AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 238 CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 9, 1935 LETO XXXVII. — VOL. XXXVIL American Federation of Labor namerava iz- Demokrali v (levelan-du zedinjeni. Novi gnati komuniste ! politični koraki Abesinci vdrli na laško zemljo Francija je pripravlje- Mestni uslužbenci v Clevelandu ne bodo na Atlantic City, N. J., 8. oktobra. Včeraj je bila v tem mestu otvorjena 55. redna konvencija največje ameriške delavske federacije, The American Federation of Labor. Takoj tekom prvega zasedanja je bil stavljen predlog, da se prežene komuniste od konvencije in iz American Federation of Labor. Več kot'500 delegatov se je včeraj zbralo v avditoriju hotela Chelsea, da slišijo letno poslanico predsednika Federacije, Wm. Greena. Pričakuje se, da bo to zborovanje delavske federacije eiio najbolj zgodovinskih od postanka organizacije. V notranjih vrstah American Federation cf Labor se že precej časa pojavlja nekak nemir in nezadovoljnost. E^se-kutivni uradniki se trudijo, da ohranijo solidne vrste delavstva v organizaciji, ki je tekom enega leta pridobila nad en milijon novega članstva. Predvsem nameravajo starejši zastopniki delavcev popolnoma uničiti vpliv komunistov, ki ro-varijo v notranjih vrstah delavcev proti sedanjemu vodstvu. Konvencija bo posegla tudi v 50 priporočila Žedinjenim državam strogo nevtralnost te-' kom vzburkanega položaja v j Evropi in v Afriki. -o- Lloyd George ostro napada laško vlado London, 7. oktobra. David Lloyd George, lord predsednik | vladnega koncila in bivši mini- j sterski predsednik, je ostro napadel laško vlado radi Abesini-je. "Italija je pri zadnjem zborovanju Lige narodov zahteva-! la, da se Abesinija izključi iz Li-j ge narodov, toda vsemu svetu je znano, da je bila baš laška delegacija, ki je z vso gorečnostjo priporočala pred leti, da se Abesinija, kot civilizirana dežela sprejme v Društvo narodov. —--o- Miss Boje umrla V torek zjutraj je preminula v mestni bolnici Miss Mary Boje, 28 let stara hčerka Mrs. Karoline Boje. Družina stanuje na 12627 Iowa Aye. Mary je bolehala v bolnici ijekom zadnjih dveh let. V januarju I. 1933 je umrl njen ata Frank Boje, in v novembru, 1932, je pa umrla sestra Karolina. Poleg matere Mrs. Mary Boje zapušča ranjka še sledeče brate in sestre: Frank, Mrs. Jennie Fab-jan, Mrs. Frances Zgonc, Jo-1 seph, Louis, Alice in Mrs. He-| len Bukov jč. V Collinwo-odu žaluje za pokojno tudi teta Mrs. I Johana Pust in mnogo drugih i sorodnikov. Ranjka je bila članica dr. Martha Washington, št. 37 SDZ. Pogreb pokojne se vrši v soboto zjutraj iz hiše I žalosti pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Družini pokojne izrekamo naše sočutno sožalje. Naj bo ran j ki mladenki ohranjen blag spomin! Poroka V soboto, 12. oktobra, ob 9. uri zjutraj se poročita v cerkvi sv. Vida Miss Anna Pavli, 6514 Edna Ave. in Mr. John Smith, j 11719 Buckeye Rd. Prijatelji obeh družin so vabljeni, da se udeležijo sv. maše. Iskrene čestitke mlademu paru. Addis Ababa, 8. oktobra. Abe-sinske čete so napadle mesto Cleveland. — Okrajni komi- Adowo danes od treh strani. Itp-sar Joseph Gorman, ki je pri ]ijane so zapletle v hud boj. zadnjih primarnih volitvah kan-, Kakšen je bil izid poročila ne po-didiral kot neodvisni demokrat ve(jG za župana in ki je dobil 21,758; Rim> 8. oktobra Abesinci so g asov, je včeraj izjavil, da je že večkrat skušali t osvomi Kljub porazu še vedno demokrat mesto Adowo> tQfk sQ bi,. dos] - in bo novembra meseca podpi-; še vedn0 pregnani od Italijanov. i al demokratska stranko z Mi - T+ i- ■ u-*- • • , ■ v , j Italijani hitro organiziralo me- lerjem na celu. 1 Obenem je izjavil, da dočim lahko kontrolira svoj glas, pa ni odgovoren za glasove njega-, , . , . , vih pristašev, vendar se priča-!® StanU ^'^ega kuje, da bo šlo vseh 21,000 "rJ.a 8.e P°r0Ca' da Je »besinrta Gormanovih glasov Miller ju pri i T, u^'000 m°Ž volitvah 5 novembra I Prodrla 25 milJ 2lob°ko v laško Tudi Leslie R. Monroe, ki je k0l0niJ0 Eritrejo' kJer 80 Abe" vcdil Gormanovo kampanjo, se!smci PrizadJali Italijanom hud sto, da bo spremenjeno v močno trdnjavo. Addis Ababa, 8. oktobra, h je izjavil za Millerja in že pomaga v glavnem uradu. Včeraj so imeli republikanci, pristaši Davisa, skupni sestanek, toda se niso mogli zediniti o poraz in vjeli tisoče Italijanov. Obenem je dospelo tudi poročilo, da so Abesinci ponovno osvojili Adowo. Poročila iz Rima, da so Itali- predlogu, da bi podpirali repub-1 Jani zasedli sveto abesinsko me-likanca Burtona pri prihodnjih sto Aksum, niso bila resnična. volitvah. Po mestu so se raznesle sen-zacionelne gqforice, da namerava najmanj, 50,000 pristašev Aksum je še vedno v rokah Abe-sincev, ki imajo tam okoli 60,000 mož močno armado. Pohod lašlfe armade je bil zaenkrat ustav- Davisa glasovati za Millerja, i ljen. ker ne morijo odpustiti Bur-j Addis Ababa, 8. oktobra. — tonu, ki je izpodrinil ^Davisa izi Abesiriski cesar Haile Selassie urada. In Ler je pri primar-1 se je odločil, da gre sam na bojnih volitvah glasovalo mnogo j no polje in se postavi na čeiv demokratov Burtona samo v; svojih čet. Južno od Adovve WsUeniy,. d^i^ft91 l ili Davisa, se pričakuje, da bo-!bro oboroženih vojakov, in ko do ti glasovi sedaj vrnjeni Mil- bo mobilizacija popolna, se bo ler ju in ima Miller največje | nahajalo na bojišču 600,000 upanje, da z-naga 5. novembra, j Abesinčev. Nepotrjena poročila trdijo, da s0 Abesinci odvzeli Italijanom Adowo in pri tem pobili mnogo Italijanov. Zopet druga poročila pravijo, da je Mussolini začel z overturami, da naredi mir z abesinskim cesarjem. Toda kot se je izjavil Haile Selassie ne bo sklepal nobenega miru z Mussolinijem, dokler se zadnji italijanski vojak ne umakne iz Abesinije. Haile Sellasie se je obenem izjavil, da je vzelo Italijane pet dni, pred-no so dobili v posest malo vas Adowo, in vzelo jih bo 50 let, predno se morejo polastiti gorate Abesinije.', London, 8. oktobra. Anglija namerava preklicati embargo na eksport blaga* in streljiva v Abesinijo. To se bo najbr? zgodilo pri zasedanju minister-skega sveta, ki se vrši v sredo dopoldne. Tekom 48 ur bo Liga narodov baje odredila sankcije proti Italijf-in v tem slučaju so Angleži pripravljeni po magati Abesincem. Rim, 8. oktobra. Benito Mussolini je včeraj ponovno povda-ril, da se Italija ne briga za ekonomske sankcije odrejene, od Lige narodov. Italija bo te sankcije prenesla "z disciplino" in ostane še nadalje članica Live narodov. Toda če ji bo kd: grozil z vojno, tedaj je pripravljena udariti po