2014). Barnes, J. (2008). Cross-Curricular Le- arning. London: Sage Publication. Cross-curriculum dimensions. (2008). London: Qualification and Curricu- lum Authority (QCA). Http://school- sonline.britishcouncil.org/sites/de- fault/files/el/98010.pdf (dostop 4.5. 2014). Didakta junij–julij 2014 19 Fokus: Globalno učenje Developing the Global Dimension in the School Curriculum. (2005). London: DfES, DFID, DEA, QCA. Http://think-global.org.uk/resources/ item/883 (dostop 4.5. 2014). Education for Global responsibility – Fin- nish Perspectives. (2007). Helsinki: Ministry of Education. Http://www.minedu.fi/export/sites/de- fault/OPM/Julkaisut/2007/liitteet/ opm31.pdf?lang=en (dostop 4.5. 2014). Hicks, D., Holden, C., (2007). Teaching the Global Dimension. London: Routledge. National Core Curriculum for Basic Education. (2004). Helsinki: Finnish National Board of Education (FNBE). Http://www.oph.fi/english/curricula_ and_qualifications/basic_education (dostop 4.5. 2014). Previšić, V.(2010). Socijalno i kulturno biće škole – kurikulumske perspecti- ve. V Pedagogijska istraživanja (vol. 7, št. 2). Zagreb: Školska knjiga. Ross, A.,(2000). Curriculum Constructi- on and Critique. London: Routledge/ Falmer. Schiro, M., S., (2008). Curriculum Theory. London: Sage Publication. The Global Dimension in Action. (2007). London: Qualification and Curricu- lum Authority (QCA). Http://clients. squareeye.net/uploads/global/docu- ments/qcda_global_dimension_in_ action.pdf (dostop 4.5.2014). White, J. (2002). The Child’s Mind. Lon- don: Routledge/Falmer. White, J. (ur.) (2004). Rethinking the School Curriculum: Values, Aims and Purposes. London: Routledge/Falmer. White, J. (2005). The Curriculum and the Child: The Selected Works of John Whi- te. London: Routledge/Falmer. OTROŠKI PEVSKI ZBOR »O muzikalnosti večine naših pevcev se ne da niti govoriti, znano je pa, da je v zborih mnogo večletnih članov, ki še not ne poznajo, da večina ne razlikuje zavedoma dvodobnega ritma od trodobnega ali čiste kvarte od čiste kvinte.« France Marolt, Pevska vadnica (1925) ZA NOTE BREZ POMOTE V OTROŠKEM PEVSKEM ZBORU Študija treh učinkovitih modelov glasbenega opismenjevanja, namenjena vzgojiteljem in učiteljem v vrtcih in šolah, zborovodjem, študentom in strokovnjakom. Note brez pomote ponujajo izčrpen vpogled v zgodovino slovenskega zborovskega petja in skozi pregled umeščenosti pevskih zborov v šolski sistem obravnavajo njegovo kompleksno vlogo pri razvoju osebne, kulturne in nacionalne identitete. Posebej so dragocena poglavja, v katerih avtorica predstavi lik zborovodje in poda izčrpna izhodišča za oblikovanje kakovostnih pevskih vaj in izbiro zborovskega repertoarja. Te dejavnike zborovskega dela nadgrajuje s poglavjem glasbenega opismenjevanja, kjer kritično opredeljuje njegovo umeščenost v učne načrte za glasbeno vzgojo in za osnovnošolske pevske zbore. Ob poglobljeni in utemeljeni predstavitvi glasbenega opismenjevanja v splošnem šolstvu izpostavlja problematiko strokovne usposobljenosti razrednih učiteljev za kakovostno glasbenopedagoško delo. Ugotavlja, da imajo učitelji pogosto težave pri glasbenem poučevanju, saj nimajo ustreznih znanj, in izpostavlja potrebo po sistematičnem delu s človeškimi viri. TRI METODE OPISMENJEVANJA Med poglavji o glasbeni pismenosti avtorica predstavlja metode glasbenega opismenjevanja Zoltana Kodalya, Justine Ward in slovenskega zborovodje Franca Pohajača. Vsi trije so razvili učinkovite metode glasbenega opismenjevanja, usmerjene v spodbujanje celostnega osebnega in glasbenega razvoja. Pevska metoda Franca Pohajača ima med njimi posebno mesto, saj prerašča okvire glasbenega opismenjevanja. Njegovo zborovsko delo se je odrazilo zlasti v delovanju pevskega društva Vesela pomlad in je močno ter odločilno zaznamovalo kulturno življenje velikega števila rojakov na Primorskem, zlasti na tržaškem Krasu in v njegovi okolici. (Iz recenzije.) Didakta d.o.o., Gorenjska cesta 33c, 4240 Radovljica; (04) 53 20 200, 041 308 300, zalozba@didakta.si Didakta d.o.o., Gorenjska cesta 33c, 4240 Radovljica; (04) 53 20 200, 041 308 300, www.zalozba@didakta.si