dotičnem. plačani vec letos Cody resigniral Resigniral je iz svojega urada načelnik detektivov v Clevelandu, eden najfinejših mož cle-velandske policije, zmožen, takten in pošten, detektivski inšpektor Cornelius Cody. Bil je dobro poznan tudi mnogim Slovencem. Prihodnji teden bo sprejel službo, ki mu jo je ponudila Cleveland Trust banka, kjer bo načelnik varnostnega oddelka banke in bo kot tak dobival S3500 letne plače. Kot načelnik detektivov v Clevelandu je dobival $4600 na leto. V novi službi bo dobival sicer sa- Važna seja Jugoslovanske-, Iz fronte se poroča v Rim, da je pohod laške armade zaustavljen in da se je armada zakopa-a v jarke. Laško poročilo tudi omenja, da sq se Abesinci pri Adowi zelo junaško borili. Na italijanski fronti v Abesi-niji, 8. oktobra. Laški generali na fronti so odredili, da armada pripravi strelne jarke. Baje bi Italijani iz same' bojaželjnosti naprej prodirali, toda generali tega ne dovolijo. Častniki baje Ig s težavo za-l~rzlijejo moštvo, da ne gre na-rej. Generali dobro vedo", da prehitro napredovanje pomeni | velike zgube v moštvu. Zdi se, da bo armada konsolidirala svoje pozicije na fronti med Adi-gradom in Adowo, predno se bo; drznila naprej. Laško poveljstvo je prepričano, da rrlora najprvo pregnati Abesince iz gorovja južno in zapadno od Adowe, predno more armada napredovati. Minulo bo več dni predno pride do večje bitke, ki se bo gotovo vršila na fronti pri Makale. Glasom laških poročil je prebivalstvo Abesinije, kamor so dospeli laški vojaki, slednje prijazno sprejelo. V mnogih vaseh so Abesinci poklanjali la- škim vojakom kruh. Drugod j so zopet baje Abesinci Italijanom prisegli — zvestobo. Ta- Paris, 8. oktobra. Francoska Cleveland — Vsa znamenja ko se glase poročila iz Rima. j vlada je pcslala danes angleški kažejo žalostno bodočnost za Addis Ababa, 8. oktobra. - vladi zagotovh,, da ji bo poma-' prihodnje tri mesece za mestne Sesti dan odkritih napadov od gala na suhem, na morju in v! uslužbence v Clevelandu Črno strani Italije ni laški armadi zraku v slučaju, da je Anglija bodočnost prerokuje mestni fi-prinesel nobenega uspeha. La- napadena od katerekoli sile, ko riančni direktor West ki pravi, hi niso prodrli na nobeni vital- vrši povelje Lige narodov glede da ni nobenega izgleda, da bi ni točki, katero brani abesin- Italije. Francija je to zagoto- bili mestni uslužbenci Clevelan-ska armada. vilo poslala pod pogojem, da da tetos obdarjeni še s kakšna Četudi Italijani v prihodnjih Anglija stori enako v podobnem plačo dnevih proderejo naprej od slučaju. To je pozdravno poslovilo se- Adowe, bodo še vedno 200 milj Francija Je izjavila, da je pr i- da njega župana Davisa, ki bo oddaljeni od osrčja Abesinije, pravljena poslati svoje bojno moral n novembra oditi iz kjer se nahajajo naravne trd- brodoyje v Sredozemsko morje, urada potem ko je blufa, skozi njave, nekatere 10,000 čevljev kjer bi sodelovalo z angleškim dve leti clevelandsko prebival-viseke, koder vodijo ozke in taj- brodovjem. Glavni vzrok fran- stv0) kako »sijajno je njegova ne steze. Težko, da bi se Ita- coske ponudbe pa je, ker bi v]ada delovala 'v napredek Cle-hjani drznili tja. Francija želela, da dobi od An- velanda " V teh gorah je prostor, ka- glije obljubo, da ji pride Angli- Kot naznanja Davisov finan-terega je izbral cesar Haile Sel- ja na pomoč za -slučaj, da je čni direktor Mr. West, so mest-lasie, da "dostojno" sprejme Francija napadeha od Nemčije. ne blagajne prazne. Mr. West Italijane. Tu je zbran cvet abe- Nadalje se Francija zaveže, s0 bo m|ra] zaeno z Davisoni smske vojske, več stotisoč mož. da se bo vselej prej posvetova- imakniti iz urada. In danes ga ki kar koprnijo, da planejo nad la z Anglijo, predno stori kak tudi ne briga prav nič, kaj pri-sovražnika. Skoro se zdi, da korak glede oboroženega napa- rje Za njim. Napram 'časnikar-se Abesinci nalašč umikajo, da da. | skim poročevalcem se je vče- izvabijo sovražnika v notranjost Včeraj se je vršil v Parizu raj izjavil( da je dolžnost mest. dežele, kjer si s tanki ne bo shod direktorjev družbe, ki la- ne zbornice> da skrbi za bodoč_ mogel pomagati v visokem go- stuje Sueški prekop. Enoglas-j nost rovju- , !f. je,bi!° sklenjeno, da brez! župan Davis je štiri tedn .podpira Dadjaz Haile Selassie,. >t^n^i.lat..L«ge. nayodoy . j zet cesarja, s 50,000 moilmi. Ne- ženskem postopanju napram p:em času žapan Davig jfe na. koliko bolj južno se pa nahaja-Italiji, hitro in popolno. Naj- ^j, dotične delavce da b{ prestolonaslednik Asfaun s sto- prvo zgubi Italija vso ekonom-; pridobn na §tevjlu g]as'ov m tisoč možmi. Proti jugovzho-; skom finančno pomoč, nakar večinoma zamorci Toda du pa je nadaljna abesinska ar- pride na vrsto blokada. k]jub dejstvu> da g(> zamorski madabrojeca 130,000 mož. ! Poleg tega je včeraj angle- j glagovi bm solidno oddani za Tekom štirinajstih dni pri- ska vlada izjavila, da ne bo pn- Davfs-a je ostal ž Davi . čakuje Haile Selassie, da bo znala nobenih mirovnih P°ga', daieč zadaj pri volitvah imel 600,000 dobro izvežbanih janj med Abesinijo in Italijo,1 'Kot'ie nadalje naznanil Mr mož na fronti in nadaljnih 400,- razven če se vrše pod nadzor- Wegt bodo gkoro gotoVQ ^ 000 v rezervi. | stvom Lige narodov in če je bm ygi megtni uslužbenci en0. Poroča se, da je cesar Haile Abesinija popolnoma zadovolj- mese6no laČ0j in še potem ge Sellasie silno srdit na predsed- ra z vsemi predloženimi točka-nika Roosevelta, ker je progla- mi. Pričakuje se tudi, da bo sil embargo na pošiljanje voj-1 angleška vlada sklicala zaseda- ™ p^odnjim"žu^ , ne ve, odkod naj pride denar za prihodnjo plačo. Kdorkoli nega materiala. Abesinija ni-jnja kongresa še pred 29. ok- ^m"b0"'imel več" k*ot vroia"'tla ma nobene tovarne za izdelova- tobrom, ko se parlament snide rednemu zasedanju. nje orožja, dočim jih ima Ita-j lija večje število. Embargo to-; rej prizadene Abesinijo, a ne| Italije. mo $3500, toda poleg tega je opravičen do pokojnine, ki znaša $1800 na leto. V bolnico V pondeljek popoldne je Gr-dinova ambulanca odpeljala v Glenville bolnico poznano roja- ga kulturnega vrta V Jugoslovanskem kulturnem vrtu stoji krasen spomenik Barage. Dan 22. septembra je že par tednov za nami. Pred nami je pa še mnogo važnega kin jo Mrs. Josephine Golobič, j dela. Torej ste vabljeni vsi 6212 Carl Ave. Podvreči se je i uradniki in uposlenci organiza-mcrala takojšnji operaciji. Mrs.lcjje Jugoslovanskega kulturne-Gclobič se nahaja v vardi št. 1, ga Vrta na zelo važno sejo ki drugo nadstropje. Dobri in bla- j Se vrši v petek večer 11 'ok-gi ženi želimo, da bi se zdrava tobra ob 7:30 v Knausovi dvo- in vesela povrnila kmalu k svojim otrokom in družini! Pozdravi iz Nevade Mr. Andrew Bombach, Bar-bertc.nčan in Mr. prank Gaber iz Detroita, pošiljata vsem znan-ccm in prijateljem lepe pozdrave in to ob priliki, ko je predsednik Zedinjenih držav odprl uradno največji jez na svetu, Boulder Dam, v B0ulder City, Nevada. Pridelek fai-n,erjev Računa se, da bodo letos ameriški farmarji dobili za svoje pridelke svoto $6,500,000,000 ali za $700,000,000 več kot lansko leto. V mnogih ozirih so si letos ameriški farmarji jako opomogli, kot trdi ameriška vlada. rani, da se uredijo in naznanijo računi in se ukrene za bodoče vse potrebno in se, če je potrebno izvolijo odbori za bodoče delovanje. Tozadevno so prošeni tudi naši odlični rojaki in profesio-nisti v naselbini, da se udeležijo. Delovanje Kulturnega vrta potrebuje več osobja in si-crr ravno sedaj, ko odločujejo v Columbusu in Washingtonu, koliko nam bodo pomagali z denarjem od njih strani. Nikar ne" omalovaževati te važne seje, ko se gre za to, da pridobimo narodu številne tisoče,, če se oprimemo ponudb, ki nam jih stavi ameriška vlada, da veličastno in končno zgradimo Ju- Kandidat ali ne, Hoover Odličen Škof stil Ameriko V bo vodil kampanjo San Francisco, 7. oktobra, če bo Herbert Hoover predsedniški kandidat republikanske stranke v prihodnjem letu ali ne, na vsak način pa bo Hoover se živahno udeležil predsedniške kampanje in poskusil vse, da uniči predsednika. Zadnjih šest govorov Hoo-verja kažejo, da je Hoover smrten nasprotnik predsednika in želi pobiti "novotarije," katere Je je Roosevelt vpeljal. pod nogami, kajti pričakuje S3 tisočev, ki bodo prosili za nova dela od bodočega župana, ne da bi župan vedel, kje naj vzame -ienar. -o- goslovanski kulturni vrt. Pri-67 oseb je bji0 ranjenih dite, ker se gre za važne, naro-včeraj v komunističnih izgredih du koristne zadeve.—A. Grdina, v Parizu. predsednik. Važna seja Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima v četrtek 10. oktobra .jako važno sejo. Vse članice naj bodo navzoče. Zadušnica Za pokojno Frances Zagorc se bo brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Kristine v soboto ob 8. uri zjutraj ob priliki prve obletnice smrti ranjke. Prijatelji in sorodniki so vljudno vabljeni. Relif po 1. novembru Iz Washingtona prihaja vest da je vlada odredila nadaljevati z javnim relifom še do 15. novembra. Prvotno je bilo določeno, da javni relif preneha 1. novembra. Brezobziren voznik V bližini Dennison mosta na zapadni strani mesta je neki veznik truka zločinsko povozil Emila Kodeta. Voznik truka Hoover se je zmotil samo vojno | je ustavil truk, prijel svojo žr- za devet milijard New York 8. oktobra. Naj- tev in jo zavlekel na travo ob bolj odličen protestantovski cesti, nakar je v naglici odpe- Washington 8. oktobra, be-škof v Zedinjenih državah Wil-'ljal naprej. Frank Toman, ki ™tor J°e Robinson iz Arkan-liam T. Manning, je imel vče-! stanuje na 3048 W. 44 St., in *asa, vedja demokratske večine raj dva govora enega v kate- ki je videl ves ta prizor, je te- v senatu, je včeraj ostro napa-drali St. John the Divine in lefoniral policiji. Toman si je ael Herbert Hooyerja bivšega enega po radiu. Tekom govora zapomnil tudi licenčno številko predsednika Zedinjenih držav je napadal ameriško vlado, češ, truka, in je policija včeraj voz- radi neresničnih podatkov gl eda ne ve, kaj so njene dolžno- nika aretirala. jde dolga Zedinjenih držav. Sesti v tako resnem spopadu koti Zopetni poziv j "ator Robinson se je rjavil, da abesinsko-italijanska vojna.I Pros™, da vsakdo ki ima se je Hoover zmotil za $9,000,-Zedinjene države, je rekel škof, kaj poravnati v zadevi Jugoslo- 000,000, ko je omenil dolg Ze-bi morale doprinesti svoj pra- vanskega kulturnega vrta to ne- dinjemh držav. Enako neto-vični delež v tej krizi. Dočim' mudoma stori, da bo mogoče cen kot je Hoover v javnih raje ogromna večina protestan- predložiti čiste račune. Na celo- čumh je bil tudi v javnem po-tovskih pastorjev zagovarjala; kupni seji, ki se vrši v petek 11.1 snovanju, se je izjavil senator nevtralnost Zedinjenih držav v oktobra, bodo predloženi raču- j Robinson. ni. Kdor ima kaj naj prinese -o- račune in drugače poravna svo- v ... je obveznosti. - Jože Grdina,! Porocna dovoljenja tajnik. Poročna dovoljenja so dobili: Večerja in ples Mr. Louis Kosmač, 1036 E. 71 Glavni stan županskega kan- St. in Miss Helen Komara, 9708 abesinsko - italijanskem sporu, je pa škof Manning naravnost povedal, da kar Italija danes počenja v Abesiniji je "zločin zoper človeštvo." Zedinjene drŽave bi morale poseči v ta spor, ne pa samo stati ob strani in didata Dunbarja v Euclidu na-; Empire Ave. Mr. Anthony Ur-gledati kako padajo nedolžne j znanja, da priredi v soboto 12. bas Jr., 1230 Norwood Rd. in žrtve. j oktobra, večerjo in ples. Ve-'Miss Alga Koporc, 1022 E. 72 čer j a se servira ob 9. zvečer na St. Mr. Anthony Baraga, 1045 Listnica uredništva j Naročnica.—Governer države j Ohio dobiva $10,000 plače na lete, dočim dobiva župan mesta Cleve'.anda $15,000 letne plače. Bivši mestni manager v Clevelandu je prejemal letno plačo v svoti $25,000. 888 E. 222 St. Računalo se bo samo 25c od krožnika. Dobra godba. Klub Krogla Klub Krogla ima važno sejo E. 62 St. in Miss Jennie Za-krajšek, 1172 E. 58 St. Mr. Nick Vlahovec, 1397 E. 45 St. in Miss Ann Smiciklas, 1427 E. 47 St. Mr. Albin Lousin, v četrtek zvečer ob 8. uri v, 6208 St. Clair Ave. in Miss Slovenskem Domu na Holmes Anne Pasiechnik, 1069 E. 72 Ave. 'St. Bilo srečno! AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 9, 1935 I 4 DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $3.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. D. 8. and Canada $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879. at the Post Office No. 238, Wed., Oct. 9, 1935 Po odkritju Baragovega spomenika Very Rev. dr. Hugo Bren nadaljuje in zaključuje svoj članek sledeče: "Razumeli smo tudi zakaj je bil poveljnik "prosvetine" fronte Mr. Molek tako zbegan, ko je bral poročila o našem zmagoslavnem pohodu. Ni vedel koga najbolj pomiluje ali sebe in svoje ali Cankarja. "Odkrito povedano, sami nismo pričakovali, da bo ta boj, ki je tako dolgo neodločen divjal, kronan s tako sijajno zmago Baragovih borcev. Vedeli smo sicer, da edino slovenski Cleveland, naša prestolica s 40,000 rojaki, more dostojno proslaviti ta dan zmage. A z ozirom na svoječasno neodločnost smo se v resnici bali, da se bo v slučaju naše zmage k večjemu polovica tamkajšnih rojakov udeležila zmagoslavja. To bi bilo za milijonsko mesto, vajeno sličnih proslav, razočaranje. Njegovi vodilni krogi" bi utegnili iz tega sklepati, da bi pri takem narodiču, ki kljub vsemu bob-nanju k proslavi svojega zgodovinskega dneva, ne spravi večjega števila skupaj in za čas volitev ni potrebno iskati posebnih simpatij, ker ne pomeni dosti. Ko smo pa z odra v "Kulturnem vrtu" gledali to armado, nam je srce igralo veselja in zadoščenja. To je bil balzam za naša narodno čuteča srca! "Ta veličastni pogled nam je klical: "Umreti nočejo!" velikemu gostu, ki je prišel na> Dokler ima ameriška Slovenija še tako zdravo in močno lašč za to proslavo iz stare do-srce,_ne pišite ji še posmrtnice, ne kopljite groba! In ti ve- movine, da počasti Baragov dan. To je prevzvišeni nadškof dr.. Gregorij Rozman. Ta njegov izredni obisk je mnogo pripomogel, da je bila proslava tako sijajna. Ne vem, kako bi zbral nam usekovali, nam, ki smo se zanimali za kulturni vrt, v časopisih radikalnega kalibra, če bi bili le mogli, bi nam bili prekrižali vse račune, da bi bil postal Baragov dan fiasko. Toda, ker je stal narod za nami in tudi mnogo še pravičnega in poštenega časopisja, se je vsa reč zaobrnila v prilog katoliške zavesti. Zato pa si predvsem štejem v dolžnost, da izrečem zahvalo za naklonjenost Ameriški Domovini in obema urednikoma, ki sta bodrila s članki na eni strani, na drugi pa branila in zavračala napade od strani naših odpadnikov. Odstopila sta mnogo prostora v svojih kolonah za imenik darovalcev in za druga uradna poročila. Hvala torej Mr. Pircu in Mr. Debevcu za so. delovanje in tudi v bodoče prosimo njiju naklonjenosti. Ker smo baš pri časopisju, naj omenim še druge, ki so nam bili naklonjeni, kot: Glasilo K. S. K. Je(lnote, Amerikanski Slovenec in Ave Marija. Omenjeni so že leta prej pisali o življenju in misijonstvu Baragovem v smeri za Baragovo beatifikaci-1 VseIeJ se boi»° hvaležno spomi-jo. Tako smo bili od dobrega j »Jali tistih> kj so se zanje zavze- delavce, katere si je sam odbral. To je bila druga velika odgovornost tiste slavnostne dni. še poprej, predno se je vršil Baragov dan, je bilo treba preskrbeti za razne važne stvari. Treba je bilo preskrbeti godbe. Naš rodoljubni prijatelj iz Gi-rarda, Mr. John Dolčič, se je ponudil za posredovalca, da smo se lahko zaupno obrnili na Ohio Leather Co., godbo, ki šteje 50 mož. Godba je nastopila brezplačno, razen da smo jim dali nekaj okrepčil. Družba te tovarne je pa poleg tega naklonila še oglas za spominsko knjigo v vsoti $30.00, za kar moram izreči vodstvu tovarne iskreno zahvalo. Danes še vse govori o krasnih narodnih nošah naših Slovenk in Slovencev, ki so se lesketale v pramenih sončnih žarkov na Baragov dan v paradi. Tudi za to smo imeli odbor, kateremu je načeljevala kot predsed. Mrs. Frances Ponikvar. Te narodne noše niso bile narejene samo za ta dan, rabile jih bodo žene in dekleta še mnogokrat pozneje pri teh ali onih slavnostih. časopisja podpirani in ojačeni, čeprav smo bili od druge, sicer neznatnejše strani zaničevani in napadani. Hvala vam, ki ste zagovarjali pravično stvar in nam stali ob strarii. Narod vam bo vedno hvaležen. V veliko in hvaležno dolžnost mi je, da se globoko zahvalim li. V SND je bil lep red v soboto in nedeljo večer. V ta namen je prevzela delo s številnimi rediteljicami izkušena Mrs. Albina Novak. Videli ste naš kulturni vrt ves okrašen. Moje največje breme in skrb predzadnjega in zadnjega dneva je bila okrasitev vrta. še v nedeljo cb desetih sem peljal razno blago v park za okrasitev. V tem sta mi pa veliko pomagala dva naša pionirja: Mr. Jernej Knaus in Mr. Frank Perme. Oba sta velikokrat hitela s svojimi avtomobili in delavci v vrt, kjer so postavljali mlaje in iste okrasili z venci. Ne smem pozabiti tudi našega cvetličar.};;. Mr. Jim Slapnika "Z žalostjo smo moraii svoj čas konštatirati, da hoče j dragocenega časa, ki ga je mo ki nem je dal na razpolago naša prestolica igrati vlogo domovinske prestolice, bele j ral žrtvovati. Ljubljane, ki je bila vedno ponosna, da je nezavzetna, pro-! Zavedam se, kolika čast je bi-svitljena liberalna trdnjava. Ob tej priliki pa se je pokaza-i la za nas ta njegov obisk, zato lo, da odklanja to "čast." Ona hoče biti kot taka trdnjava in kličem prevzvišenemu gostu dr. srce pristno slovenske kulture ameriške Slovenije. In ta Gregorij Rozmanu: |Nlaj Vas, pristna slovenska kultura je pognala iz vere, živi iz vere. Prevzvišeni, sedaj narod sprem-Zato se je odločila za Barago, ki je bil v življenju mogočen lja in pozdravlja povsod, kjer pobornik te kulture in bo zdaj njen predstavnik v jugoslo- boste hodili v tej naši novi do-vanskem Kulturnem vrtu. Tako se je naš Cleveland v svo- movini. Saj ste prišli sem zato, liki Cleveland, ti Babilon narodov, ko boš izbiral nove voditelje svoje usode ali vidiš, da vsaj zaenkrat še ne boš mogel mimo Slovencev? Njih volivne glasovnice še ne bodo tako hitro unče na tvoji politični tehtnici. Tega moralnega vpliva in vspeha bi sigurno ne bilo, če bi bil Cankar junak dneva namesto Barage. Zato pa, če Cankarjeva fronta res j skuipaj dovolj hvaležnih besed, tako narodno čuti kot bobna, bi morala biti vesela, da je bila j da bi se temu '-'.likemu gostu zlomljena, v veliko korist prestolice. Žal, da so socialistični dostojno in vredno zahvalil za fronti, katere idol je internacionala, narodni interesi v res- poset, za tako dolgo in trudapol-nici deveta briga. V In* potovanje, za zamudo tako svoje prostore in dal tudi mnogo cvetja zastonj, ko so naše ženske plete vence za mlaje. Vsem je znano, kako je naš Mr. Slapnik vedno požrtvovalen. — Bog ga živi! dila, je premagala tista rdeča trma. Ni se Vam zdelo vredno napisati v list, kako sijajno je izpadla slavnost SLOVENCEV v Clevelandu za Jugoslovanski kulturni vrt. Ali pa Vas je bilo morda sram? Vsi angleški in drugojezični listi so poročali o slavnosti, a slovenski list "Enakopravnost' • ne, ki smo ga slovenski trgovci in naročniki podpirali. Upam pa, da se bodo Vaši oglaševalci in naročniki pričeli manjšati. Ali ste res tako nevedni, kot se delate, ali res ne znate čitati angleškega? Pošiljam Vam nekaj slik o. največjem evharistič-nem kongresu, v Clevelandu, kar jih je še kdaj bilo. To je bila tudi demonstracija proti takim, kot ste Vi. Denite si slike in opise v album, da kadar se Vam bo zopet zbudila vest, si jih boste lahko ogledali. Sram vas bodi, če nimate drugega poročati o evharističnem kongresu, kot da je Al Smith kapitalist in tak nesramen pa-ganski uredniški članek po zaključku. Povedali bi tudi, da ne marate nobenega naročnika več od tistih, ki so se udeležili slavnosti kulturnega vrta in potem evharističnega kongresa ali pa celo tistih, ki so se udeležili sprejema pre vzvišenega nadškofa iz naše ožje domovine, dr. Rozmana. To bi morali Vi povedati, da ne marate nobenega od teh clevelandskih Slovencev, da bi bil še Vaš naročnik. To vendar nikakor ne harmonizira z Vašimi principi. Toda najbr-že tega ne bo treba pripovedovati Vašim oglaševalcem in naročnikom, ker se bodo pričeli sami zavedati. Seveda, gospod Nacek bi bili radi silno velik in učen mož. — Kadar se kaka filmska igralka razporedi, je takoj v Enakopravnosti na prvi strani z debelimi črkami zapisano. Ali pa, kadar se preganja katoličane v Mehiki in Rusiji.- S eve, to je za Vas novica in pri katoliških duhovnikih iščete smeti v očesu. Vi mislite, da ste kulturo in narodnost z veliko žlico zajemali, a kadar se vrši kaka velika slovenska slavnost, Vam pa srce v hlače skoči. Morda pa ne mara- jem zgodovinskem trenutku našel in rešil svojo in našo čast. da bi narod razveselili in ga še je potrebovalo pri takih delih. Vse priznanje mu gre za to! bolj utrdili v verskem in na- "Za ta veliki, če ne največji dan v zgodovini slovenske rodnem življenju. Bog Vas ži-Amerike, gre hvala poveljnikom Baragove fronte. Pred vi! vsem nedvomno njenima poveljujočima generaloma Anton nas je obiskal prevzvišeni in Jožetu Grdina. Ko bi ta dva ne bila z vsem ognjem nav- nadškof dr. Rožman, gre mnogo dušenja in nesebičnega žrtvovanja za našo versko in na- zahvale č. g. Omanu, ki se je rodno stvar, ki jima je lasten, vzela zadevo v roke, bi tisti!največ radi tega napotil v domo-borovec, ki je bil 4. decembra, 1930, vsajen v slovenski "Kul- vino. Zato smo obenem hvalež-turni vrt," najbrž še dolgo sameval v njem in morda v tujem ! ni tudi č. g. Omanu za ves trud, vrtu dorastel. Naravno, če sta bila ta dva rodoljuba Bara- j ki ga je imel v zvezi s tem po-govega kova radi tega z nasprotne fronte najhujše bombar-j tovanjem. dirana. Pa bil je Jože svoj čas vojak, vam na fronti stal in Kar pa velja v cerkvenem ožini se bal. Bombe so jima podžigale pogum in stisnile pesti, ru za nadškofa, velja v držav-"To zaslužno priznanje bi jima moralo biti dano že na j nem oziru za zastopnika drža-slavnostni dan. Ker pa takrat za to ni bilo prilike bodi po- ve Jugoslavije, katero je zasto-vedano in podčrtano sedaj. Prezreti se ne sme. pal dr. Božidar Stojanovič, ki "Vem sicer jaz in vemo vsi, ki ju bližje poznamo, da zastopa jugoslovansko vlado v jima je bila sijajna zmaga njune razborite pravde tisti veliki 22. september sam najlepše plačilo za vse žrtve. A ta dan ni bil samo dan clevelandskih Slovencev, ki ju poznajo. Bil je vseslovenski dan. Zato mora vsa ameriška Slovenija vede- Mr. Knaus tudi ni gledal za|te biti Slovenec? Vprašal br dolar ali dva, kadar je bilo po-jyas raci: kaj pa ste> prav za treba nahitro kaj kupiti, kar se|prav? Ali ste socialist, komu- Washingtonu, odkar je odpotoval radi bolezni poslanik dr. Pi-tamic. V čast in dolžnost mi je zahvaliti se dr. Božidaru Stoja- Mr. Frank Perme St., je mojstrsko uredil zagrinjalo pred spomenikom. Naš stari mizarski mojster zna res vse prav izborilo napraviti. Hvala mu! Pri mlajih je bil zaposlen tudi naš prijatelj Mr. Joseph Per-par, ki jih je en cel clan snažii in pripravljal na Modicovem vrtu. Mr. Perpar jo tudi vodil nadzorstvo pri vratih z možmi, katere si je sam poiskal. Tudi to je bilo veliko in važno delo ter prav vestno izvršeno. (Dalje prihodnjič) -;—o--- Odprto pismo 6 Enakopravnosti' v \ ti, komu gre prva hvala in priznanje zanj. Vedo naj tudi noviču, ki jč-velik prijatelj Slo njeni zgodovinarji, ki ne računajo samo z golimi dejstvi, temveč tudi z gonilnimi silami, ki ustvarjajo. Čast takim borcem! Za naše verske in narodne svetinje: naprej, iz boja v boj, od zmage do zmage!" —---o-- Hvala vsem, ki ste se odzvali! vencev in ki se vedno tako laskavo izraža o delih in napredku slovenskega naroda. Le žal nam je, da mu nismo mogli bolje postreči in dati boljših ugou- ; nist, republikanec ali pagan? Da nisem več Vaš» naročnik, sem že lansko leto povedal Vašemu zastopniku Mr. Steblaju. Pa ne samo enkrat, pač pa trikrat, ko je hodil kolektat naročnino in oglase in sem mu končno pokazal vrata. Toda list še vedno dobivam, 119 vem, pod kakšnimi pogoji, ker jaz nisem plačnik zanj, dasiravno sem ga pregledoval, da %sem videl Vaša nena-rodna in protiverlska poročila. List pa naj se mi takoj ustavi! Vzrokov, da ne dobite od mene več naročnine in ne nobenega oglasa, je dovolj. Naj jih navedem samo nekaj: Ker ste lansko leto tako podlo napadli bivši glavni o'dbor S. I). Zveze, dasi je bila vsa krivda na vašem kolegu, bivšemu tajniku. Ker rfte tako nesramno poro- mi, ki so korakali dne 22. septembra 1935 od 55. ceste do parka, kjer se je odkril spomenik velikemu Slovencu, škofu Baragi- Ker se jaz bolj strinjam z onimi, ki so se udeležili evharističnega kongresa. Ker ste bili tako nesramni, da se Vam ni zdelo vredno poročati, da je bil v naselbini med elevelandskimi Slovenci najvišji gost iz domovine, ki ga moremo sprejeti, prevzvišeni nadvla-dika, dr. Rožman. Mislim, da imatls. dovolj za enkrat. Apeliram na vse narodne in katoliške Slovence, da opustite biti naročnik Enakopravnosti, ki se iz vas norčuje. Nadalje apeliram na vse slovenske trgovce, ki se količkaj počutijo to, kar jih je mati učila, da držijo za svojo narodnost in katoliško vero, odklonite vse oglase v Enakopravnosti in pa onim |društvom, ki so pod rdečo marelo. Pa brez zamere! Ivan Trček. --o- Ne nasedajte sleparju! •Cleveland (Collinwood), O.— Zadnje dni je bilo več naših ljudi žrtev osebe, ki se je predstavil kot Frank Lenče Jr., 14236 Sylvia Ave., in so mu dali denar v dobri veri, da je človek predstavljal res osebo s tem imenom. Kot sem zvedel, so ljudje dali ta denar v namenu, da pobiram denar za knjigo, magazine ali nekaj podobnega. S tem bi si pridobil glasove ali denar, da bi lahko vzel tečaj v avijatiki. To sem zvedel bd več oseb, ki so bile žrtve potvarjalca, ki je izrabljal moje ime (Frank Lenče, 14236 Sylvia Ave.), in drugih članov naše družine. Prosim, da razumete, da nisem jaz še nikdar delal kaj enakega in globoko obsojam potvar-• jalca, ki je rabil moje ime in ime moje družine. Zelo obžalujem, da so ljudje nasedli temu sleparju in mi pod pretvezo mojega imena Lenče izročili svoje težko prislužene cente. Svarim vse rojake, kamere bi morda obiskal ta slepar, da ga izroče policiji in o tem obveste spodaj podpisanega. Frank Lenče, 14236- Sylvia Ave. -o- Vinska trgatev na Jutrovem Piše A. G., predsednik J. K. V. Hvala za eno, že je prošnja ■n drugo! V dolžnost si štejem kot predsednik Jugoslovanskega kulturnega "rtu, da se zahvalim L-iobju ki j pripomoglo k tako lepemu in velikemu uspehu Baragovega dneva. V prejšnjem članku sem pojasnil, zakaj je potreba, da pi-1: mo in beremo še o Baragovem dnevu. Danes naj pa napišem zahvale, kot sem obljubil, ko rem prosil rojake za delo in sodelovanje pri Baragovem dnevu. Ta kulturna akcija ne spada ou;r.o slovenskemu narodu, am- pak vsemu jugoslovanskemu: Slovencem, Hrvatom in Srbom. Toda, dasi je bila ta akcija že več let pred nami na krožniku ponujana, da bi se je oklenile vse tri narodnosti, se je nismo, |ge četudi je samo kulturnega po- Gospod Nace in družba! Vedel sem že zadnjih par let, da ste nesramni, toda svoje pa- ganstvo in kako nerodna cokljalčali samo o slovenski banki, nič ste, ste pokazali 'zadnjih par : pa ne o drugih bankah, kjer so tednov, ob priliki velike narod-1 naši rojaki še veliko več in tudi ne slavnosti v Jugoslovanskem j res izgubili: na primor: City nošti radi silnega dela, kar bo-j kulturnem yrtu, ko je bil odkrit j Savings, Union Trust, Standard mo gotovo popravili prihodnjič.! spomenik velikemu, sinu Slove-1 Trust itd. Pri takih bankah Ko sem kot predsednik zrl v nije, škoJu Baragi. p0 slav-j so res veliko izgubili naši roja- nc,5t i .sem Vas videl korakati; j ki, toda pri slovenski banki ni preko St. Clair Ave., na 65. ce-:pa še nič izgubljenega? Zakaj sil Baragov dan, sem bil prav|sti. S povešeno glavo niste ni-j niste tega pravično poročali? vsakemu iz srca hvaležen, kdor; kogar poznali, nikogar niste ob- Ko smo imeli čast vsi tukaj-je hotel kaj takega prevzeti na-: govorili. Vest Vas je pekla, ko šnji Slovenci, da je bil imenovan Tako so se pri predpripra- j ste videli, da ae je večinoma ves1 naš častiti župnik, Rev. Vitus velika dela, ki so se imela zvrniti name ob času, ko se bo vr- vah razdelila dela raznim vodil- slovenski Cleveland udeležil te, Hribar za monsignoria ki kot mena, za povzd.go kulture po- ,lim osebam v roke. Mr. Frank j lepe slavnosti. Videli ste de-'starosta duhovnikov 'in slcwen-sameznih narodnosti lako se jakšič je prevzel vodstvo pred- monstracijo, preko 25,000 oseb ski pionir v Clevelandu zasluži bratje Hrvatje niso odzvali, do-; sedovanja pri odborovih sejah,! broječo množico Slovencev ko- svoje priznanje mu ga žal Vi cim so se bratje Srbi 100-pro- j potem pa tudi vodstvo parade, rakati v paradi. Zbudila se vam niste dali. centno. Srbov m po številu mno-,0 kateri vsi vemo, da je vzorno | je vest, ker so vsi ti številni I Ker so Vaši uredniški članki izpadla, brez vsake neprilike ali ljudje potrdili to, kar jih je uči- tudi o veliki noči in o božiču ta-prvega dneva, ko smo dali akci-j nereda. Prav lepa hvala Mr. la njih mati: sin, ostani Slove- ko nesramno poganski ji ime Jugoslovanski kulturni j Jakšiču. nec, sin, ojitani katoličan, hči,; vr*' j Nase je vzel veliko odgovor- ostani Slovenka, hči, ostani ver-1 In mi Slovenci? Ni treba, da nest tudi Mr. Gospodinjski klub na Jutrovem hoče zopet nekaj novega prirediti. Ker smo imeli že vsa-kojake druge zabave, samo vinske trgatve še ne, smo sklenile, da hočemo poskusiti še to, pa magari če gremo tudi v ječo. Prosim vas, cenjeni prijatelji, od blizu in daleč, da pridete pomagat obirat grozdje. Vinograd bo dovolj velik za vse in vsakemu priporočamo, da si nabere te dobrote. Posebno pa vabimo vse delničarje, saj bo to v njihovo korist, ako bo kaj pre ostanka. Vstopnice se dobe pri vseh članicah in tudi pri oskrbniku doma. Pričetek bo že ob treh popoldne, vstopnina samo 25 centov. Igrala bo prvovrstna godba za stare in mlade. Torej ne pozabile dan 13. oktobra vsi v Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave. Naša dekleta pa še prav posebno vabijo Jaka-ta in njegovo Johanco, da nas posetita ta dan. Jako si bomo v čast štele, če prideta, saj pravijo, da so pripravljene vse storiti, samo Če bi vedele, da bo kaj pomagalo, da prideš. Pa magari če zahtevaš tistega iskrega konjička. Tudi tega ti preskrbimo, da se boš še bolj postavil kot na 22. septembra. Skorobi bila pozabila na našega Franceta s hriba in njegov bataljon. Glej, da vsega pripelješ seboj, ker ne veš, kaj vse se v ječo. Toda sodniki bodo mi-lostljivi in pravični. Globa pa mora biti na mestu, plačana, ko te zasačijo. Kdor ne bo hotel plačati, bo pa zaprt v temni ječi tako dolgo, da se dobi kaka dobra oseba, da te reši. Zato je najboljše, da pride dosti prijateljev z vami, bo boljše za vas. V sili ni vsak tak prijatelj, ki se samo smeje, v potrebi pa vas pusti usodi. Naše kuharice pravijo, da morajo nekaj novega pripraviti in da gulaž in klobase niso več novost. Mogoče imajo pa polento v mislih, toda skrivnosti nočejo izdati. Torej le pridite in boste postrežem, kot boste sami želeli. Zapomnite si, da je pričetek, ob treh popoldne, konec pa, kadar'boste sami hoteli; nihče vas ne bo silil domov. Zagotavljam pa vam dobro postrežbo v vseh ozirih. Pozdravljeni ! Mary Plannšiek, predsednica. Če verjamete al' pa ne bi tu omenjal rane, ki so jih ki je vzel Andrej Tekavec, oskrbo točilnico in na katoličanka! Toda vest, ki se Vam zbu- : l i lahko pripeti. Vidiš, to je Ker je Vasa rdeča marela ta-! tako, da vsak hoče grozdje trga-, ko majhna, da jih more le pariti, ker bo jako dobro, samo to je korakati pod njo. | hudnik, če te pri tem zasačijo. Ker se jaz bolj strinjam z oni- Plačati moraš kazen ali pa greš Lovcem je dobro znano, da medved rad pride še drugič ali tretjič na isti prostor, kjer je enkrat hruške tresel ali lizal med divjih čebel, če bi se bil na to jaz o' pravem času spomnil, pa ne bi bil doživel par tako žalostnih trenotkov kot sem jih. Oni dan Sem povedal, kako sva z našim sodnikom postavljala na vago tisto dobro stvar, ki so jo žrtvovala jutrovska dekleta meni v olajšavo in predi-havo. Se reče, če hočem biti pravičen človek, moram kar tukaj pribiti, da sem bil jaz samo za pričo, gospod sodnik si je pa pravice jemal in delil. No ja, ker ni bilo drugače, sem v par dneh tisto nesrečo prebolel, zlasti še radi tega, ker se stvari ni hilo prišlo ša- prav do dn^ in sem ostale kapljice šparal za kako mrzlo zimsko jutro, ko bi se prilegle te nebeške kapljice kot zajcu kožuh o božiču. Držal sem se krščanskega in čednostnega gesla: kar ne moreš danes storiti, odloži do jutri, saj pride vseeno prav. Kdo si je pa mislil, da me zalezuje nesreča in kazen božja! Natančno dva dni po tisti slavni preizkušnji, kjer je igral poglavitno vlogo naš gospod sodnik (se reče, zdaj ni več prijatelj). Ker sem zelo odprte glave, sem takoj uganil njegove pregrešne namene in srce mi je v silnih bolečinah zavpilo: skri j flašo! Kot blisk seže moja roka proti mestu, kjer je še sekundo prej kraljevala tista slavna steklenička, pa roka je segla v prazen prostor in komaj sem imel še čas, da je uho vjelo tisto prijetno šumljanje, ki ga delajo take ali drugačne kapljice, ki se stekajo po brzicah v globoke prepade želodca. "Boy, oh boy, ali se je prileglo!" je dihnil sodnik komaj slišno. "Aha, vidim, da se ti," sem pritrdil jaz nekoliko glasneje in z izrazom na obrazu, ki bi dal nek; j misliti, če bi ga opazovala nevtralna stranka. Dodal sem še z globokim vzdihom: "Saj steklenico mi pusti za spomin, Francelj!" To so bile besedo, ki so imele velik pomen, če bi jih hotel človek razumeti, vendar radi velikanskega rešpekta nisem hotel reči naravnost in brez ovinkov, kaj mislim. Veste, je vedno najbolj sigurno, če se s sodniki zoblje samo sladke č rešuje. Ampak to pa rečem, da se je sodnik še oblizaval, ko sem jaz že skoval črn naklep in prisegel ljuto muščevanje, da bom namreč pri prvi priliki zrinil prijatelja sodnika gori na J11-trovo in takrat bo pa fant plačal, da se mu bo kar drno delalo pred očimi. In taikrat, d? no) prej, bom prišel jaz na svoj račun z obrestmi in glavnico vrsti. Tone, da se boš vedel ravnati: jaz bom denar doma pozabil! AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER S, 1935 KRIŽEM PO JUTROVEM Po nemškem Urlrnlk* K. Htjt In nato je odjezdil, svojih ljudi. Nebo je bledelo, dan se je delal. že sem razločeval vejevje dreves, če sem pogledal kvišku. V stenah so odmevala kopita bejevega konja. Ker je moral tudi Selek oditi, sem bil res čisto sam s svojima služabnikoma v skrivnostni dolini, posvečeni še skrivnostnejšim obredom. Pa sem bil res sam? Ali niso prihajali koraki tam-le iz malega, solncu posvečenega svetišča ? Dolga, bela postava je stopila na prosto, velik, suh, dostojanstven mož je bil. Dolga črna brada mu je visela na prsi, beli lasje so mu valoveli na ramena. Spoznal sem ga. Pir Kamek je bil. Ozrl se je naokoli, pa zagledal mene pred bejevo hišo. Stopil je bliže. "Ti tukaj —?" je vprašal skoraj s trdim glasom. "Zakaj nisi šel z bejem?" "Ker ostanem tukaj." "Ostaneš? Zakaj?" "Ker vam tukaj lahko več koristim ko drugje.' "Mogoče, emir, pa ti bi vkljub temu moral oditi!" "Prav tako lahko tudi jaz tebe vprašam, zakaj nisi šel z drugimi!" "Ostal bom." "Zakaj ?" "Nisi videl tamle tiste grmade?" je dejal mračno. "Tista me zadržuje." "Zakaj ?" "Ker je prišel čas, da opravim daritev, ki sem radi nje dal grmado nakopičiti." "Turki te bodo motili!" "Ne. Celo sami mi bodo prinesli dar, ki ga bom daroval. Današnji dan bo najimenitnejši mojega življenja." Skoraj da me je streslo ob njegovem grozečem, votlem glasu. Premagal sem svojo grozo in mirno vprašal: "Ali nisi dejal, da bi rad danes govoril z menoj o svoji knjigi, ki mi jo je Ali bej posodil?" "Bi te veselilo in ti koristilo?" "Seveda!" "Emir, ubog duhoven sem in le troje imam: svoje življenje, svojo obleko in pa knjigo, ki o njej govoriš. Pa to troje je moja last. Svoje življenje vračam Vsemogočnemu in Usmiljenemu, ki mi ga je posodil, svojo obleko prepuščam sili narave, v kateri bo pokopano tudi moje telo, knjigo pa darujem tebi, da bo moj duh govoril s teboj, ko naju bodo časi, dežele, morja in svetovi že davno ločili.' Ali so bile njegove besede le izliv orientalske bujne domišljije? Ali pa je morebiti res govorila iz njih slutnja bi ižnje smrti? Zazeblo me je in nisem se mogel ubraniti neprijetnim mislim. "Pir Kamek, tvoj dar je pre-dragocen! Skoraj da ga ne moreta sprejeti!" "Emir, ljubim te! Dobil boš knjigo in čc bodo tvoje oči gledale besede, ki jih je zapisala moja roka, tedaj misli na zadnjo besedo, ki jo bo moja roka zapisala v knjigo krvave zgodovine Jozidov, «aničevanih in preganjanih!" Nisem se mogel ubraniti, objel sem ga. "Hvala -ti, pir Kamek! Tudi jaz te ljubim in kadar bom knjigo odprl, bo stopila pred mene tvoja postava in čul bom spet besede tvojih ust, ki si mi jih govoril. Sedaj pa moraš zapustiti fiejh A'di, dokler še ni prepozno!" "Glej tamle svetišče! V njem loži pokopan on, ki je bil preganjan in umorjen. Nikdar ni bežal. Ali ne stoji tudi v vaši sveti knjigi, da naj se ne bojimo zadnji, duše pa ne? Ostal bom, ker vem, da mi Turki ne morejo škodovati. In če me ubijejo, kaj zato? Ali se ne dvigne kapljica k solncu ? Ali ne zatone vsak večer eš-šems, svetlo solnce, da vsako jutro spet izide? Ali ni smrt vhod v čistejši, sijajnejši svet? Ali si kedaj čul, da je Jezid o kom dejal: 'Umrl je'? Le spremenil se je, bo rekel. Kajti ni ne smrti ne groba, ampak le življenje, samo življenje. Zato tudi vem, da te bom spet videl!" Po teh besedah je odšel in izginil za zidom svetišča. Zamišljen sem šel v hišo in stopil na streho. Glasove sem čul. Halef in Ifra sta se pogovarjala. "čisto sam" je popraševal Ifra. "Da." "In kam šo drugi odšli, tisoči in tisoči?" "Kdo ve!" "Pa zakaj so odšli?" "Pobegnili so." "Pred kom?" "Pred vami!" "Pred nami? Hadži Halef Omar, ne razumem te!" "Torej ti bom jasneje govoril. Pobegnili so pred tvojim muta-sarrifom in pred tvojim mirala-jem Omar Amedom." "Pa zakaj neki?" "Ker bo miralaj prišel in napadel šejh Adi." "Allah akbar, Allah je velik in mutasarrifova roka je mogočna! Povej, ali naj ostanem pri našem effendiju, ali pa'naj se borim ob strani miralaja?" "Pri naju moraš ostati!' "Hamdulillah! Kajti dobro mi je pri emirju, la ga moram čuvati!" v "Ti —? Keda.i^i ga pa ti že čuval?" --V-i— - "Vse dni sem, odkar potuje pod mojim vars:vom!" Halef se je nasmejal. "Da, ti si mož za to! Ali veš, kdo je varuh emirja?" "Jaz vendar!" "Ne, jaz!" "Ali ga ni mutasarrif meni v j varstvo izročil?" "Ali se ni on sam podal pod j moje varstvo? In kdo velja več, effendi ali tvoj ničvrednež, ki mu praviš mutasarrif?" Zahvala tistih, ki morejo le telo umoriti, je to bilo? "Halef Omar, drži jezik za zobmi! če bi tvoje besede mutasarrif u povedal —!" "Misliš da se ga bojim? Jaz sem hadži Halef Omar aga ben hadži Abu '1-Abbas ibn hadži Dawud al-Gosara!'' "In jaz sem Ifra, bašibozuk padišaha, ki me je za moje junaštvo imenoval za buluk emini-ja! Za tebe skrbi le eden sam človek, za mene pa padišah in vsa država, ki j0 imenujemo osmansko." "Bi le rad vedel, kako korist imaš od tiste skrbi 1" "Kako korist? Povedal ti bom! Petindvajset piastrov dobivam mesečne p]ače, dnevno dva funta kruha, 17 ]0tov mesa, tri lote masla, pet lotov riža, lot soli, poldrugi lot prikuhe in še milo, olje in maziloma čevlje povrh." "In za to 'opravljaš junaška dela?" "Da! Velika in slavna junaška dela!" "Bi jih rad videl, tista' tvoja velika in slavna junaška dela'!" "Kaj —? Ne verjameš? Ali nisem morebiti izgubil svojega nosu, ki ga nimam več? To je bilo namreč pri nekem prepiru med Druži in Mar0niti na Libanonu. Poslali so mene, da priborim postavi spoštovanje in da poskrbim za red. prjgi0 je do bojev. Ko divji sem sekal" krog sobe. Tedaj je nekdo zamahnil ,proti meni. Umaknil sem se in udar je mesto moje glaVe zadel moj 11 —. Ooooo ! Aaaaa -! Kaj . Primarne volitve po minile, Mnogo stopinj so napravili moji prijatelji, da smo prišli do zmage. Njih delo je bilo brezplačno in tukaj so Slovenci pokazali, da imajo v srcu še vedno slovensko kri in ljubezen do svojega naroda. Vzeli so besede, katere sem jaz izgovoril: Ponosen sem, da sem Slovenec! Zato sprejmite mojo zahvalo vsi Slovenci, Hrvatje in ostali narodi. Prosim, da ostanete na moji strani 5. novembra, da bo tudi takrat naša zmaga, ker z večjo večino bom zmagal, večjo moč bom imel v mestni zbornici in več bo upoštevan slovenski narod. Prvi dve leti sta bili težki, ker se človek šele uči in ako bo na 5. novembra velika zmaga, bom šel lahko v mestno zbornico pripravljen s svojo izkušnjo in davkoplačevalci bodo ponosni na moj program, katerega nameravam upeljati, ker bomo imeli drugega župana, še enkrat: hvala in pozdrav! Anton Vehovec. -o- Kdo bo naš councilman? Cleveland (Collinwood), O.— Tukaj se sedaj pogovarjajo, da bomo zopet izvolili slovenskega councilmana. In vsak je mnenja, da se bo treba dobro poprijeti dela in še druge nagovoriti, da bomo volili za Vehovca. Saj on je pošten in dober mož. Moramo mu dati priznanje. Naša društva v tej naselbini se pripravljajo za jesenske in zimske plesne zabave. Društvo Borštnarji, moško in žensko, bo imelo skupni ples 26. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Odbor je že na delu, da pripravi vse potrebno. Godba bo: Ozark Mountain Boys. Že sedaj vabimo vse prijatelje iz okolice in vsega Clevelan-da. Za četrtek vabimo, vse člane na sejo. Na tej seji bo zaprisežen nov odbor. To bo zadnja seja pred našo veselico. Naj omenim še to, da sem sli-, šal nekega republikanca, da bodo napeli vse sile, da bodo izvolili 5. novembra svoje ljudi v mestno hišo. Kaj bomo pa mi, demokrati? Spali ne bomo, ampak bomo tudi mi delali z vso * ft: V «"V « m ... •. 25880 St. Clair Ave. Tel. KEnmore 2739 9703 North Blvd., 9904 Somerset Ave., Cleveland, O Telefon: GLenville 9218, 9219 "Poglej proti soncu poglej v potok. Nebo ino voda oba govorita. Traja od 1. marca do 31. decembra 19.35 Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 9. septembra 1935 :-a vedno zaspal naš preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče In hrib ino muha, saj prav'ta oba: ko nihče b' me ne ustvaril na svet me ne b'blo. Rojaki Slovenci in Slovenke! Mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, K. S. K. Jednota. ki posluje že 42. leto. vas potom svoje nove kampanje zopet vabi v svvjo sredino če še niste član (ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za smrtninsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite Člani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jed-nota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" ln ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 po-smrtnlne. Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50c nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4,00 za $2000 zavarovalnine. Za nove člane mladinskega oddelka, 50c. Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnosti za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. Chicugo St-, Joliet, 111. Pokojni Je bil rojen v Clevelandu in je preminul v starosti 39 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 13. septembra 1935 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se prisrčno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence na krsto pokojnega in vsem, ki so darovali za svete maše, kakor tudi vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob času pogreba. Prav lepo se zahvaljujemo 23d Ward Democratic Club In vsem, ki so nam kaj dobrega storili ali nas tolažili v ia;u bridkcstl ln žalosti v hiši. Ravno tako lepa hvala vsem, ki ;;o prišli pokojnega pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ranjkega ter vsem, ki so se udeležili pogreba. Lepa hvula Veteran Po.st 868 V PAV., ki so pod vodstvom Capt. Wm. Dixon, Fr. Perme Jr., John Mihelich, priredili :nu tako časten vojaški sprevod. Iskrena hvala Fr. Glac, Paul Wimmcr, Peter Mlkulin, Rudy Novak, Anthony Zakrajsek, John M. Novak, ki so nosili krsto ter spremili in položili ranjkega v prezgodnji grob. Ravno tako tudi Iskrena hvala World War Veterans za oddane salve v slovo pokojnemu. Najprisrčnejša hvala Rev. Max Sodja za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev ln na pokopališče ter zu opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina ln Sinovi za vso prijazno postrežbo ln za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Ti predragi in nikdar pozabljeni soprog ln ljubi oče, ki ri nas tako nepričakovano v vedno zapustil ter odšel po svoje plačilo v večnost, v globoki žalosti Ti želimo, da počivaš mirno v prezgodnjem grobu. Večna luč naj Ti sveti ln lahka naj TI bo rojstna zemlja. Žalujoči ostali; Mar.v J. Strojln, soproga; Mary, Pauline, Afnea, Dorothy, hčere; Joseph, Louis, sinova. , Zapušča tukaj tudi: Mar.v Strojln, žalujočo mater; Murv Mohorčlč, Anna Prosen, Frances Sitter, sestre; Anton, Frank, John, Albert, bratje. Tone je kimal. "Seveda, da! Ali pa mar veruješ, da je lahko Bog dober? In da se lahko tudi smeje?" Starec je Utrgal cvetko, v čije kelihu se je lesketala kaplja, pomolil cvetko proti Tonetu ter pel: Cvetlica ob potu, kamenček barvan, ptiček pojoč, v hribu odmev, veselje v krvi --ti dobri moj Mlad, ljubi obraz, sonce žarko, cvetoče drevo, jutro svetlo, zvezda v noči --s tem smeje se Bog! Zopet je Tone kimal. "A od kje prihaja vsa grdobija in vse slabo?" Tedaj je starec pel: VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI MORALI SPADATI H K. S. K. JEDNOTI! Na ameriškem zapadli, kjer vlada kralj — olje, se prikaze ta na površju v najbolj čudnih krajih. V Los An-gelesu se je prikazal oljni vrelec sredi prometne ceste, katero f\o morali ograditi, da so lahko postavili oljno sesalko Nič slab'ga ne vem nič grd'ga ne znam saj vse je tako, Cleveland, Ohio, 8. oktobra 1935,